ŠTEVILKA LLiO Lil, 31. JANUAK2020 CENA 1.80 EUR Pol stoletja tradicije in Plavalec Urban Goitnik kakovosti kmetijske prejet bronasto priznanje mehanizacije Bider paraoltmpijskega komiteja Nekemične odvisnosti so realnost Znamo sebi in otrokom postaviti meje pri uporabi pametnih igrač? STRAN 4 Marjan Šareč odstopil z mesta predsednika vlade STRAN 6 Tomaž Križnik prejel priznanje za življenjsko delo na področju športa v dolini STRAN 8 STRAN 18 STRAN 20 Oglasi Ljubljanski] tcsla V. 3000 i d je INFORMATIVNI DAN ŠOLA, KJER JE LEPO DOMA. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOL* ■ cvetličar ■ vrtnar • aranžerskt tehnik • hortikulturni tehnik Petek, \4. februar, ob 9, in 15. uri Sobota, 15. februar, ob 9. uri VIŠJA STROKOVNA ŠOLA • hort¡kultura • snovalec vizualnih komunikacij in trženja Petek. 14. februar, ob 11. in 16. uri Sobota, 15. februar, ob 11. uri VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. Podrobne informacije na strani www.hvj.si in na teL:03/42B 59 00 J VHt-i IparitMdlcaKtanCtie Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2020/21: • Zdravstvena nega (SSI, Štiriletni program); ■ Zdravstvena nega (PTI, 3+2); • Bolničar/negovalet (SPI, triletni program); • Kozmetični tehnik (SSI, Štiriletni program). Izvajamo tečaje: * Zdravstveni reševale Zdravstvena resevalka; * Zobozdravstveni asistent/ zobozdravstvena asistentka (samo NPK); ■ Maser/maserka; * Pediker/pedikerka; * V izaž ist/v i za ž istka; * Maniker/manikerka. Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Pridružite se nam lahko še na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike. Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 14. februarja 2020, ob S. in 15. uri ter v soboto, 15, februarja 2020, ob 9. uri. Dodatne informacije: 03 428 69 00 ¡nfo@szsce.si www.szsce.si 2 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Iz vsebine: Občinski svet Gornji Grad Enkratno denarno pomoč bodo prosilci lahko dobili le enkrat na leto .. SŠGZ Skupščina bo volila novega predsednika zbornice................................... KLS Ljubno Sodelavcem podelili nagrade za zelo dobro delo ........................................... Občina Rečica ob Savinji Avtobusna postaja še ena pridobitev prenovljenega trškega jedra.................... Tretja stran .......5 .......6 .......9 .......9 Ljubno ob Savinji Božični jazz spiritual za vokal in orgle...........16 8. Tektonik Etapni maraton pretekla tudi Bernarda Čeplak Poznič.................................. ........18 Mobilni telefon - naš prijatelj ali sovražnik? Sredi oktobra lanskega leta je v medijih zaokrožila novica, da so v Zagrebu (domnevno) prvi na svetu postavili semafor, namenjen pešcem in kolesarjem, ki so pred prečkanjem ceste zatopljeni v svoje mobilne telefone. Semafor sveti na pločnik tik pred prehodom za pešce. Zaradi rdeče luči s semaforja postanejo rdeči tudi zasloni na mobilnih telefonih, kar naj bi pešce spodbudilo, da se ustavijo in počakajo na zeleno luč. Zaradi horizontalne signalizacije lahko rdečo luč opazijo tudi s perifernim vidom na pločniku. Za ta ukrep so se v hrvaški prestolnici odločili, ker so raziskave pokazale, da kar polovica vseh pešcev in tretjina kolesarjev uporablja mobilne telefone, medtem ko prečkajo cesto. Petina pešcev in kolesarjev niti ne opazi, da je bila na semaforju rdeča luč, ker so tako zatopljeni v svoje mobilnike. Poleg pešcev in kolesarjev uporabljajo mobilne telefone tudi vozniki avtomobilov. Teh je še bistveno več - 90 odstotkov. Raziskave kažejo, da so reakcije voznika, ki med vožnjo uporablja mobilni telefon, trikrat počasnejše kot pri tistih voznikih, ki tega ne počnejo, zato ni tako presenetljivo, da so mobilni telefoni četrti največji »morilec« v prometu, takoj za alkoholom, preveliko hitrostjo in neuporabo varnostnih pasov. S posledicami pretirane uporabe mobilnikov se v zadnjem obdobju ukvarja tudi ameriški psiholog dr. Kostadin Kushlev z univerze v Virginiji, ki je prišel do naslednjih ugotovitev: »Bombar- diranje s kratkimi sporočili, klici, obvestili z različnih omrežij in s prispelimi elektronskimi sporočili uporabnike pametnih telefonov ovira pri opravljanju vsakodnevnih opravil ter spodbuja hiperaktivnost do te mere, da lahko prav te napravice znatno prispevajo k pojavu nekaterih sindromov pomanjkanja pozornosti in motnje hi-peraktivnosti.« Študija, ki jo je izvedel dr. Richard Wiseman, profesor psihologije na britanski univerzi Hertfordshire, je pokazala, da uporaba pametnih telefonov v večernem oziroma nočnem času lahko povzroči težave s spanjem. Modra svetloba, ki jo zaslon oddaja, namreč možganom sporoča, da je čas za budnost, s tem pa zavira nastajanje hormonov, ki uravnavajo ritem spanja. Posledica so nespečnost, depresija in debelost. O prekomerni uporabi sodobnih komunikacijskih naprav, kot so mobilni telefoni, tablice in računalniki, pri mlajši generaciji, pišemo v tokratni temi tedna. Strokovnjaki poudarjajo, kako velika odgovornost je pri tem na strani staršev. Praksa kaže, da le redkim uspeva ohranjati pravšnjo mero uporabe teh naprav, saj lahko mladostniki hitro zdrsnejo v stanje odvisnosti. In takrat se prave težave šele začnejo. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. št. 5, 31. januar 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjsne novice št. 5,91. januar 2020 3 Tema tedna, Anketa NEKEMICNE ODVISNOSTI SO REALNOST TUDI V SLOVENIJI Znamo sebi in otrokom postaviti meje pri uporabi pametnih igrač? Nove tehnologije vztrajno vstopajo v vse sfere našega življenja. In čeprav s sabo prinašajo velik napredek, rešujejo življenja in prinašajo v vsakdan vedno večje udobje, povzročajo tudi številne zaskrbljujoče posledice, ki se jih velika večina sploh ne zaveda oziroma jih ne poznamo. O teh temnih plateh elektronskih naprav, predvsem računalnikov in mobilnih telefonov, je v Mozirju predaval Miha Kramli, terapevt, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. V goste so ga povabili člani Župnijske Karitas Mozirje / Šmi-hel. Do zadnjega kotička napolnjena Slomškova dvorana v Mozirju je dala vedeti, da ljudje do neke mere vendarle zaznavamo problematiko, ki jo prinaša pretirano upora- Modra svetloba povzroča otopelost, naveličanost, motenje koncentracije in razpoloženja. ba moderne tehnologije. MED ODVISNIKI VEDNO MLAJŠI OTROCI Kramli je poznavalec novodobnih zasvojenosti, v edini ambulan- ti v javnem zdravstvu, ki se ukvarja s tem področjem, deluje kot terapevt, zdravljenju nekemičnih odvisnosti pa se posveča že petnajst let. Kot je povedal, so nekemične zasvojenosti v strmem porastu, večinoma gre za odvisnosti od računalniških iger in družabnih omrežij, predvsem Facebooka. Na kliniki se je konec lanskega leta zaradi nekemične odvisnosti zdravilo preko dvesto ljudi, predvsem mladih. Kramli je dejal, da za tovrstno odvisnostjo v Sloveniji trpi približno dva tisoč ljudi, žal uradnih podatkov še ni. Najbolj je zaskrbljujoče to, da so med odvisniki vedno mlajši otroci. DA - ZA POPESTRITEV IGRE, NE PA KOT NJEN TEMELJ Mnenja je, da je uporaba elektronskih naprav neizogibna in s tem ni nič narobe. Kadar računalnik ali telefon uporabljamo v službene namene, za delo in se tega tudi zavedamo, ni nevarnosti. Nove tehnologije nam izboljšujejo življenje in od njih bomo vedno bolj odvisni. Naša anketa Ali pretiravamo pri uporabi mobilnih naprav? Predvsem otroci in mladostniki so vse bolj navezani na mobilne naprave, ki omogočajo dosegljivost vse dni v tednu, 24 ur na dan. Postale so nepogrešljiv del našega življenja. Otroci, da ne bi česa zamudili, pogosto preverjajo objave na socialnih omrežjih. Ali je potrebno uporabo teh naprav omejiti, prepovedati v šolah? Gregor Preprotnik, Solčava V današnjem času je telefon nuja, je nepogrešljiv del našega življenja. A sem generacija, ki še ni tako zasvojena z mobilnimi napravami. Se vedno sem mnenja, da je bolje, da greš v gostilno, se dobiš s prijatelji in se z njimi pogovoriš, ne da tedaj gledaš v svoj telefon in surfaš po različnih straneh. Mladim tovrstna tehnologija pomeni nekoliko preveč, to se opazi tudi v tako majhnem kraju, kot je Solčava. Zvonka Kladnik, Ljubno ob Savinji Živimo v času digitalizacije, a se moramo zavedati, da nam je tehnologija v podporo in jo upravljamo mi, ne tehnologija nas. Zato moramo starši biti tisti, ki otrokom predočimo, kako na zdrav način uporabljati tehnološke naprave. Seveda ni enotnega recepta, kdaj lahko otrok sploh začne uporabljati telefon. Prav tako dvomim, da bi prepoved uporabe telefonov v šolah kaj zalegla. Otroci vedno najraje naredijo to, kar jim branimo. Marija Pustoslemšek, Nova Štifta Na podružnični osnovni šoli smo že v začetku šolskega leta staršem povedali, da naj otroci ne nosijo s sabo telefonov. In tega se držijo. Če ga zaradi različnih vzrokov že prinesejo, ga zaklenemo v zbornico in ga vrnemo ob koncu pouka. So mi pa otroci povedali, da če kaj zagrešijo, je kazen prepoved rabe telefona in igranje igric. In tovrstna kazen še kako zaleže. Suzana Zupanc, Šentjanž Imam osnovnošolca, peti in sedmi razred, ki že pretirano visita na telefonu in ne bi niti jedla niti se učila. Ko se mi zdi, da pretiravata, jima enostavno telefona vzamem. V šolo jih praviloma ne nosita, le v izjemnih primerih, ko imata kakšne šolske obveznosti in jih moram iti iskat. Tudi sama nisem pristaš te tehnologije. Telefon uporabljam le za klicanje in kakšno prebiranje novic, in še to zelo redko. Alen Acman, Šmartno ob Dreti Sem generacija, ki telefone uporablja za različne namene. Na njih imamo aplikacije, ki so nam v pomoč v šoli in službi. Lahko bi rekli, da so že mlajši zasvojeni z mobilnimi napravami. K temu pripomorejo tudi starši, ki otrokom, da bi dali mir, v roke potisnejo telefon z igricami. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo C> 4 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Tema tedna, Aktualno j* »Kadar za računalnikom delamo, se v naših možganih sproži kemični proces, ki ni nevaren. Čez čas začutimo utrujenost, naveličanost, to je naravna potreba po prekinitvi dela. Enako je z našimi otroci. Kot starši moramo vedeti, da je elektronska igračka kot popestritev igre nekaj dobrega. Če jo otroci uporabljajo dvakrat tedensko po kakšno uro, jim to lahko koris- Več kot 50 odstotkov otrok v Evropi prosti čas preživlja v virtualnem svetu, ne v realnem. ti. V kolikor pa elektronska igračka postane temelj igre, takrat nastanejo problemi. Možgani začnejo slediti ugodju. In nato začnejo izsiljevati ... Zato, elektronska igračka da kot popestritev igre, kot temelj igre pa nikakor ne,« je opozoril predavatelj. NAS V PRIHODNOSTI ČAKA SVET ZOMBIJEV? Realnost je po njegovih besedah povsem drugačna. Niso redki starši, ki otrokom elektronske igrače položijo dobesedno že v zibel. Njihovi možgani so zato že od rane mladosti pod vplivom modre svetlobe, ki jo dobijo preko pametnih telefonov, tablic, ekranov televizije ... Ta svetloba na otroka in mladostnika veliko bolj usodno vpliva kot na odraslo osebo. »Ena od posledic te modre svetlobe je nespečnost, slabšanje vida. Ampak bolj zaskrbljujoč je podatek, da ta modra svetloba vpliva na tisti del v možganih, ki skrbi za to, da bo otrok nekoč ambiciozen, da bo želel ustvarjati, da bo sledil svojim ciljem in da bo energetsko dobro opremljen. Modra svetloba namreč povzroča otopelost, naveličanost, koncentracija pri osebi je motena, oseba vedno težje zdrži v pogovoru, razpoloženje niha brez tehtnih razlogov.