Poljaki.
Znam, da g» ni med vami, ljubi otroci, ki bi ne bil že sliSal, kako BtraSna osoda bi bila skoraj zadela prestolno niesto Dunaj, ko ga je Kara Mustafa 1683. leta s straSno silo od 200.000 m6ž iu s 300 topovi oblčgal. Slabo bi bilo naSej občnej očetnjavi, ako bi se bilo Turkom ta pot posrečilo Dunaj vzeti, in to bi 86 bilo tndi zgodilo, da ni prihitel Avatrijcem na p6moč poljski kralj SobiesM II., kateri je 8 svojimi hrabriaii Poljaki razgnal divje Sete ne-vernikov. Bila pa je tudi takrat še zlata doba poljske slave, na katero se Se zdaj vsak Poljak e ponosom spominja. Ali vsled vudmh doni&čih piepirov razpadlo je staro poljsko kraljestvo, in prorokovalua beseda Koscinskega: ,,Finis Poloniae!" (konec je Poljske!) velja še za naSe čase, ker nekdajna Poljska je morda že za vselej iz povrSja Evrope izginila.
Poljaki prebivajo daadanes pod tremi vladarji in sicer v Rusiji, Avstriji in Prusiji. Dežela, v katerej se nahajajo v Avstriji, imennje se: Galicija; a v Ptusiji: Slerija in Pom&nj. Njib. število 7,naša 9,492.160 duš, k&tcrib. polovica odpada na Eusijo. Da-si se tudi nahajajo pod tremi vladarji, vendar je njih mejsobna zveza dosti tesna, in prav lehko je dobiti književne izdelke, ki se izdavajo t jednej državi, tudi \ dnigej in nasprotno.
Glavno središce poljske književnosti je kraljeva Varšava, ki Steje 252.000 prebivalceT. Na Nemškem je kot poddružno središče mesto Poznanj s 56.000 prebivalei, a na Avstrijskem mesti Levov in Krakov. Levov, kjer se pa že tndi dosti Bnsinov nabaja, Steje 87.000 prebivalccv, a v Krakora jih je le blizu 50.000. V zadnjem mestu nahajamo tudi slavnosbio akademijo, ki je že mnogo storila za razvoj poljske književnosti.
Zgodovina poljske kDjiževnosti sega daleC nazaj y prejšna stoletja. Vsled tega premorejo Poljaki mnogo raznovrstnih knjig. Zlasti vsako izvrstnejšo angleško, francoako, italijansko, nemSko in ce!6 madjarsko knjigo najdeino že prevedeno t jezik poljski.
Izmed premnogih poljskih pisateljev najbolj znan je gotoTO preslavni Kraszewski. Ne samo, da je vse, kar piSe, lepo in izvrstno, temvei! tudi plo-dovitost njegova skoraj da ne najde prispodobe. Slavni pisatelj poljske biblio-grafije K. Estreicher je naštel ijegovih književnih del že blizu do 800; a v prete<5enem letu obbajala se je tudi petdesetletnica njegovega knjižeraega delovanja, kateie se je udeležila tudi irefin& raskih učenjakov. Izmed mnogib. pesnikoT gotovo prvo mesto zaslužnje Mickieiricz in Slovvacki. Izmed u5enjakov dela vsemu SloTanstvu posebno 8ast zvezdoznalec Koperaik, kateri je prvi začel uSiti, da ne teka solnce okoli zemlje, nego Ie zemlja okoli solnca.
Najžalostnejše za vsacega Slovana je, da se Poljaki le malo brigajo za ostale Slovane; eu pa tudi tu so nekatere izjeme. Takč postavim je spisal W. Bogustawski zgodorino Lnžičkih Srbov. Zmorski je preskrbel prevod nekaterih srbskih Earodmh pesni; Cyryl je previl iz francoskega knjigo: Slo-vani pod turško in avstrijsko vlado; Nakijski je načrtal: Sdsede narodov slo-vanskih; Pawinski zgodoviusko-ndrodopistti obraz nSeTbiaw, a drugih spisov, ki bi se bratOTsko ozirali na druge Slovane, bi sedaj le zastonj iskali. Pozabiti 3e pa ne smL, da je bilo v zafetku tega stoletja prav doati slovansko zavednih možev, kakor so: Linde, Potocki, Snrowieeki, Čarnoeki, Kakowiecki, in da je
t
124
bil tudi zbiratelj   nKranjskili narodnih pesni" gospod Emil Korrtko poljske nžrodnosti.
Za poljsko mladino do sih dob 3e ui pisalo mnogo pisateljev. Znamenitejši poljski časopis za mladiao je nOtroJji prijatelj", ki je za5el od leta 1861 po jedenkrat na teden izhajati. Vseh Casopisov poljskih je bilo 1877 1. 151, od katerih jih izhaja 58 v Varšavi, a 24 v Poznanjskem.                        —kl—.