« Oseba, ki je že od otroštva dalje priključena na modro svetlobo, ima torej zelo okrnjene zmožnosti razumevanja abstraktnega, nima razvite avtonomne vesti in ni sposobna samostojno odločati o tem, kaj je in kaj ni prav. In v kakšen svet to vodi, se zaskrbljeno sprašuje Kramli. VIRTUALNI SVET NE SME VPLIVATI NA DRUŽINSKO DINAMIKO Ko otrok večji del svojega prostega časa preživi za računalnikom ali na pametnem telefonu, je to že opozorilni signal staršem, da ga dojema zgolj kot zabavo. Prehod otroka ali najstnika iz realnega v virtualni svet je lahko zelo hiter, starši pa morajo paziti, da se to ne zgodi. Otrok mora svojo zabavo in svoje težave uresničevati ter reševati v realnem svetu, ne v virtu-alnem. »Ko mladega človeka potegne Miha Kramli, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica: »Danes imamo v Evropi več kot 50 odstotkov otrok, mladostniki tu niso všteti, ki svoj prosti čas preživljajo v virtualnem svetu, ne v realnem. Nastaja nov svet, vrtci to že zaznavajo, šole bodo ta spremenjeni svet in spremenjene otroke kmalu zaznale. Njihovi možgani so namreč adaptirani na drugačno intenzivnost. V naši ambulanti že srečujemo najstnike, ki bi raje končali svoje življenje, kot se odrekli svojemu telefonu. To pa zato, ker so se možgani priključili na vir intenzivnosti, katerega so navajeni in brez njega ne znajo živeti. Ker otroci igrajo agresivne igrice, polne nasilja, imajo možgane adaptirane na nasilje. V najhujši fazi zasvojenosti postane otrok neobvladljiv, nasilen do staršev in okolice. V primeru, da ima za sabo težak dan, nato pa se mu naprava, s katero je zasvojen, na silo odvzame, je celo nevarno, da stori samomor. Takšne primere beležimo tudi v Sloveniji.« v virtualno in tam, na primer, z uspešnostjo pri računalniških igricah dobi občutek zmage, bo virtualno zanj slej kot prej postalo bolj resnično od resničnega.« Zato, je opozoril Kramli, morajo starši pravi čas prepoznati razliko med vir-tualnim delom in zabavo ter postaviti omejitve pri uporabi elektronskih naprav. »To pomeni, da igrice in brskanje po spletu in družabnih omrežjih ne smejo vplivati na siceršnji potek družinskega življenja, na dolžnosti otroka, niti ne na njegovo preživljanje prostega časa v realnem svetu, torej zunaj s prijatelji.« Po besedah Kramlija ni priporočljivo otroku dovoliti uporabe računalnika in Facebooka več kot eno uro na dan, poleg tega niti računalnik niti pametni telefon ne sodita v otrokovo sobo. Meje dostopanja do moderne tehnologije je treba postaviti čimprej. Tekst in foto: Tatiana Golob OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Enkratno denarno pomoč bodo prosilci lahko dobili le enkrat na leto Občinski svet gornjegrajske občine je sprejel spremembe pravilnika o dodeljevanju izrednih denarnih pomoči v občini. Pravilnik določa višino denarne pomoči, ki jo v koledarskem letu lahko pridobi posameznik. Po novem bodo posamezniki lahko denarno pomoč pridobili le enkrat in ne več dvakrat letno. DENARNA POMOČ NI NAMENJENA STARIM DOLGOVOM Predlagani pravilnik za vlagatelje ne predstavlja večjih sprememb pri vlaganju vlog za občinsko pomoč, a vsebuje nekaj bistvenih sprememb. Predlog natančno določa namene denarne pomoči in izrecno določa, da se denarna pomoč ne sme namenjati za plačilo starih položnic, za poplačila dolga iz prejšnjih let, opominov, sodnih izvršb itd. POMOČ PRI TRENUTNI MATERIALNI OGROŽENOSTI Namen denarne pomoči je namreč razrešitev trenutne materialne ogroženosti in se ne namenja neplačanim stroškom za leta nazaj. Najpomembnejša novost pravilnika je določitev minimalnega dohodka na družinskega člana za upravičenca do denarne pomoči. Pravilnik po novem določa višino denarne pomoči, izraženo v znesku, ki jo v koledarskem letu lahko pridobi posameznik, do pomoči pa je posameznik upravičen le enkrat letno. DODATNA POMOČ OBČANOM Enkratne denarne pomoči na občinski ravni niso zakonsko ob- vezujoča oblika socialnih pomoči, ki jih določa zakon o social-novarstvenih prejemkih, pač pa oblika, ki jo občine uveljavljajo in izvršujejo kot dodatno finančno pomoč svojim občanom. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, o katerih pravicah odločajo centri za socialno delo, med katere ne sodijo enkratne denarne pomoči, ki jih dodeljujejo občine iz občinskih proračunov. Štefka Sem Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 5 Aktualno ODSTOPNA IZJAVA IN POZIV K ČIMPREJŠNJIM PREDČASNIM VOLITVAM Marjan Šarec odstopil z mesta predsednika vlade Za večino popolno presenečenje, za nekatere logična poteza, a vsekakor novica dneva je bila ponedeljkova odstopna izjava pre-mierja Marjana Šarca. Svoj odstop z mesta predsednika vlade je pospremil z izjavo, da je za manjšinsko vlado izzivov preveč, in pozval k čimprejšnjim predčasnim volitvam. Alternativa predčasnim volitvam je sestava nove vlade, ki se zdi malo verjetna. MOREBITNE PREDČASNE VOLITVE APRILA Po odstopu Šarca, ki je sovpadal z odstopom finančnega ministra Andreja Bertonclja, je prvi na potezi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Po prejemu Šar- Marjan Šarec je odstop z mesta predsednika vlade pospremil z izjavo, da je za manjšinsko vlado izzivov preveč, in pozval k čimprejšnjim predčasnim volitvam. (Foto: ML) Nada Brinovšek, poslanka SDS: »Po odstopu Marjana Šarca in po izjavah, ki jih izrekajo tudi drugi člani koalicijskih strank, se zdi najbolj verjetna možnost, da bomo Slovenke in Slovenci v letošnjem letu ponovno odšli na predčasne volitve. Sicer bomo o nadaljnjih korakih, ki jih bo naredila Slovenska demokratska stranka, v zvezi s tem še spregovorili na različnih organih stranke v tem tednu, smo pa v naši stranki na morebitne predčasne volitve dobro pripravljeni. Dejstvo pa je, da smo v času manjšinske vlade Marjana Šarca na področju zdravstva opazovali zgolj nazadovanje in razkroj. Razpad sistema se kaže že vsaj dve leti. Zapirajo se posamezni oddelki v nekaterih bolnišnicah, zaradi demografskih sprememb na marsikaterem specializiranem področju našega zdravstvenega sistema prihaja do tega, da se bolnike zdravi na hodnikih, prav tako se dogaja, da v bolnišnicah ni dovolj postelj, čakalne dobe se daljšajo, obstaja pomanjkanje kadrov v zdravstvenem sistemu, naj omenim zgolj kronično pomanjkanje zdravnikov. Zaradi normativov, ki niso ustrezni, smo bili soočeni z odpovedjo pogodb mnogih zdravnikov tudi v Zgornji Savinjski dolini. Problemi se torej kar kopičijo in v času vlade Marjana Šarca ni bilo narejene niti ene sistemske spremembe, ki bi kratkoročno, kaj šele dolgoročno, prilagodila slovenski zdravstveni sistem spremembam demografije in razvoja zdravstvene oskrbe. Naj še dodam, da bi bilo dobro, da bi čas do morebitnih novih volitev izkoristili za to, da sprejmemo nekaj nujno potrebnih zakonov, ki jih Slovenija čaka že leta ali pa desetletja, med njimi, na primer zakon o pokojnin-sko-demografskem skladu, zakon o skrajšanju čakalnih vrst v zdravstvu, zakon o javnih naročilih v zdravstvu ... Morda pa bomo te zakone v tem vmesnem času lažje sprejeli in se bodo tisti, ki so doslej te zakone bodisi zavračali ali pa so zavračali same pogovore, v tem času pripravljeni pogovarjati.« čevega obvestila o odstopu mora najkasneje v sedmih dneh predlog uvrstiti na sejo državnega zbora. Poslanci se nato seznanijo z odstopom, predsedniku vlade s tem preneha funkcija, mora pa opravljati tekoče posle skupaj z ministri. Predsednik države Borut Pahor ima nato 30 dni časa, da državnemu zboru predlaga kandida- ta za novega mandatarja. Če imena o novem mandatarju ne bo, se razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve. Te se lahko izvedejo najprej v 40 dneh in najkasneje v dveh mesecih po razpustitvi državnega zbora. Če bodo razpisane predčasne volitve, se jih lahko nadejamo v drugi polovici aprila. Najverjetnejša datuma sta 12. ali 19. april. BREZVLADJE BO ZAMRZNILO POTREBNE REFORME Spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi uredili vse bolj pereča vprašanja zdravstva in oskrbe starejših, so bili po besedah zdravstvenega ministra Aleša Šabedra, ki je premier-ju tudi podal odstopno izjavo, skoraj pred koalicijskimi usklajevanji. Prepotrebna zdravstvena reforma bi bila po njegovem na mizi, omenjena sistemska zakona pa bosta glede na to, da bo vlada opravljala le še tekoče posle, ostala v predalu. Barbara Rozoničnik SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Skupščina bo volila novega predsednika zbornice Dosedanji predsednik Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) dr. Blaž Nardin je odstopil s te funkcije. S 1. januarjem letošnjega leta je prevzel mesto dekana Fakultete za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Predstavniki gospodarstva v SŠGZ bodo februarja na skupščini izbirali nov upravni odbor. Sklic skupščine je napovedan za 11. februar. Na dnevnem redu je poročilo o delu in finančno poročilo ter načrti za letos. Med točkami dnevnega reda je tudi razrešitev predsednika zbornice in štirih članov upravnega odbora in nato volitve za imenovanje na ta mesta. Nardin je že delal v izobraževanju, zadnjih 14 let pa je bil na različnih položajih v družbi Gorenje. Po pisanju Našega časa je izjavil, da je do skupščine še predsednik SŠGZ - v odstopu in da še opravlja tekoče posle. Še vedno pa bo ostal podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. V zbornici bo še deloval, saj verjame v dobro sodelovanje, je še povedal Nardin. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Zdravstvo, Iz občin SVET ZAVODA ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Razpis za direktorja objavljen, Hercogova o prvih vtisih V četrtek, 23. januarja, so se na redni seji zbrali člani sveta zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Obravnavali so pripravljeno gradivo za razpis za direktorja in prisluhnili prvemu poročilu o delu vršilke dolžnosti direktorice Božene Hercog. DANES OBJAVLJEN RAZPIS ZA DIREKTORJA Komisija, sestavljena iz treh članov sveta zavoda, je pripravila besedilo razpisa za direktorja zavoda. Člani sveta so dodali še nekaj podrobnosti in določili datum ter kraj objave. Razpis bo zadnjega januarja objavljen na spletni strani Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje, kandidati pa bodo imeli deset dni časa, da se prijavijo. Komisija bo nato pregledala vloge, kandidati, ki bodo oddali popolne vloge, se bodo predstavili članom sveta zavoda, ki bodo nato odločali o izbiri najustreznejšega kandidata. Postopek naj bi bil zaključen v začetku marca. PREDAJA POSLOV KOREKTNO OPRAVLJENA Božena Hercog je člane sveta zavoda seznanila s svojim delom v prvem tednu opravljanja V. d. direktorice Božena Hercog je svet zavoda seznanila s svojimi prvimi pogledi na poslovanje Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. funkcije vršilke dolžnosti direktori- hkrati pa se spoznava s kolekti- ce. Opravljena je bila primopredaja poslov, ki je trajala dvanajst ur, zapisnik obsega osem strani. Hercogova je dodala, da je bila predaja poslov s strani prejšnje direktorice Darje Es opravljena korektno, prisotna je bila namestnica predsednice sveta zavoda Terezija Mavrič. DVA VEČJA STROŠKA LAHKO POKVARITA POSLOVNI REZULTAT Hercogova je povedala, da se je takoj posvetila tekočim poslom, vom. Mnenja je, da bi tekoče lahko poslovali s pozitivno ničlo, težave pa so zaradi pretekle izgube. Poleg tega bo v tem letu dodatno finančno breme plačilo razlik v plačah z obrestmi za osem zaposlenih v reševalni službi. Prav tako šele letos zapadejo računi za urejanje zobne ambulante v Nazarjah. To sta dva večja stroška, ki lahko po besedah v. d. direktorice negativno vplivata na poslovni rezultat v letu 2020. NOV RAČUNOVODJA, MARCA NOV ZOBOZDRAVNIK V tem mesecu je zavod zapustil računovodja, novega že imajo izbranega, a bo potreboval nekaj časa, da se vpelje v delo. Glede zobozdravnika v Nazarjah je Hercogova povedala, da imajo pet vlog in da bi delo v ambulanti lahko ponovno steklo v začetku marca. 2e v prvih dneh dela je morala začeti pogajanja z izvajalci, ki opravljajo delo po podjemnih pogodbah. Hercogova je še poudarila, da operirajo s pravimi podatki in da se vzpostavi zaupanje. DELNO REVIZIJSKO POROČILO BREZ KONKRETNIH ZAKLJUČKOV Svet zavoda je nato razpravljal še o revizijskem poročilu. Delno poročilo je po mnenju članov sveta brez pravega pomena, saj so v njem le priporočila in nobenih konkretnih zaključkov. Govora je bilo tudi o kreditu, katerega del je bil odplačan v januarju, za preostanek je bilo z banko dogovorjeno podaljšanje. Svoj del kredita sta lani poravnali občini Nazarje in Rečica ob Savinji, Občina Solčava pa polovico. Tekst in foto: Štefka Sem OBČINSKI SVET NAZARJE Potrdili poslovnih načrt zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov Na decembrski seji so se člani nazarskega občinskega sveta seznanili s poslovnim načrtom zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov za letošnje leto. Načrt so v skladu z uredbo pripravili v podjetju PUP Saubermacher, predstavila ga je Alenka Centrih Ocepek. Svetniki so v razpravi izrazili nekaj stališč glede neurejenosti ekoloških otokov in črnih odlagališč, poslovni načrt pa so z ustreznim sklepom potrdili. SPREMEMBA CEN PRI BIO ODPADKIH Koncesionar PUP Saubermacher v letošnjem letu pri zbiranju in ravnanju z odpadki v petih zgor-njesavinjskih občinah načrtuje nekaj sprememb. Prva se nanaša na lastno ceno zbiranja bioloških odpadkov. Kot razlog za spremembo cene v podjetju navajajo strošek zbiranja biorazgradljivih odpadkov in količino teh odpadkov, ki se je v obdobju od pridobitve koncesije do zdaj zelo povečala, in sicer s prvotnih 50 ton na sedanjih 100 do 150 ton na leto. V občini Nazarje je za zbiranje biorazgradljivih odpadkov nameščenih 64 posod. Sprememba frekvence odvoza ni predvidena. ODVOZ PAPIRJA V predlaganem in potrjenem poslovnem načrtu je priprava stroškovnika za zbiranje in odvoz papirja, ki naj bi poslej potekalo od gospodinjstev, plan opremljanja gospodinjstev s potrebnimi posodami in frekvence odvoza. Na otokih oziroma zbiralnicah naj bi ostali le še zabojniki za steklo. Svetniki so pripomnili, da je za papir pri šoli v Nazarjah in v Smar-tnem ob Dreti nameščen ustrezen kontejner in papir občani odlagajo tam ter s tem prispevajo k sredstvom za brezplačno šolo. PREVZEM POSEBNIH ODPADKOV V občini Nazarje bosta za odvoz nevarnih odpadkov organizirani dve akciji, in sicer spomladanska in jesenska. Izvajali se bosta s premično zbiralnico. Spomladansko zbiranje bo potekalo v sredo, 13. maja, in jesensko v torek, 8. septembra, pri gasilskem domu v 64 posod je nameščenih v občini Nazarje za zbiranje biorazgradljivih odpadkov. Nazarjah in pri zadružnem domu v Smartnem ob Dreti. Zbiralnik za odpadni tekstil je nameščen ob domu kulture v Nazarjah, zbiralniki za odpadno električno in elektronsko opremo so v vseh treh krajevnih skupnostih. Kljub temu bodo izvedli še terensko pobiranje omenjenih odpadkov, in sicer 16. junija tako v Nazarjah kot v Smartnem ob Dreti. Marija Lebar Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 7 Gospodarstvo POL STOLETJA TRADICIJE IN KAKOVOSTI BIDER KMETIJSKE MEHANIZACIJE Bojan Bider pred 18 leti prevzel va eti podjetja, nadaljuje očetovo c elo in pos anstvo nizacije ter stalne nove potrebe in spremembe. Ob spremljanju novosti na pomembnih sejmih in vse večjem povpraševanju je bilo kmalu potrebno poiskati povezave in sodelovanje s partnerji, ki so znali izdelati večje število proizvodov, kot jih je bilo možno zagotavljati v takrat še mali delavnici v Dol-Suhi. SPORAZUMNI PRENOS DEJAVNOSTI 2e med šolanjem sina Bojana na srednji tehnični šoli, smer kmetijska mehanizacija, v Mariboru, si je le-ta ob očetu nabiral prve izkušnje. Kasneje je doma našel zaposlitev in v letu 2002 sta izvedla sporazumni prenos dejavnosti na podjetniški status Bojan Bider, s. p. Takrat so lahko zaposlili prve tri sodelavce. V letu 2008 so bili uspešni na razpisu za evropska sredstva za posodobitev proizvodnje, predvsem za možnost serijske izdelave najzahtevnejših in kakovostnih sestavnih delov in operacij. Bojan Bider DELUJEJO KOT FLEKSIBILNA, HITRO PRILAGODLJIVA EKIPA V tem času podjetnik Bojan Bider zaposluje 12 sodelavcev, ki delujejo kot fleksibilna, hitro prilagodljiva ekipa. Na čelu vseh je po 18 letih dela in v zadnjem obdobju vodenja lastnega malega podjetja ter priznane blagovne znamke Bider Ne le v Zgornji Savinjski dolini, v vsej Sloveniji in v bližnjih sosednjih deželah je blagovna znamka Bider več kot še eden malih proizvajalcev kmetijske tehnike in opreme ter drugih strojev za izkoriščanje lesne mase in domača opravila. Dejavnost se je porajala kot skrb za posodabljanje različnih del na njihovi srednje veliki kmetiji, kjer je dela pred več kot pol stoletja prevzemal od očeta mladi gospodar Jože Bider. JOŽETOVA INOVATORSKA ŽILICA Ker denarja ni bilo, raznovrstne potrebe pa so vedoželjnega in že takrat izkušenega mladega gospodarja spodbujale k lastni ustvarjalnosti in izboljšavam pri delu, je prišla do izraza Jožetova inovator-ska žilica. Orodja, priprave in stroje na mehanizirani pogon je prilagajal potrebam, izboljšavam in večjim zmogljivostim ter sodobnim trendom v kmetijstvu in gozdarstvu. PRVI USPEHI Ko je najprej poskrbel za izboljšave doma, je opazil, da se za njegove novosti, celo patente, zanimajo ljudje v dolini in širše. Prvi uspehi so ga tako motivirali, da je začel delovati načrtno, sistematsko in se ob tem dodatno izobraževati. Kot nam je dejal, je bilo najpomembnejše razumeti funkcioniranje uradnih institucij, gospodarske in kmetijske zbornice, trga kmetij-sko-gozdarske opreme in meha- Janez Orel, 52-letni ključavničar in varilec: »Pri Bidrovih sem zaposlen 12 let, v primerjavi z nekaj prejšnjimi izkušnjami v večjih poslovnih sistemih sem srečen, da lahko delam v tako izjemnem kolektivu in za delavce prijaznem okolju. Zadovoljen sem, ker imamo za direktorja, vodjo in vsestranskega strokovnjaka predvsem človeka in šefa, ki ga vsi spoštujemo. Bojan Bider je »duša« malega podjetja, ki ustvarja tudi velike stroje, neguje očetovo tradicijo in še vedno upošteva njegovo inovativno prakso, predvsem pa ima do vseh nas izjemno spoštljiv odnos. Delimo si vse, nemalokdaj trdo in zahtevno delo, red in odgovornost, dober občutek ob kakovostno Izdelanih strojih In napravah, a tudi uspehe, družabno življenje in soliden osebni dohodek. Takšen odnos do nas se obrestuje tudi delodajalcu, saj smo mlada in odgovorna ekipa, ki ceni, da smo delavci najpomembnejši del uspešnosti in prihodnosti malega podjetja.« iznajdljivi, izkušeni »mojster« in direktor, ki skrbi za sodoben pristop od ideje, projektiranja do izdelave sodobnih strojev. Ukvarja se še s številnimi funkcijami - financami, marketingom, nabavo, prodajo, skladiščenjem ter za dobro počutje sodelavcev. Se vedno je najpomembnejša osnovna skrb raziskava tržišča, uporaba njihove sodobne CNC tehnologije, obvladovanje stroškov produkcije, mentorstvo sodelavcem in zagotavljanje kakovosti dela. V DOBRI KONDICIJI DOČAKALI 50 LET »Če izdelamo stroj, za katerega ni reklamacij, so manjši stroški, »se prodaja sam«, nam pa tako več ostane, kar je naš osnovni namen,« je dejal samozavestni Bojan Bider. Na vprašanje, kako bodo praznovali okroglo obletnico, 50 let kmetijske mehanizacije Bider, je dejal: »Če bodo zadovoljni naši sodelavci, če se bomo Kolektiv podjetja Kmetijski stroji, Bojan Bider, s. p. ob delu lahko družili in zagotavljali soliden standard vsem, bo to za nas že kar praznik. Simbolično pa, udeležba na treh, štirih osrednjih sejmih, objava zgodbe našega družinskega podjetništva v medijih in vsaj eno prijetno družabno srečanje. Lahko smo veseli, da smo v dobri kondiciji dočakali 50 let, da imamo dovolj naročil ter s tem dobro počutje in zadovoljstvo v kolektivu«. Tekst in foto: Jože Miklavc 8 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 Gospodarstvo, Iz občin PODELITEV NAGRAD SODELAVCEM KLS LJUBNO ZA ZELO DOBRO DELO Najboljši sodelavci imajo v sebi žar, ki je potreben za napredek Ze več kot deset let v ljubenskem podjetju KLS pripravljajo podelitev nagrad sodelavcem za zelo dobro opravljeno delo v preteklem letu. Tudi letos so se zadnjo soboto v januarju zbrali na svečanem dogodku. 45 zaposlenih je iz rok vodstva prejelo nagrade, po podelitvi pa so čas namenili prijetnemu druženju. Nagovorila sta jih generalni direktor podjetja Mirko Strašek in župan občine Ljubno Franjo Naraločnik. VEDNO PRIPRAVLJENI NA IZZIVE Strašek je v nagovoru povedal, da je vesel, da imajo sodelavci v sebi ogenj in energijo, ki sta potrebna za napredek in uspeh. Le tako se podjetje lahko kosa z drugimi in kosa se zelo uspešno. V preteklem letu je avtomobilsko industrijo, katere del so, ponovno prizadel upad prodaje avtomobilov. Nekatera podjetja so propadla, v KLS pa so vedno pripravljeni na spremembe. Se več, lani so ponovno povečali prodajo kljub padcu proizvodnje avtomobilov, je povedal generalni direktor. PRED NJIMI VISOKI CILJI Zasluga za dobre rezultate gre tako vlaga- Podelitev nagrad je tudi priložnost za druženje sodelavcev. njem v razvoj kot sodelavcem. Pomembno je, da so konkurenčni in pripravljeni na izzive. Letos se bodo soočali s »sladkimi« težavami. Imajo velika naročila, višja za več kot dvajset odstotkov od lani, ki jih bodo morali zagotavljati z obstoječimi sodelavci, je omenil Strašek in dodal, da bodo iskali nove sodelavce, ki pa potrebujejo čas, da se uvedejo v delo. Kljub temu se bodo trudili za doseganje visokih ciljev in verjame, da jim bo uspelo. OBČINA IN KLS MOČNO POVEZANA Zupan Franjo Naraločnik je povedal, da mu je v čast, da je v družbi najboljših sodelavcev najboljšega podjetja v občini. Njihov žar širijo tudi med druge, kar vpliva na uspešnost vseh. Na občini se trudijo, da pomagajo pri razvoju podjetja po svojih močeh. Podjetje KLS veliko pripomore k njenem razvoju in ima vedno posluh za pomoč pri projektih občine in društev. Za kulturni program so poskrbeli pevca Ma-nja Vačovnik in Urban Vačovnik ter flavtistka Daša Urlep, vsi v spremstvu Milanke Črešnik na klaviaturah. Tekst in foto: Štefka Sem OBČINA REČICA OB SAVINJI Avtobusna postaja še ena pridobitev prenovljenega trškega jedra Prenovljeno trško jedro na Rečici ob Savinji je prineslo novosti na področju prometa, trg pa je z januarjem bogatejši za novo avtobusno postajo. Hkrati sta bila narejena nadstreška na stavbi Medgen borze, eden bo nudil zaščito ob glavnem vhodu v prostore, drugi bo omogočal lažjo uporabo bankomata. SREDSTVA ZA INVESTICIJO IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Po besedah Petra Rušnika, svetovalca za okolje in prostor skupne občinske uprave, je v soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije arhitektka Irena Bogataj izdelala načrte za novo avtobusno postajo in nadstreška. Vrednost investicije znaša dobrih 14 tisoč evrov, sredstva zanjo je zagotovila občina iz proračuna. Avtobusno postajališče nudi uporabnikom primerno urejen prostor tudi v primeru vremenskih neprilik, hkrati se lepo zlije z okolico trškega jedra. NADSTREŠKA PRI BANKOMATU IN VHODU V MEDGEN BORZO Naslednja pridobitev sta nadstreška, eden je nameščen pri bankomatu, drugi pri vhodu v stavbo Medgen borze. Pri bankomatu se bo z mrežo in vzpenjavko vzpostavila zaščita pred bleščanjem za lažje upravljanje monitorja ban-komata, ki je bilo doslej neugodno zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom. Barbara Rozoničnik SEJEM ALPE-ADRIA 2020 Predstavljajo se tudi zgornjesavinjski ponudniki V času med 29. januarjem in 1. februarjem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka že 31. sejem turizma Alpe-Adria. Skupaj se v sedmih dvoranah razstavišča predstavlja prek 500 ponudnikov, ki na turistični sejem prihajajo iz 13 držav. Med njimi je tudi nekaj predstavnikov iz Zgornje Savinjske doline. Pod okriljem Smučarske zveze Slovenije, panoge tek na smučeh, se v Ljubljani predstavlja Krajinski park Logarska dolina. Turistično dru- štvo Mozirje se predstavlja v okviru Turistične zveze SAŠKA, Zavod za turizem šaleške doline pa je ob Termah Topolšica in Gorenje Gostinstvu pod okrilje vzel tudi Herbal glamping Ljubno. Na sejmu bo s predstavitvijo svojega produkta, eno- ali večdnevnega izleta po Zgornji Savinjski dolini, z zaključkom pri vrbovški Hudičevi skali, še Jani Turk iz podjetja Anaji d. o. o. iz Nazarij. Letošnja ponudba temelji na gastronom-skem turizmu, kampingu in karavaningu, kultur- nem ter aktivnem turizmu in trajnostni Sloveniji. Ponudniki turističnih destinacij in produktov se trudijo obiskovalce navdušiti za obisk ali nakup, za čim večjo prepoznavnost in posledično večji kos turistične pogače. Turizem je panoga, ki iz leta v leto beleži vse boljše rezultate, posledično večje dobičke. Na drugi strani je gost vse bolj zahteven, radoveden, za svoj denar pa želi vrhunsko storitev. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 3, 17 januar 2020 9 Oglasi PREMOGOVNIK VELENJE PREDSTAVLJA POKLICE, KI JIH POTREBUJE DANES IN PO PRENEHANJU ODKOPAVANJA PREMOGA V Skupini Premogovnik Velenje lani več kot 200 novih zaposlitev in 65 štipendistov V družbah Skupine Premogovnik Velenje za nemoteno delovanje potrebujemo ustrezen kader na področju rudarstva, strojništva in elektrotehnike. Delovna mesta z visoko dodano vrednostjo bomo zagotovili tudi za čas, ko bo Premogovnik prenehal z odkopavanjem premoga. za zagotavljanje stabilne proizvodnje potrebujemo ustrezen kader. Potrebe po rudarskih poklicih, kot so geos-trojnik rudar, geotehnik, mehatronik operater, strojnih mehanik, strojni tehnik, elektrikar in elektrotehnik, izkazujemo z zagotavljanjem Ustrezno usposobljen kader že vrsto let pridobivamo predvsem iz nabora svojih štipendistov, ki jih preko opravljanja obvezne prakse spremljamo že v času šolanja. Izgrajen imamo sistem vzgajanja lastnega kadra s pomočjo dejavnosti praktičnega usposabljanja, ponašamo pa se tudi z dobro uspo- Kandidatom v programih geostrojnik rudar in geotehnik, ki se bodo prvič vpisali v prvi letnik, bomo podelili dvakratni znesek osnovne štipendije. sobljenimi mentorji in inštruktorji. Te praktične izkušnje pomenijo veliko prednost ob zaposlitvi. Štipendistom v rudarskih programih poleg kadrovske štipendije nudimo številne ugodnosti: nagrado za uspešnost pri praktičnem pouku, plačilo jamskega dodatka, plačilo praktičnega usposabljanja z delom, brezplačen učbeniški sklad, brezplačen avtobusni prevoz in malico, plačan zdravniški pregled in zaposlitev po končanem izobraževanju (večina dobi službo zelo hitro, 5 najboljših takoj). Za lažjo odločitev, kam po končani osnovni šoli, se nam pridružite na informativnih dnevih Šolskega centra Velenje, ki bodo 14. in 15. februarja 2020. Predstavili vam bomo poklice, ki zagotavljajo štipendijo in zaposlitev po končanem izobraževanju. Svoje sodelavce smo v Skupini Premogovnik Velenje že od nekdaj skrbno izbirali in tudi v prihodnosti jih bomo, saj bomo za uresničitev jasne vizije potrebovali usposobljene, inovativne in zavzete zaposlene. Na področju rudarstva, strojništva in elektrotehnike smo v letu 2019 zaposlovali v celotni Skupini PV - v matični družbi smo za potrebe proizvodnega procesa zaposlili 31 pripravnikov štipendistov in 41 novih sodelavcev, v družbah HTZ Velenje 86, RGP 28, Sipoteh 5 in PLP 10 novih sodelavcev; med posameznimi družbami je bilo tudi nekaj prezaposlitev. Trend zaposlovanja oz. nadomeščanja upokojenih sodelavcev bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj Premogovnik Velenje vabi 14. in 15. februarja 2020 na informativne dneve Šolskega centra Velenje, na katerih vam bodo predstavili poklice na področju rudarstva, strojništva in elektrotehnike, ki jih potrebujejo za nemoteno delovanje danes in po odkopavanju premoga. Informativni dnevi bodo v prostorih MI-C-a (Medpodjetniškega izobraževalnega centra) na Koroški cesti 62/a v Velenju. štipendij. V šolskem letu 2019/2020 ima Premogovnik 44 štipendistov v rudarskih, strojnih in elektroprogramih. Od tega smo v letošnjem šolskem letu podpisali 15 novih štipendijskih pogodb. Družba HTZ ima 19 štipendistov, od tega 10 novih. Štipendijo sta podelili tudi družbi Sipoteh in RGP. Skupaj s Šolskim centrom Velenje se trudimo, da dijakom nudimo pridobivanje različnih znanj, osebnostno zorenje in razvijanje v skladu z njihovimi željami ter sposobnostmi. Tudi v prihodnje bomo skrbeli za to, da se bodo dijaki v našem okolju dobro počutili in da bodo v prijetnem, ustvarjalnem in delovnem duhu preživeli svoje izobraževalne dni. 2e danes smo usmerjeni v prihodnost, saj ta narekuje prestrukturiranje celotne Šaleške doline in prehod v brezgoljično družbo. Obstoječa znanja želimo oblikovati v nove programe z visoko dodano vrednostjo, da bomo zagotovili delovna mesta tudi za čas, ko bo Premogovnik Velenje prenehal z odkopavanjem. Za vsa vprašanja smo vam na voljo preko spletne strani www.rlv.si, elektronskega naslova majda.lampret@rlv.si ali telefona 03 899 64 47. Pridružite se ekipi vrhunskih strokovnjakov in 145-letni tradiciji odkopavanja premoga v Šaleški dolini, ki tudi v prihodnje ostaja ena od strateških energetskih lokacij. SREČNO! 10 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije PROGRAM STAREJŠI ZA STAREJŠE SAVINJSKE POKRAJINE Vse več administracije in vse manj sredstev Koordinatorke in koordinator programa Starejši za starejše Savinjske pokrajine so se v torek, 14. januarja, sestali v Gornjem Gradu. Na srečanje so bili povabljeni tudi predsedniki društev upokojencev, udeležile so se ga štiri predsednice. Prisotna sta bila tudi podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vera Pečnik in gornjegrajski župan Anton Špeh. Koordinatorji so pregledali opravljeno delo v preteklem letu, pripravili zadolžitve za tekoče in se posvetili izpolnjevanju finančnega poročila za sredstva, ki jih prejmejo od ZDUS. MANJ SREDSTEV, VEČ PAPIROLOGIJE Pečnikova je obrazložila probleme pri pridobivanju sredstev za program. ZDUS sredstva dobiva iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter od Fundacije za finan- V Gornjem Gradu so se srečali koordinatorji Savinjske pokrajine programa Starejši za starejše. Pridružila sta se jim podpredsednica ZDUS Vera Pečnik (sedi na levi) in gornjegrajski župan Anton Špeh (sedi na sredini). (Fotodokumentacija Karline Mermal) KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Alessandro Baricco: Mr Gwyn Jasper Gwyn, slavni pisatelj, sprejme odločitev, da enostavno ne bo več pisal. Prične razmišljati, kaj bi drugega počel, in najprej dobi navdih v umetnostni galeriji. Izdeloval bi portrete ljudi. Šele pozneje se zave, da pravzaprav nima nekih ročnih spretnosti, pravzaprav obvlada zgolj besede. Skozi serijo nepričakovanih srečanj počasi doume, da mu je usojeno kopirati ljudi. A kako se dokopati do najbolj skritih vsebin svojih portretirancev? In še huje, kako jim razkriti tiste njihove lastnosti, ki se jih niti sami ne zavedajo? Je lahko takšno početje nevarno? Skozi zgodbo se bralcu odpira vprašanje, kakšna pravzaprav je resnična golota in kako jo razkriti en drugemu, ne da bi se prizadeli? V lepo berljivem romanu sta izpisana dva izjemna lika, polna duhovitosti, ki ju spoznavamo skozi avtorjevo prepričljivo in psihološko dodelano pripovedovanje. Januarja ciranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Po mnenju koordinatorjev je sredstev vsako leto manj, papirne administracije pa vedno več. ZAŽIVEL BO PROSTOFER Špeh je prisotne razveselil z napovedjo, da se zgornjesavinjski župani dogovarjajo za skupno akcijo Prostofer. Predvidena je nabava treh električnih avtomobilov, ki bodo na razpolago za prevoze občanom k zdravniku, v bolnišnico ... LETNO SREČANJE V LJUBLJANI Dogovorili so se, da bo letos srečanje prostovoljcev Savinjske pokrajine maja. Srečanje bodo združili z organiziranim obiskom Dnevov med-generacijskega sožitja v Ljubljani in ogledom nekaterih znamenitosti prestolnice. Štefka Sem Pred 50 leti GLIN - NAŠ SKUPNI INTERES Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje združujeta tri velike interese Gornje Savinjske doline. GLIN Nazarje ustvarja po podatkih SDK 54,6 odstotka celotnega dohodka Gornje Savinjske doline. GLIN ima pomembno mesto tudi v lesni industriji Slovenije. Za devetmesečno obdobje je po podatkih Združenja za lesno industrijo na šestem mestu, po izplačanih osebnih dohodkih na petem mestu, po ostanku dohodka in podjetniški akumulaciji pa celo na tretjem mestu v lesni industriji Slovenije. Od razvoja podjetja je v veliki meri odvisen razvoj občine Mozirje. Pred 40 leti MOZIRSKI PUST Mozirjani so bili v daljni preteklosti že duhoviti in veseli ljudje. Zato je tudi ohranjen običaj pustnih obredov še danes. Skupina prizadevnih krajanov bo tudi letos pripravila vrsto veselih presenečenj med »oblastjo Pusta Mozirskega«. Tokrat nastopajo prvič v okviru Turističnega društva Mozirje kot samostojna sekcija. Takšna povezava zagotavlja določeno prednost. Upamo, da bo letos vendarle pomenila ta turistična prireditev v Mozirju povezavo vseh društev v kraju. Vsi bi morali pomagati, kajti nekaj zanesenjakov ne zmore vsega. Morda se bodo združile moči? Pred 30 leti VRTCI PODRAŽILI STORITVE ZA 120 ODSTOTKOV V januarju 1990 so se prispevki staršev v vrtcih zvišajo za 120 odstotkov; to je sklep, ki ga je komisija za usklajevanje programov socialnega varstva sprejela lani decembra. Večina družin prispeva k ceni oskrbe različne zneske, odvisno pač od družinskih prispevkov. Manj kot petina družin plača oskrbno ceno za vrtec v celoti. To so družine z občutno nadpovprečnimi prejemki. Družine, katerim so se dohodki v zadnjem času bistveno počasneje zviševali kot republiški povprečni osebni dohodki, so ob izreku o 120-odstotni valorizaciji prizadete. Pripravila Tatiana Golob 11 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke C Ime meseca Zgornje Savinjske doline Tedni)-; Svinjske ti mice nad iliuiu ¡-¿hwtJin miens meseca 7f;l> kun™ ¿tkcijo bnste m^d vsonii imeni ncseca bralci in S>l".i_j-:_ ¡j.braii ime leta Zgornje Savinjske doti ne 2020, Kandidati v.a ime meseca jannarju liUZO so (po abecedntan vrstnem redu priimkov j; Bojan ' . I , t. \Jol-fi Li h i ■ 11 ■ |i Kt 11 1 11 '111; t v iUji! jet h ■ «četa F, U ličila. Klrii 11 ¡.v i - ■,■..:! r ..■■■ ■ v vsi- li *~T ™ .'■ si ch%hSTi IJ L p Stric. Pud nlljOirapiiilulim M 12 stuliiiVMv, Leips beieji n [M irmito. ri je B !1: m 1-iii -.■. ■ nf ct. ■ 1111 »vj 11 )7S k<) ■;■ i i i L-11 I ] n >(f I— priprave :n irnt|e prHau-va potf&am. ^K.___iiholjLsva s}' i vBiJim jjimgljUMstim sodobniifl trendom v kir.etiji.lvu in goidfllistvu. i>r. K rn re L fi r/Li n i.i vHw i i7dnt J;LI:J.!I' i:\hciil ,7 SLP-U? iilsce vigo je in i^br.i 7e vanjjs magister 6e( !■■ :u;:. J- I.i- nanesti s jjorirni j i Mn-rnn-Ji veil Ml predavatelj O ineil i' !nvf šh i! i tudiiniih v (P7.ih da m bolj ali manj vredni» Vsak ima polno vrednost v izvirnosti svoje nsc ¡i 11 n s i i v »koktejlu» . ■ jc nui danih da J ai l nuiiij Tociibii Križnik ri Nazaiij it p^jtjiiniik pi1xjiaij|j a iivLjtnjiku ddu tu padtui;! i[?oi M v Z^u! nji Savi njski -.I u'Li i i. [eedeti oil usEJB»vlU'Jji!v r. nekaj £jsu pr«ise*Jjiik Športne^ dm&va Vtlravet Njiiii'ie Dve desetletji K til lidiiii koiairkarskj sodnik v il.uJim Mptdtfkujl jeddal v 1 ¿uns"ki iti l. L »miki stmvnskj koidi'karskj ttgt je tudi eden od t sttnoviiuljev Kusurkarskega kluba Nazar|t, v katerem delujt ie datK-s. Tcfa iimkdj i:: i n m r! i ■ i ■.. nI i]lul Jt nastop i i rn-slf« pmmltKirite 7 a iunknlskr VjTfi ur: Univerze V M iribnru (U M'j. Aktivu H'^i iti Ta te 1, ittidu nlskcm svetu Fsky'l [ti-tfrj oil fifctflbra 20lRtto lanskima del i?mbra fe :i;i ■■.!:.il.;i i 11 i i -: ij i pnidtlti fike 7a 5tudincsfta v^i.iw av 11 l.iknl:-'.. l ull Sr.-aktivna tudi kot fianica sei\.jtii LJM i K:-. itn t'ravrii i.ikiiltw l)H. I^pnlnltt spodnjo glasovnico in jo torka, 4. leliruarja '■¡U20, pošljite na naslov: S.iviniiEse tio\"iccr Savinjska nesta 4, l Ma^arje, Med pj^wEasnoprispellmiglasavnfcjnii bomOt tzii eba k dobitnika prakUin e nagrad« 2a ime meseca Januarja 2020 glasujem za l Moje ime in priimek: Moj naslov: Tel./GSM: ODPRTA VRATA PRI DRUŠTVU ZELIŠČARJEV ŠIPEK Mozirske zeliščarice dejavno začele novo koledarsko leto Članice Društva zeliščarjev Sipek iz Mozirja so v ponedeljek, 20. januarja, v pevski sobi mozirskega kulturnega doma pripravile Odprta vrata pri zeliščarjih. S tem dogodkom so napovedale, da bodo zelo dejavne tudi v novem koledarskem letu. DESETLETNICA DELOVANJA Lansko leto je bilo za mozir-sko zeliščarsko društvo jubilejno, vilnih prireditvah. Članice so zelo delovne, saj nabirajo, sušijo in pripravljajo zdravilna zelišča. Iz teh pripravljajo čajne mešanice, oljne izvlečke in tinkture. RESNA OBVEZNOST Tudi letošnje leto so začele delovno. Na prvem dogodku so obiskovalcem dneva odprtih vrat ponudile vpogled v dejavnost društva in izbor izdelkov ter delile znanje o zeliščih. Dejavnost društva je Predsednica mozirskih zeliščaric Terezija Plaznik je predstavila dejavnost društva in pripravke iz zelišč, ki jih pripravljajo članice. saj je praznovalo 10-letnico delovanja. Pred dobrimi desetimi leti je nastalo kot sekcija zeliščarjev pri Društvu upokojencev Mozirje in kot sekcija delovalo osem let. Ob jubileju so izdali bilten, v katerem so opisali svojo dejavnost in ga popestrili s številnimi fotografijami ter recepturami za pripravke iz zelišč. DRUŠTVO VKLJUČENO V UTRIP KRAJA Društvo bilo je v teh desetih letih zelo dejavno, saj je vključeno v utrip kraja s sodelovanjem na šte- predstavila predsednica Terezija Plaznik in povedala, da članice vlagajo veliko prostovoljnega dela in truda, sama dejavnost pa predstavlja resno obveznost. ŽELIJO PRIVABITI NOVE ČLANE Mozirske zeliščarice so se odločile, da bodo ponedeljki v januarju, februarju in marcu namenjeni Odprtim vratom zeliščarjev, saj želijo svojo dejavnost, izdelke in svoje znanje bolj natančno predstaviti ter privabiti nove člane. Tekst in foto: Roman Mežnar 12 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Zgodovina in narodopisje, Ljudje in dogodki STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (11) Goričarjeva-Glaserjeva, Melavčeva-Lipoldova in Kolenčeva hiša GORIČARJEVA-GLASERJEVA, KASNEJE VAJDOVA HIŠA Nadstropna hiša iz druge polovice 18. stoletja je v 19. stoletju dobila novo zunanjo podobo. Triosna glavna fasada je intaktna z vogalno rustiko, delilni strešni zidec. Dodan je objekt na dvorišču. Lastnik hiše se pri popisu domačij iz leta 1861 omenja kot Makse--Glaser (steklar), leta 1879 kot Go-ričar-Glaser. Hiša je kasneje bila v lasti družine Del Negro, ki je imela v pritličju trgovino. Potem je prešla v roke njihovega sorodnika Iva Vajda, ki je imel v pritličju brivnico. Nekaj časa je bila v njej banka SKB, danes je ponovno v lasti potomcev družine Goričar. MELAVČEVA-LIPOLDOVA HIŠA Nadstropna hiša je bila zgrajena na začetku 19. stoletja. Lastnik hiše je bil Marko Lipold. Brat pesnika Jožefa Lipolda je bil ugleden kmet, splavar in večkratni mozirski župan. Plavil je les po Savinji in Sa- bila današnjo podobo. Lastniki so bili Kolenci, ki so imeli posestvo in gostilno. Ko je Janez Lipold, ki je župano-val Mozirju od 1845 do leta 1873 s presledkom samo ene periode, dosegel, da se je trg od okrajnega Melavčeva-Lipoldova hiša vi do Beograda. Po njegovi smrti je žena hišo prodala Melavcem in odšla živet k sorodnikom v Gradec. Melavci so hišo povečali in dozidali. Bili so trgovci in posestniki. KOLENČEVA HIŠA - BIVŠI HOTEL TURIST Visoka nadstropna stavba zgrajena na začetku 19. stoletja je v drugi polovici istega stoletja do- Viri: Goričarjeva-Glaserjeva hiša glavarstva v Slovenj Gradcu odcepil, je bil trg dodeljen Gornjemu Gradu. Z Lipoldovo iniciativo se je tukajšnji tržan Jurij Kolenc zavezal sezidati za sodišče primerno poslopje. Zgradil je veliko enonad- Muzejski sodelavec Matija Bla-gojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mo-zirskem trgu zbral veliko gradiva na ZANIMIVOSTI Kolenčeva hiša temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje : Občinska kulturna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. » Mazejev« Eiffel v Okonini V Okonini so prijatelji in sorodniki popularnemu podjetniku Ivanu Janču Goveku, p. d. Mazeju, postavili na dvorišče kar »Eifflov« stolp. Sledili so zgodbi, da je nekoč kupil katrco, da bi se peljal z družino v Pariz, a od tega do danes ni bilo nič. No, če ne pride Jani do Ei-ffla, pride ta do njega, so se prijatelji domislili in zgradili lesen stolp iz skoraj 5 m3 drobne hlodovine do višine 11 m. Znamenitost ima še smrekov podaljšek in na njem znak »omejitev hitrosti 40«, kar pristoji Jančevemu jubileju in stari rdeči katrci, nekdanjemu »službenemu vozilu« Mazeja s. p. Kot je slišati, bodo stolp prestavili pod skakalnico pod Rajhovko na Ljubno ob Savinji za svetovno prvenstvo v smučarskih skokih za ženske. Tekst in foto: Jože Miklavc stropno hišo št. 34, vendar je zaradi raznih mahinacij sodišče ostalo v Gornjem Gradu. V hiši je obratoval hotel Turist, kasneje gostilna. Danes je hiša obnovljena, v njej obratuje gostinski obrat Lesnika poimenovan po zdravniku Romanu Lesniki, ki je stanoval v hiši. Matija Blagojevič Knjižnica Mozirje Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 13 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE Preteklo leto brez velikih pretresov Mozirski čebelarji so se 10. januarja sestali na občnem zboru. Preteklo leto je bilo zanje, kar se tiče proizvodnje meda, uspešno, nekaj nevšečnosti je povzročilo le spomladansko deževje. Pregledali so delovanje v preteklem letu in si zadali plane za letošnje, podelili so priznanja članom, ki so dopolnili 70 let in značke zvestobe za članstvo v Čebelarski zvezi Slovenije. V slednji bodo letos potekale volitve, na katerih bodo v posamezne organe kandidirali tudi člani mozirske čebelarske družine. VELIK POUDAREK NAMENILI IZOBRAŽEVANJU Poročilo za preteklo leto je podal predsednik družine Ivan Čopar. Mozirski čebelarji so v letu 2019 dali velik poudarek izobraževanju. V okviru SAŠA regije so se odpravili na strokovno ekskurzijo v Bosno in Hercegovino, obiskali mednaro- PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE OB SAVINJI Na svojem območju niso imeli intervencij V Prostovoljnem gasilskem društvu Pobrežje ob Savinji so lani v programu za vodenje evidenc v gasilskih organizacijah posodobili evidenco članstva. Po besedah predsednika Franca Finkšta so tako evidentirali več kot dvesto članov. Junija so izvedli srečanje krajanov in avgusta pripravili turnir v malem nogometu za gasilska društva naše doline ter veselico. V organizacijo in izvedbo slednjih je bilo vpeto več kot sto prostovoljcev, ki so poskrbeli za brezhibno izvedbo dogodkov. ZNANJE IZPOPOLNJEVALI NA VAJAH IN TEKMOVANJIH Poveljnik Uroš Debeljak je povedal, da so se lani uspeli udeležiti številnih slovesnosti ob jubilejih tako na državni kot na lokalni ravni. Svoje znanje so izpolnjevali na vajah v okviru domače občine in na tekmovanjih. Na svojem območju niso imeli intervencij, so pa bili v pomoč rečiških gasilcem pri odpravi posledic izliva potoka Rečica v juniju. ŠTEVILO MLADIH V NJIHOVIH VRSTAH RASTE Pohvalil je mentorje, ki so z različnimi aktivnostmi in animacijami, ki so povezane z gasilstvom, pripomogli, da se je število pionirjev in mladincev v njihovih vrstah povečalo. Izrazil je željo, da bi se bolj Poveljnik Uroš Debeljak je pohvalil mentorje, ki so pripomogli, da se je število pionirjev in mladincev v njihovih vrstah povečalo. vključevale članice ne le pri organizaciji prireditev, temveč tudi, da bi sestavile tekmovalno enoto. »Delo v preteklem letu ocenjujem za zelo uspešno. S skupnimi močmi smo sposobni uspešno premagati vse ovire in izzive, ki nam pridejo naproti,« je med drugim povedal poveljnik. Na občnem zboru so si zadali naloge za letošnje leto in podelili priznanja najzaslužnejšim članom. Tekst in foto: Marija Šukalo * Predsednik družine Ivan Čopar je povedal, da so v letu 2019 dali velik poudarek izobraževanju. dni čebelarski sejem v Celju ter sodelovali na številnih predavanjih in delavnicah, med drugim v Mariboru, kamor so predavatelji prihajali iz celotne Evrope. AKTIVNI TUDI V DOMAČEM KRAJU Mozirski čebelarji so konec lanskega aprila v Mozirskem gaju pripravili dan odprtih vrat, obiskali so jih tudi čebelarji od drugod. V okviru družine deluje čebelarski krožek, ki ga v OŠ Mozirje izvaja Blaž Podrižnik. Krožkarji so se dobro odrezali na čebelarskih tekmovanjih. LETOS VERJETNO NA LASTNO STROKOVNO EKSKURZIJO Kot je v predstavitvi planov za tekoče leto dejal Čopar, bodo ti podobni tistim v preteklosti. Velik poudarek bodo dajali izobraževanju in še naprej sodelovali s Čebelarsko zvezo zgornjesavinjsko-šaleš-kega območja. Organizirati nameravajo strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Za člane bodo pripravljali tudi debatne krožke, kjer bodo lahko izpostavili svoje probleme ali ideje v zvezi s čebelarjenjem. Tekst in foto: Primož Vajdl 14 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Nasveti Dekoracije za valentinovo te šopek ali aranžma in ga postavite na mizo skupaj s svečami. Uporabite večinoma le rdeče cvetje, ker je rdeča barva zaljubljencev. To vori ta o strastnem odnosu in sporoča »ljubim te«. Šopek izraža spoštovanje in željo po slogi. Temnejši odtenki imajo še globlji pomen, Pelargonija naj bi nagovarjala k nezvestobi. V preteklosti so s rožnatimi pričarali ljubezen, z belimi pa povečevali plodnost. DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Valentinovo praznujemo 14. februarja in je eden od naših najljubših praznikov v zadnjih letih. Je praznik zaljubljenih in vseh tistih, ki se imajo radi. Vsak, ki uživa ljubezen, in vsi tisti, ki jo še iščejo, se veselijo tega lepega dne. PRILOŽNOST ZA POPESTRITEV DOMOV Seveda je valentinovo s (prevelikimi) plišastimi medvedki, vrtnicami in bombonjerami za marsikoga precej kičast praznik. Mnenja in odnos do tega praznika zaljubljencev prepuščamo vam. Je tudi zabavna priložnost prenesti nekaj rožnato-rdečih ali belo-rdečih poudarkov ljubezni in topline v vaš dom sredi bele, mrzle in »puste« zime. Na ta dan si lahko zaljubljen- je praznik, za katerega je značilno, da so vse povsod srčki, ljubezenski napisi, baloni ... Da bi dosegli nekoliko bolj sodobno valentinovo okrasitev, lahko zamenjate tradicionalno rdečo in rožnato s črno-belo in kovinskimi ci pričarajo presenečenje za svojo ljubljeno osebo in si tako ustvarijo romantično vzdušje. NEKAJ IDEJ ZA DEKORACIJO ZA VALENTINOVO Prva stvar, ki bi vam lahko pomagala za lepše vzdušje, je prav gotovo cvetje. Lahko ga uporabite kot osrednjo točko ali samo kot del dekorja. Uporabite cvetje, ki je všeč vam in vaši ljubljeni osebi. Naredi- poudarki. Prednost te okrasitve je v tem, da je primerna še dolgo po 14. februarju. Domu lahko dodate nekaj igrivosti in nežnosti s svečniki in okraski iz papirja. SIMBOLIKA CVETJA POVE VEČ KOT TISOČ BESED Vrtnica je simbol neomajne in večne ljubezni. V življenje naj bi vnašala mir, varnost in srečo. Če podarite samo en cvet vrtnice, go- medtem ko rožnati simbolizirajo milino in nežnost. Bela vrtnica je simbol zaupanja, nedolžnosti, ponižnosti in čistosti. Oranžna zaznamuje navdušenje in hrepenenje, rumena pa veselje in zadovoljstvo. Nageljni so cvetovi sprave. Simbolizirajo najtesnejše prijateljstvo, spoštovanje in spoznavanje globine čustev. Za rdečo barvo smo že povedali, da je barva ljubezni, torej so rdeči nageljni cvetovi ljubezni. Če nagelj podarite ljubljeni osebi, jo s tem obvarujete pred hudobijami tega sveta. S šopkom nageljnov pomagate prijatelju, ki okreva po bolezni. Če sumite v ljubljeno osebo, ji postavite na mizo vazo s sedmimi belimi nageljni. Če jo želite osvojiti, ji namenite sedem rdečih. Ciklama naj bi poravnala vse račune in zgladila vse nesporazume v medsebojnih odnosih. Starodavne vraže govorijo o tem, da tam, kjer raste ciklama, zlo nima moči. To je cvet iskrenosti, naklonjenosti, zaščite in sreče, blaži bolečine žalostnega srca. Njene moči naj bi bile povezane tudi s plodnostjo. Če jo postavite v spalnico, naj bi varovala spečega in zbujala strasti. Perunika ali iris je cvet, s katerim sporočamo veselo novico. Vraže pravijo, da perunikin prah privablja ljubezen, medtem ko jo korenine ohranjajo. Dalija obuja spomine na dobre stare čase in sentimentalna srečanja. Z njeno magično močjo naj bi se obdarovancu dobro izšli načrti, za katere se že dolgo trudi. Je simbol nestabilnosti in negotovosti, a tudi elegance in dostojanstva. Jasmin je cvet srečnega zakona. Vraže pravijo, da droben zavitek posušenega jasmina, ki ga obvezno zamenjamo vsako leto, varuje zakonski stan. Lilija je simbol neomadeževane lepote in čiste duhovne ljubezni. V preteklosti so jo podarjali porodnicam, da bi s svojo čudežno močjo pomagala pri zdravem razvoju otroka. Pet lilij v šopku naj bi prinašalo srečo in izpolnitev ženskam, ki so si želele otroka. Medtem ko naj bi en sam cvet lilije v moškem prebudil očetovski nagon. Marjetica s svojo magično močjo vpliva na intuicijo in sposobnosti jasnovidnosti. V preteklosti so verjeli, da bodo ljubljeno osebo najlažje osvojili pri obedu, ki ga bo na sredini mize krasila vaza s številnimi marjeticami. Dandanes je šopek marjetic bolj poznan kot znamenje prebujene narave. Tulipan je simbol lepote, razkošnih in bogatih čustev. Romantiki so ga že od nekdaj opevali kot znamenje ljubezenske vznesenosti in nepotešljivega hrepenenja. Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 15 Kultura, Ljudje in dogodki GODALNI KVARTET D.A.M.A. Študentke Akademije za glasbo igrale v Glasbeni šoli Nazarje V petek, 17. januarja, so v dvorani Glasbene šole Nazarje s komorno glasbo večer popestrile violončelistka Daniela Radevska, violinistki Ana Novljan in Mirjam Šolar ter violist-ka Anastazija Krenn. Študentke Akademije za glasbo v Ljubljani muzicirajo pod umetniškim imenom Godalni kvartet D.A.M.A., ki je izpeljan iz začetnic njihovih imen. OD ENERGIČNIH RITMOV DO NEŽNIH MELODIJ Mlade glasbenice je septembra 2018 ljubezen do glasbe in skupnega muziciranja povezala v komorno skupino pod mentorstvom prof. Jane- za Podleska. Na koncertu so učencem Glasbene šole Nazarje, njihovim staršem in ostalim poslušalcem zaigrale dela T. Slakana, W. A. Mozarta in C. Debussya. Izmenično so napovedale posamezne glasbene točke, od energičnih in ritmičnih melodij do nežnih in zelo izraznih skladb. Glasbene »dame« so se tekom šolanja uspešno udeleževale državnih in mednarodnih tekmovanj, sicer pa sodelujejo v različnih komornih in orkestrskih zasedbah ter so del raznih glasbenih projektov. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Članice Godalnega kvarteta D.A.M.A. so večer v dvorani Glasbene šole Nazarje popestrile s komorno glasbo. CERKEV SV. ELIZABETE LJUBNO OB SAVINJI Božični jazz spiritual za vokal in orgle Cerkev Sv. Elizabete Ogrske na Ljubnem ob Savinji je v soboto, 11. januarja, prevevala mogočna orgelska glasba v izvedbi Barbare de Costa in Tjaše Drovenik. Slednja je veličastni zvok sakralnega inštrumenta dopolnila z jazz vokalom. Dogodek je potekal v organizaciji Glasbene šole Nazarje in ob gostoljubju lju-benske župnije. IZBOR GOSPEL IN JAZZ PRIREDB ZNANIH BOŽIČNIH MELODIJ Program koncerta je bil zasnovan kot izbor gospel in jazz priredb znanih božičnih melodij iz Evrope in Združenih držav Amerike ter originalnih orgelskih skladb istega žanra. »Čeprav z jazzom običajno povezujemo električne hammond orgle, v zadnjih desetletjih vedno več orgelskih skladateljev in orglavcev piše in izvaja jazz glasbo ter priredbe znanih jazz skladb tudi za klasične orgle,« je povedala de Costova iz Glasbene šole Nazarje. NEKAJ ARANŽMAJEV SKLADB PRIREDILI TUDI SAMI Poleg instrumentalnih skladb sta orglavki, ki sta si znanje in izkušnje pridobivali doma in v tujini, na program uvrstili še božični gospel za jazz vokal in orgle. Ker sta za aranžmaje skladb delno uporabili že obstoječe priredbe, delno pa sta jih priredili sami, so zbrani lahko prisluhnili tudi »osveženim« in modernim izvedbam tradicionalnih pesmi. Barbara Rozoničnik SMEJALNICA Z DOC. DR. MARTO VEDER SVETINA Smeh krepi imunski sistem V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji se udeleženci interaktivne delavnice Smejalnica doc. dr. Marte Veder Svetina niso smejali šalam, temveč so izvajali vaje. »Vadba smeha ali »joga smeha« je enkratna skupinska vadba, pri kateri se lahko smeji vsak, in to brez razloga, brez humorja, šal ali komedije, če le se za to odloči,« je povedala predavateljica. Trening združuje smejalne z dihalnimi vajami, ki ob dihanju s trebušno prepono povečajo vnos kisika v telo in možgane, zaradi česar se po vadbi počutimo bolj samozavestno. Smeh v kratkem času izboljša fizično, psihično in čustveno stanje. Zviša se raven hormonov sreče, zniža raven stresnih hormonov, okrepi se imunski sistem, uravnata se krvni tlak in sladkor v krvi, izboljša se cirkulacija. Smeh ima pozitivne učinke ne glede na Udeleženci Smejalnice so si bili enotni, da je smeh ne gleda na to, ali je iskren ali prisiljen, pol zdravja. to, ali je narejen ali iskren - učinki obeh so enaki. li dih. Ob tem so ugotovili, da za dobro voljo ne To so spoznali tudi udeleženci delavnice, kjer potrebujemo posebnega razloga. so ob smejanju aktivirali svoj glas, raziskova- Tekst in foto: Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke PLANINSKI VEČERI V NAZARJAH Marijan Denša o Zlatorogovem kraljestvu Na drugem planinskem večeru, ki jih v Muzeju Vrbovec organizirajo člani nazarskega planinskega društva, je zbrani publiki predaval Marijan Denša. Poslušalce je popeljal po Komni v Triglavskem narodnem parku. To območje obiskuje že skoraj pol stoletja, v letnem času ga prehodi do zadnjega kotička, pozimi pa tam večinoma turno smuča. LEGENDA O ZLATOROGU Na območju Komne in Triglavskih jezer so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Imele so bele koze, ki jih je pasel neranljivi kozel z zlatimi rogovi - Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zrasla triglavska roža, Zlatorog pa je po zauži-tju tega zelišča v hipu ozdravel. Po legendi ga je nek trentarski lovec ustrelil in pobral najlepše triglavske rože in planike. Zlatorog je po zaužitju rože ozdravel, lovca porinil v prepad ter razdejal celotno območje, ki ga je spremenil v kamni- Marijan Denša je zbrani publiki predstavil svet v Triglavskem narodnem parku, ki naj bi ga po legendi izoblikoval Zlatorog. to melišče. Opisano legendo je več avtorjev uporabilo v svojih literarnih delih, ki so tako slovenski gorski svet ponesli v širni svet evropskega kulturnega prostora. RAZNOLIK SVET OBOGATEN S PESTRIM RASTLINJEM Po besedah Denše je območje Komne zelo raznoliko. V letih, odkar ga obiskuje, se je zelo spremenilo. Velik del je še vedno neprehodna divjina, drugi del z lepim rastlinjem in različnimi živalmi bogatijo travniške doline, ki so posledica kopanja železove rude, del pa so gorovja in posebne kamnite plošče z nevarnimi in globokimi razpokami. Kot je še dejal, je na Komni mogoča turna smuka, oči pa si lahko spočiješ s čudovitimi razgledi na sosednje gore. V času prve svetovne vojne so to območje močno zaznamovali av-stroogrski in italijanski vojaki, saj je bilo na Komni vojaško oporišče s številnimi kasarnami. Tekst in foto: Primož Vajdl TRADICIONALNA »DIRKA« CARBAGE RUN Presenetili tudi Zgornjesavinjčane Niso samo domači ansambli tisti, ki snemajo vide-ospote pri nas. Hrvaška pop zvezda Franka Batelic je s svojo ekipo posnela film za pesem Sve dok sanjaš (Vse dokler sanjaš) v Logarski dolini. V dveh dneh so se potrudili in v spotu, ki predstavlja zgodbo o krogu življenja skozi oči matere, prikazali vse letne čase. S pesmijo je na Hrvaškem osvojila glavno nagrado za hit leta 2019. 21. januarja se je udeležila podelitve glasbenih nagrad Cesarica v poslovnem centru City Plaza Zagreb le dva tedna po rojstvu sina. O nagradi odločajo poslušalci, ki tekom leta izbirajo najboljšo pesem preko spleta. Pesem Sve dok sanjaš je bila hit oktobra, imela je tudi hit junija Ljubav, ništa više (Ljubezen, nič več). Udeleženci Carbage dirke so se pretekli teden vozili tudi po naših cestah. Mnogi Zgornjesavinjčani so pretekli teden opazili nevsakdanje avtomobile na naših cestah. Skozi dolino so se podali udeleženci zimske variante Carbage dirke. Na pot so krenili iz Luksembur-ga in prevozili Francijo, Švico, Avstrijo, Italijo, Slovenijo in iz Hrvaške krenili skozi Slovenijo na cilj v Avstrijo. Skozi mnoge lepe kraje, Alpe in Dolomite so prevozili 2.000 kilometrov. Lastniki avtomobile starejših letnikov domiselno opremijo in predelajo ter s tem vabijo poglede mimoidočih. Carbage run za njih predstavlja predvsem druženje in sprostitev in ne divje vožnje po evropskih cestah. Avto mora biti star vsaj 15 let. Vozniki jih popravijo, dodelajo in jim navesijo domiselne dodatke od dimnikov, moto-ciklov do kanujev. IS 17 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Šport, Oglasi 8. TEKTONIK ZIMSKI ETAPNI ULTRA TEK Etapni maraton pretekla tudi Bernarda Ceplak Poznič V Šentvidu pri Stični so pripravili 8. Tektonik zimski dvodnevni etapni ultra tek. Namen prireditve je doživeti vzdušje večdnevnega etapnega maratona in preteči v enem ali dveh dneh 60 oziroma 100 kilometrov. Med 22 udeleženci dogodka je bila tudi Mozirjanka Bernarda Čeplak Poznič, ki se je pridružila peterici tekačev, ki so prvi dan pretekli 62 kilometrov po krožni poti Prijetno domače. PRETEKLA 106 KILOMETROV PROGE »V dveh dneh je najbolj trmastim uspelo odteči celotno progo in premagati kar 3.500 višinskih metrov,« je bila vesela uspeha Čeplak Bernarda Čeplak Poznič (druga z leve) je svojo vzdržljivost preizkušala v teku po razgibani trasi. (Foto: osebni arhiv) Pozničeva, ki je ob Nataši Robnik, Mihu Vidaliju in Borutu Rojcu pretekla vseh 106 kilometrov. POKAZATELJ VZDRŽLJIVOSTI »Ni bilo lahko, sploh zame, ki sem čista »cestarka«, navajena asfalta in maratona, ampak sem »zborba-la«, in to po trasi, ki je bila zelo razgibana. Udeležba na tovrstni preizkušnji je bila pokazatelj, kako sem močna v noge in da vidim, če lahko v enem kosu pretečem toliko kilometrov,« je ocenila preizkušnjo tekačica, ki jo konec februarja čakajo priprave z atletsko reprezentanco Slovenske vojske v Ajševici, marca pa Kraški maraton v Sežani. Marija Šukalo PLAVALEC URBAN GOLTNIK IZ NAZARIJ Prejel bronasto priznanje paraolimpijskega komiteja V prejšnji številki Savinjskih novic smo pisali o slavnostni prireditvi krovne zveze za šport invalidov - paraolimpijskega komiteja (ZŠIS--POK) v Ljubljani, na kateri so podelili nagrade najboljšim športnikom med invalidi. Priznanja so podelili tudi vsem športnikom, ki so se z vrhunskimi dosežki izkazali na mednarodnih tekmovanjih v posameznem letu, in njihovim trenerjem. Med njimi je tudi plavalec Urban Goltnik. NIZ USPEHOV NADGRADIL NA SPECIALNI OLIMPIJADI S plavanjem je začel pred enajstimi leti v Plavalnem klubu Velenje, kjer je skupina prostovoljcev pod vodstvom Katarine Praznik učila plavanja otroke s posebnimi potrebami. Bronasto priznanje pa- Urban Goltnik je priznanje olimpijskega komiteja prejel že na decembrski prireditvi Športnik leta 2019, bronasto priznanje komiteja pa je prejel tudi 21. januarja na prireditvi Parašportnik leta 2019. (Fotodokumentacija ŠG) raolimpijskega komiteja je prejel specialni olimpijadi v Abu Dhabiju. za dosežene vrhunske rezultate na Urban je namreč marca 2019 v plavanju na 25 m prsno osvojil 4. mesto. Plaval je tudi v ekipi štafeta 4 x 50 m mešano, s katero so Sloveniji priplavali srebrno medaljo. Lani je na državnem prvenstvu za pa-raplavalce v prsni tehniki osvojil 1. in 2. mesto. Seveda pot do takšnih dosežkov in celo udeležbe na svetovnih igrah za osebe z motnjo v duševnem razvoju ni lahka. Urbano- vo rekreativno plavanje je v redne treninge prešlo po petih letih, ti pa v udeležbo na tekmovanjih po Sloveniji in izven nje. Leta 2015 je še z dvema plavalcema našo državo zastopal na odprtem evropskem prvenstvu v plavanju za osebe z downovim sindromom v Loanu v Italiji. Na tej in nekaterih kasnejših tekmah je ekipa s trenerji spoznala, kako v drugih državah sploh trenirajo. POT DO USPEHA NI BILA LAHKA Urban je s soplavalci začel intenzivno trenirati in se leta 2017 udeležil evropskih iger za osebe z downovim sindromom v Parizu. Takrat se je v prsni tehniki uvrščal okrog 30. mesta. V istem letu je že dosegal vidnejše rezultate na državnem nivoju, v 2018 je bil na državnem prvenstvu v Kranju drugi, na državnih igrah v Ljubljani pa je zmagal. S temi dosežki se je kvalificiral za specialno olimpijado, zagotovo pa je pred njim še veliko uspehov v športni karieri. Urbanova paradna disciplina je prsno plavanje, sledi kravl, za rekreacijo plava tudi hrbtno. Tatiana Golob 18 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 Šport 5. VSESLOVENSKI VELESLALOM GASILCEV NA GOLTEH Med 120 gasilci Solčavani zelo uspešni Na petem vseslovenskem veleslalomu gasilcev na Golteh v soboto, 18. januarja, ki je bilo hkrati 13. smučarsko tekmovanje v veleslalomu gasilcev Savinjsko-šaleške gasilske regije, se je zbralo okoli 120 gasilcev. Na progi Blatnik so se pomerili v več kategorijah. Letos prvič so se na državnem tekmovanju pomerili gasilke in gasilci iz PGD Solčava. ŽUNTER OBŽALUJE SKROMNO UDELEŽBO Predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žunter je kot soorganizator v okviru gasilske regije SAŠA dejal, da mu je žal, da se za to srečanje odloča premalo naših gasilk in gasilcev, saj na Golteh zares skrbno pripravijo proge in zagotavljajo varnost na smučiščih. Dogodek je pomemben tudi za medsebojno spozna- vanje, ki omogoča povezovanje na področju gasilske dejavnosti. REZULTATI SOLČAVANK IN SOLČAVANOV »Prišli smo zmagat,« je dejala na startu Breda Gradišnik iz Solčave. Za državno prvenstvo v kategoriji članic A (najhitrejša skupina) je osvojila prvo mesto z najhitrejšim »damskim« časom Jasna Funtek, četrti čas je privozila Romana Robnik, le nekaj za njima je pripeljala v cilj še Eva Suhodolnik. V skupini B je prismuča-la na prvo mesto Breda Gradišnik. V moški skupini A sta se dobro izkazala Matej Slapnik za 3. mesto in Viktor Moličnik kot peti. Ekipno je to pomenilo 3. mesto, v regiji pa celo 2., kar je doprinesel seštevek uvrstitev od 1. do 3. mesta Funtkove, Robnikove in Suhodolnikove. Solčavske gasilke in gasilci so bili tretji na državnem in drugi na regijskem prvenstvu v veleslalomu. SPODBUDA ZA PRIHODNJE UDELEŽBE Jasna Funtek je ob tem dejala: »Dobro smučanje na odlično pripravljeni progi mi daje spodbudo za udeležbo še v prihodnje. Vesela sem 1. mesta na državnem in 1. na regijskem prvenstvu, društvu in Solčavi pa smo kot ekipa pris-mučali 3. na državnem in 2. na regijskem prvenstvu. Rada bi povabila tudi druga društva, saj je glavno spoznavanje in druženje.« Tekst in foto: Jože Miklavc SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Slovenci ekipno na tretjem mestu Na tretji ekipni tekmi v tej sezoni svetovnega pokala je Slovenija prvič stopila na zmagovalni oder. V Zakopanah, kjer se je pretekli konec tedna mudila skakalna karavana, je četverica Peter Prevc, Timi Zajc, Domen Prevc in Anže Lani-šek zaostala le za Nemčijo in Norveško. Na posamični tekmi je bil Zajc 26., najboljši Slovenec je bil Peter Prevc na 10. mestu. Po stopničkah na zadnji tekmi pred tekmami v Zakopanah je Timi Zajc (SSK Ljubno ob Savinji BTC) prav gotovo pričakoval nadaljevanje vrhunskih rezultatov. Zal mu ni šlo vse po načrtih. Na ekipni tekmi je uspešno zastopal ekipo, slabše skoke pa je prikazal na posamični. Skakalci se sedaj selijo v japonski Sapporo. Štefka Sem VELESLALOM OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV NA KOPAH Ekipa OOZ Mozirje tretja, Klemenšek prvi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v sodelovanju z območnimi zbornicami (OOZ) na Kopah organizirala 6. tradicionalno zimsko srečanje, ki se ga je udeležilo 800 obrtnikov in podjetnikov z družinami iz vse Slovenije. V vele-slalomski tekmi se je pomerilo 650 tekmovalcev, ekipno zmago je osvojila ekipa obrtnikov in podjetnikov iz Slovenj Gradca. ODLIČNI MOZIRJANI Drugo mesto v skupnem seštevku je osvojila OOZ Skofja Loka, tretje mesto sta si delili ekipi iz OOZ Mozirje in OOZ Trbovlje. Med ženskami je bila tudi letos nepremagljiva Lili Poljanšek iz Škofje Loke, najhitrejši smučar je bil Simon Klemenšek iz Mozirja. DRUŽENJE S STANOVSKIMI KOLEGI Predsednik OZS Branko Meh je povedal: »Za obrtnike in podjetnike je poleg vsakodnevnega dela in obveznosti pomembno tudi druženje s stanovskimi kolegi. Danes lahko pozabimo na težave, ki nas pestijo vse leto, na prispevke, davke in birokratske ovire.« Številčna udeležba vsako leto je po mnenju Meha dokaz, da je druženje za obrtnike in podjetnike še kako pomembno. MČ Simon Klemenšek iz Mozirja je najhitreje prevozil veleslalomsko progo. Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 19 Šport, Oglasi TOMAŽ KRIŽNIK, PREJEMNIK PRIZNANJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO NA PODROČJU ŠPORTA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Športu zapisan skoraj vse svoje življenje Na prireditvi Športnik leta 2019 Zgornje Savinjske doline je priznanje za življenjsko delo na področju športa dobil Nazarčan Tomaž Križnik. Po končani osnovni šoli je igral košarko v takratnem Košarkarskem klubu Glin Nazarje. Zaradi težav s poškodbami je angažiranost usmeril drugam. V klubu je postal tehnični vodja ekipe in v istem obdobju košarkarski sodnik. Kar 2 desetletji je bil edini košarkarski sodnik v Zgornji Savinjski dolini. Bil je nepogrešljiv člen šolskih in odraslih košarkarskih tekmovanj. EDINI KOŠARKARSKI SODNIK V DOLINI Kar dve desetletji je bil edini košarkarski sodnik v Zgornji Savinjski dolini. Bil je nepogrešljiv člen šolskih in odraslih košarkarskih tekmovanj. V začetku osemdese- tih let je bil eden od ustanoviteljev Športnega društva Vrbovec Nazarje. Prvi predsednik je bil njegov starejši brat Božo, on pa prvi tajnik. Kasneje je bil deset let predsednik tega, takrat zelo uspešnega društva. V kolikor mu je zdravje dopuščalo, se je tudi sam ljubiteljsko ukvarjal z odbojko, malim nogometom, košarko, tenisom in njemu še posebej ljubim šahom. VSO ENERGIJO USMERIL V DELO KLUBA Še vedno je bila njegova »ljubezen« prav košarka. Dolga leta je deloval kot aktivni sodnik, kasneje kot delegat. V tej vlogi je opravljal delo v 1. ženski in 1. b moški slovenski ligi. Leta 2001 so v Nazarjah ustanovili prvi samostojni Košarkarski klub Nazarje. Eden od najpomembnejših ustanoviteljev je bil Tomaž. Nesebično je prekinil s kariero delegata in svojo energijo usmeril v delo kluba. Odlikujejo ga natančnost, vztrajnost, pripadnost delu, nesebičnost, skromnost in poštenost. NEPOGREŠLJIV V VSEH SELEKCIJAH KLUBA V klubu je nepogrešljiv v vseh selekcijah. Skrbi, da imajo košarkarji čim boljše pogoje za delo in da so urejene vse potrebne formalnosti do košarkarske zveze. Ker je ke v dolini. Priznanje mu je v Športnem centru Luče 14. januarja izročil Matjaž Debelak, nekdanji športnik z dvema olimpijskima medaljama za smučarske skoke. PRIZNANJE MU VELIKO POMENI Križnik nam je povedal: »Pomeni mi ogromno, ker je to tudi priznanje mojim številnim športnim Tomaž Križnik: »To je tudi priznanje mojim številnim športnim prijateljem, v katerih družbi sem se vedno odlično počutil.« prisoten skoraj na vseh tekmah, pozna praktično vse košarkarje, tudi začetnike. Če je potrebno, komunicira z njimi ali njihovimi starši, sodi prijateljsko tekmo, zapolni mesto zapisnikarja na uradnih tekmah ali s svojim avtom odpelje fante na gostovanje. Je človek univerzalnih vrednot in prostovoljec hkrati. EDEN NAJZASLUŽNEJŠIH ZA KLUB Ob uradnih klubskih funkcijah je v minulih 18 letih opravljal različna dela. Trenutno je tehnični direktor kluba, dejansko pa je nepogrešljiv člen v vseh elementih njegovega delovanja. Je eden najzaslužnejših ljudi, da je postal klub uspešen, stabilen in prepoznaven v slovenskem košarkarskem prostoru. PRIZNANJE ZA NJEGOVO VSEŽIVLJENJSKO DELO Tomažu Križniku je komisija Športnika leta 2019 Zgornje Savinjske doline na tej osnovi podelila priznanje za njegovo vseživljenj-sko delo v športu, predvsem pa za njegov prispevek k razvoju košar- prijateljem, v katerih družbi sem se vedno odlično počutil. To me je tudi vseskozi spodbujalo, da še vedno vztrajam v športu. Ker sem že v poznem obdobju življenja, delujem le še v organizacijskem smislu pri Košarkarskem klubu Nazarje, ki bo v prihodnjem letu praznoval 20 uspešnih let obstoja in delovanja. Priznanja sem zelo vesel, ker so pristojni opazili, da sem k razvoju športa v Zgornji Savinjski dolini tudi jaz nekaj pripomogel. Košarko sem v sedemdesetih letih aktivno igral pet let za KK Glin Nazarje in bil aktiven igralec v Zgornjesa-vinjskem šahovskem klubu Nazarje vsaj dobrih deset let v času njegovega obstoja. Rekreativno sem se dokaj intenzivno ukvarjal tudi z nogometom, predvsem malim, odbojko in nazadnje še s tenisom in planinarjenjem. Hvala moji družini, ki me je podpirala, še posebej očetu Avgustu in bratu Božu, ki sta bila moja športna vzora in sta temeljni vzrok, da sem bil in ostajam športnik.« Tekst in foto: Jože Miklavc 20 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Poraz kompenzirali z zmago in utrditvijo na drugem mestu Članska ekipa Košarkarskega kluba Nazarje je prejšnji petek v 12. krogu 3. SKL vzhod v domači dvorani gostila Konjice in zabeležila novo, že 8. zmago v prvenstvu. Končni rezultat priča o pravi reviji doseženih košev, Nazarčani so slavili s 106:93. S to zmago so izničili poraz na gostovanju pri ljubljanskih Jančah teden dni prej. V OKRNJENI ZASEDBI KLONILI V KONČNICI Na gostovanje k Jančam so se odpravili v nekoliko okrnjeni zasedbi in pri neugodnem tekmecu klonili v napeti končnici. O tem priča končni rezultat 75:72 v korist Ljubljančanov, ki se želijo izogniti zadnjima dvema mestoma na lestvici, saj vodita v boj za obstanek. KONJIČANI NISO POPUŠČALI 24. januarja je sledila tekma v nazarski dvorani. Gostujoča ekipa iz Slovenskih Konjic je novembra v svoji dvorani slavila z 92:72. Obetal se je napet obračun, saj se Nazarčani borijo za končno drugo mesto v skupini vzhod, ki vodi v ligo za prvaka. Konjičani so predzadnji na lestvi- Primož Bitenc je dosegel kar 22 točk ci in se borijo za obstanek. Kljub pomembnosti tekme se igralcem obeh moštev niso tresle roke, saj so pridno polnili koš na obeh straneh igrišča. Rahla prednost je bila na strani nazarske ekipe, vendar gostje niso popuščali in so se v končnici prvega polčasa rezultatsko priključili na zgolj dve točki zaostanka (50:48). NAZARČANI MIRNO DO ZMAGOVITEGA KONCA Odločilna je bila tretja četrtina, po kateri so domači košarkarji dosegli dvomestno prednost za končnico tekme (81:71). V zadnjem delu tekme so uspešno stopnjevali tempo in s hitro igro prišli do nekaj lahkih košev. Ob tem so zadeli nekaj pomembnih metov za tri točke in tekmo mirno pripeljali do zmagovitega konca. Pri domačinih so strelsko izstopali Aljaž Skornšek, ki je dal 25 točk, Primož Bitenc jih je prispeval 22, Žiga Plesnik in Lovro Blatnik pa po 16. Z novo zmago Nazarčani ostajajo v boju za drugo mesto, ki prinaša igranje v ligi za prvaka. Sedaj jih čakata še dve tekmi v prvem delu sezone. 2e jutri gostujejo v Vojniku, na kulturni praznik pa bodo gostili Bistrico. Tekst in foto: Roman Mežnar ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Dobra igra in minimalni poraz članic Začel se je spomladanski del prvenstva v 2. DOL vzhod. 2e v uvodni tekmi je na Ljubnem ob Savinji gostovala vodilna ekipa 2OK Sobota. Tekma je postregla z zanimivo in na trenutke zelo kvalitetno odbojkarsko igro. PRVA SETA V PRID GOSTJAM Favorizirane gostujoče igralke so z odličnimi servisi že na začetku srečanja onemogočile gostiteljice. Igralke KLS so namreč veliko napak naredile na sprejemu, zaradi česar niso mogle razviti napada, gostje pa so si hitro priigrale razliko osmih točk in na koncu brez težav zaključile set sebi v prid. Drugi set so bolje začele Ljubenke, boljši je bil sprejem in tudi blok je bil uspešen, kar se je poznalo na rezultatu, saj so povedle z 8:1. Gostje so nato začele bolje igrati v obrambi in pri petnajsti točki izid izenačile. Zatem sta se obe ekipi do konca seta menjavali v vodstvu, v končnici pa so bile bolj zbrane gostujoče igralke in povedle z 2:0. Odbojkarice KLS Ljubno so proti prvouvrščeni ekipi prikazale zelo dobro igro. (Fotodokumentacija kluba) LJUBENKE IZENAČILE NA 2:2, A IZGUBILE PETI SET Domače igralke se kljub zaostanku niso predale in tretji set odlično začele, povedle s kar 13:4. Gostje so jih v končnici seta ujele, vendar je Ljubenkam uspelo dobiti set. Igralke KLS-a so tudi v četrtem setu prikazale odlično igro in izenačile na 2:2. V odločilnem petem so bolje začele gostje in povedle s kar 6:0, vendar se Ljubenke niso predale in izid zmanjšale na 9:10, zaradi ponovnih napak pa je zmaga pripadla gostujoči ekipi. Končni rezultat torej 2:3 za 2OK Sobota. Kljub minimalnem porazu so igralke KLS Ljubno proti prvouvrščeni ekipi prikazale zelo dobro igro, pa tudi osvojena točka bo prišla še kako prav. V naslednjem krogu ekipa članic gostuje na Prevaljah. NASTOPI MLAJŠI EKIP Igralke starejših deklic so nastopile na turnirju v Šoštanju in v prvi tekmi izgubile z domačo ekipo z rezultatom 1:2. V drugi tekmi so premagale ekipo Prevalj II z rezultatom 2:1. Ekipa kadetinj je nastopila na turnirju v Zre-čah in v prvi tekmi kljub dobri igri doživela poraz proti Zrečam z rezultatom 0:2. V drugi tekmi je brez večjih težav premagala ekipo Celja z rezultatom 2:0. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 21 Oglasi 22 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi drage tete Elizabete KARO 23. 2. 1926 - 22. 1. 2020 iz Spodnjih Kraš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku Alojziju Ternarju za opravljen pogrebni obred, g. Ani Remic za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi ob njenem slovesu. Prav tako vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči Miro Prašnikar z družino in vsi njeni Zahvale, Oglasi 1 Vse na svetu se poraja, vse svoj čas obstaja, na koncu spremeni se, mine. Narava v ritmu se obnavlja, človek pa premine, spremeni se v spomine. (J. M.) V SPOMIN Mineva dolgo, pusto leto, odkar si se poslovil od nas, žene Jožefe, družin Fanike in Iva Rakuna ter mnogih tvojih nekdanjih sorodnikov in prijateljev, cenjeni Ivan RAKUN Dragi pokojni mož, oče, dedek, praded, ohranjamo te v spoštljivem, lepem spominu! Vsi tvoji Pogrebna služba - cvetličarna MOUANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 tVwWJTw runa E-mail: informa ra i>a. ji Aleksander Steljiuv Bike/h O»! SEVANJI SESTAVIL PETER UW POSTNI LAS TDM LAKVÏC LISTNA. V WJHNFTtlP ZVOK MtOCiNE VlilhE aoiec, EECfUEC KATU5HI vat; IfOH. MIT ULBlWEC boginji RFF STAIJ». RUÏAiBXÛ JIW.-4ÇIKÎ HLSTO V SfJSUl 1-KN1 ANTIKO VESTO* ul/DPtïTA. mu PlSATtU ■EIAJCE MESTtJVSV FRANCU glavi« Wisrtj FRAHÎUE H/JRJFTOL. F^fTR MAT liflLK. sta« (»S MAJIIAK. SKAWEE- kA PFVKA :SYLYlA' KHAJ. fiOSTOfi. KJER SE NAKUPA MEL.Kl Brt-IOMIMS*] SHERC« F1WWJL. FR ODRSKI PLES i ittOtiai Dïi&ANJEri XOG -lUDSTVa HAVJY1 SViift» ^tcriAT K 03 LESA 01. iLyjojji tOSC. PERÎU'PKO» KJULH MUHA tU WTAJ5KF NEJ'RulTEfl ^□rl ✓ITTCRIO! nem A, wiv MEHI [¡H BOÇIH MHmti Mjjvgtstg 0AIWM IECEH E L KiWiEVNC- ST1 SKRNE* NA¥EN, 'ja-'.flT SASTlsa lOttK miMtf, IÎHÎANO MAHJC KV.L-iL pus km* KuSifPLi; SRCEM kjCABA. UHSH,*, uiniM GOBAS TA'.JSJJ PfTOH KO- Dežurne službe _ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 do 7 ure (24 ur). V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem stanju pokličite 03/837-08-00 ali 112. _VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 do 15. ure, torek, četrtek od 10. do 18. ure. _DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan _DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145._ Slovarček: ABELAMi l.jdstvg na No\ Gvinajh SALA - lirfjansti -dlsat (Viitono). SAS S ■ madiareks ûpeftia pavtoa (Sylvtaj; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): TALISMAN. OPEKLINA LAH AMOK. SARANOON, SARA. AKSFS. AOSOLbT, TOGO. ML. KRA^OSCS, POROKA RAMi ItfANCVIIR, ZAK, ODOLIN, SORNIK. BIVOL SI J A JNOST. ANALOGIJA, AKSEL. TARA. ZNAK, KATRA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): - Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 31. januar ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Tannje Yrska Gozdna terapija ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Praktična uporaba eteričnih olj ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - OK Mozirje : ŽOK Triglav Kranj ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija The Addams Family Sobota, 1. februar ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Turnir v malem nogometu U9 in U11 ob 13.00. Golte Koncert učencev in učiteljev Glasbene šole Nazarje ob 19.00. Večnamenska dvorana Lepa Njiva Premiera komedije Zbeži od žene ob 20.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka komedija Razočarana gospodinja pri seksologu Nedelja, 2. februar ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Turnir v malem nogometu U13 in U15 ob 15.00. Večnamenska dvorana Lepa Njiva Ponovitev komedije Zbeži od žene Ponedeljek, 3. februar ob 9.00. Pevska soba Kulturnega doma Mozirje Odprta vrata pri zeliščarjih ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Predstavitev e-bralnikov in elektronskih knjig na portalu Biblos Torek, 4. februar ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 10.45. Sejna soba ZD Nazarje Šola za bodoče starše ob 19.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo Sreda, 5. februar ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic v družbi Srečnolonic in Danijele Lončar Četrtek, 6. februar ob 9.45. Sejna soba ZD Nazarje Šola za bodoče starše ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Najsvetlejša zvezda Pridružite se nam tudi na Facebooku ◊ NUDIMO RAČUNOVODSKE STORITVE Nahajamo se v gradu Vrbovec v Nazarjah in na Ljubnem. Gsm 041/558-769. Dobis d.o.o., Podter 10, 3333 Ljubno ob Savinji. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam 4 telice, okolica Šoštanja; gsm 051/626-367. Prodam tri bikce, mesnate pasme, do 150 kg.; gsm 051/601-169. Prodam bikca, RJ, starega teden dni; gsm 031/393-418. Bikca simentalca, starega 10 dni, prodam; gsm 051/364-174. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim teličko ali bikca mesne pasme, 7 dni starega; gsm 041/825896. Prodamo lešnike, lešnikovo olje, lešnikovo maslo; gsm 041/878-135. Prodam rabljeno peč na olje sime, 33,4 kW, za 40 EUR; gsm 031/642353. Prodam tračni obračalnik panoni-ja; gsm 041/616-463. Prodam hlod gorskega javorja; gsm 041/463-400. Prodam kocke sena in otave, od 18 do 22 kg; gsm 041/720-938. Prodam cepljena bukova drva v paleti, dolžine 33 cm. Možna dostava; gsm 040/430-080. DRUGO - PODARIM ŽIVALI - PODARIM Dobremu gospodarju podarim psa, mešanca med pulinom in huski-jem; gsm 041/643-677. Podarim večjo količino vložkov za inkontinenco in dve menažni posodi za hrano; gsm 070/224-896, Olga. VOZILA - KUPIM DRUGO - PRODAM Voziček silver cross z opremo, prodam; gsm 031/337-429. Kupim traktor od 40 do 80 KS, v slabem ali dobrem stanju; gsm 030/419-790. Prodam okrogla 070/689-070. drva; gsm NEPREMIČNINE Prodam električni cepilec za drva, 10 ton; gsm 031/214-997: Mlada družina in kuža iščemo stanovanje za najem; gsm 031/696551. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 26 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020 Oglasi Šolski center Slovenj Gradec vabi OB 60-LETNICI SREDNJEGA ŠOLSTVA V SLOVENJ GRADCU Srednja šola Slovenj Gradec in Muta je pod tem imenom resda mlada, stara komaj sedem let. Toda njena zgodba je vse kaj drugega; leta 2012 so se iz različnih razlogov združile tri šole, vsaka zase z dolgoletno tradicijo v Mislinjski in Dravski dolini: Srednja šola Muta, Srednja ekonomska šola Slovenj Gradec in Srednja gostinsko turistična in lesarska šola Slovenj Gradec. Šestdeset let srednješolskega izobraževanja v Slovenj Gradcu - pred toliko leti se je za- čela pisati srednješolska zgodba, na katero se s ponosom oziramo vsi zaposleni na današnjem Šolskem centru. Ustanovljena je bila ekonomska šola - začetek z majhnimi koraki, ki je kasneje dobil velik zalet in razširil ponudbo programov. Bolj ali manj tesno so se z njim srečale že mnoge generacije dijakov, njihovih staršev, prijateljev ... in seveda tudi mnogo učiteljev, ki so dijakom predajali svoje znanje in nemalokrat tudi sebe. Srednja šola Slovenj Gradec in Muta šola danes izobražuje dijake v sedmih različnih programskih področjih in na dveh lokacijah: ekonomija, trgovina, gostinstvo, lesarstvo, turizem, predšolska vzgoja in okolje-varstva. Pouk in učenje sta najpomebnejša, a ti dve dejavnosti znamo tudi popestriti; različni projekti so eden od mnogih načinov dodatne motivacije in doseganja cilja, da učne vsebine splošnih in predvsem strokovnih področij povežemo, tudi z zunanjimi sodelavci, in dijake pripravimo za življenje, kar dokazujejo mnogi uspehi, ki jih naši dijaki dosegajo. www.sc-sg.si Šolski center Slovenj Gradec © gHjj^l «tt#*((*ft**ff*t«**t*tf* SREDNJA ŠOLA SLOVENJ GRADEC IN MUTA: • OBDELOVALEC LESA * TRGOVEC PRIDOBITE SI VIŠJEŠOLSKO ■Trfïvïïl č r»î A M A t i ■ STROKOVNO IZOBRAZBO HOTELSKE STORITVE * MIZAR • EKONOMSKI TEHNIK - GASTRONOM1JA IN TURIZEM • PREDŠOLSKA VZGOJA • OKOUEVARSTVENI TEHNIK GIMNAZIJA: - SPLOŠNA GIMNAZIJA SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA: ■ ZDRAVSTVENA NEGA * BOLNIČAR - NEGOVALEC NOVO NA KOROŠKEM! 27 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Premogovnik V«! en j« -145 let tradicije Pridruži se ekipi vrhunskih strokovnjakov Kaj nudimo v tem šolskem letu? ■ Štipendiranje (začetna itlpendija za geojtrojmke rudarje in geotehnike 119 C) ■ na^rEcc >a meifiio uspešnost najboljiim dijakom pri prakiičnem izobraževanju (27 c| > plačilo jamskega dodatia (približno 51 na dan) ■ plačilo praktičnega usposabljanja z delam (da 172 £ rž netp:J » opravlj i n je prskic/prnlitiineB^ iiobraf pva n j.i v res iwm okolju * brezplačen avtobusni prevoz ir mal:u> * h ft-tc lj Ltrt jd-avniki pregled * brfvplafermčhpniiki ^kl.id ■ zaposlitev pa končanem nobraževanju V katerih poklicih zaposlujemo? RUDARSTVO ■ GE05TRDJNIK RUDAR ■ GEOTfHNIK STROJNIŠTVO ■ MEHATfiOMK OPERATER ■ STROJNI MEHANIK (vajen iti») ■ STROJNI ltHNIK ELEKTROTEHNIKA • ELEKTRIKAR * ELEKTROTEHNIK Nudimo mož na t! takojinje zaposlitve, stimulativno plaiib ter moinnsl raebnega In strokovnega razvaja, Za v» vprjSanja smo m na voljo picko; iplptnp iTr.ini: m/ww.rlv.ti e-pošle, majda.lanipret^irlv.ii telefonski? Številke: 03 S39 E4 47 SREČNO! adbôstiEainvâWcriike ja cens tednika Savinjske novice Za najûfuni i- Uost a vi ¡-u rv i z vod isvJn^ih notfc plačate rian[ sot pri nradajatfiasfjpJ - Brezplačna dostava Savinjskih novic Dostava na dri Med dopustom .ili rnc-d c^ljio odsotnostjo vam S a vinske novice dostavijo na drugi ž slani naslôy. Naroiii:kiS.ivir.|'jkih rtovte - popust pri objavah oslinit, i j lival, malih oglasov n č ^ itilk bralcev. Občasne nagradne igri: 1 lepimi nagradam (¡zleti..,) 13 naročnike Savinjskih novje. HftPAFi ¿a:w>