GLASILO SZDL PROSLAVA OB 25—LETNICI KRVODAJALSTVA V domu kulture v Velenju bo jutri zvečer s pričetkom ob 17. uri osrednja občinska proslava ob 25-letnici krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa. Slavnostni govor bo imel predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Maks Klanšek, ob tej priložnosti pa bodo podelili tudi številna priznanja posameznikom in organizacijam za dolgoletno delo na področju krvodajalstva oziroma v organizaciji Rdečega križa. Proslave se bo udeležila tudi šest-članska organizacija Rdečega križa iz pobratenega mesta Split. V kulturnem delu programa pa bodo med drugim nastopili člani Šaleškega okteta. Več za nove programe Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko OK ZK Velenje je pripravila obširno oceno gospodarskih in družbenoekonomskih gibanj v občini Velenje v letu 1977, ki so jo na zadnji seji komiteja O K ZK Velenje dopolnili ter sklenili, da jo predložijo v obravnavo občinski konferenci ZK Za prebivalce krajevne skupnosti Grad na Goričkem je bil v nedeljo pomemben dogodek. Modni salon iz Velenje je izpolnil obljubo in zgradil v tem delu občine Murska Sobota prvi industrijski objekt-obrat konfekcije, v katerem se je zaposlilo 50 domačinov, predvsem žensk. S tem so se odprle možnosti za nadaljnjo še hitrejšo preobrazbo tega manj razvitega območja. O slovesnosti, na kateri je imel slavnostni govor predsednik republiške konference ZSM Slovenije Ljubo Jasnič, udeležili pa so se je tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, gospodarske zbornice Slovenije ter predstavniki skupščin in družbenopolitičnih organizacij soboške in velenjske občine ter okrog tisoč občanov občine Murska Sobota, pišemo na 3. strani. Mislinjska dolina slavi Poročali smo že, da je komite občinske konference ZK Velenje na svoji zadnji razširjeni seji skupaj s člani komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko obravnaval naloge komunistov v usmerjanju gospodarskih gibanj in razvijanju družbenoekonomskih odnosov. Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko je pripravila za sejo obširno oceno gospodarskih in družbenoekonomskih gibanj v občini Velenje v letu 1977. Mimo dosežkov in slabosti, o katerih smo nekajkrat pisali tudi na straneh Našega časa, so bile v oceni še posebej izpostav- Dsrednje slovesnosti loven j Gradec bodo ob letošnjem prazniku občine prihodnjo nedeljo, 11. junija v Mislinji Danes slavijo občani občine Slovenj Gradec občinski praz-tik. Pražniujejo ga v spomin na L junij 1944, ko je brigada Mi-oša Zidanška — Pohorska boje-ala uspešnie boje s sovražnikom la Mali Kcopi na Pohorju, in v pomin na zmago nad fašiz-nom, za katero je iz slovenje-paške občine darovalo svoja ivljenja 324 borcev, talcev in irugih žrtev fašističnega nasilja. Osrednje slovesnosti ob praz-liku občine Slovenj Gradec »odo prihodnjo nedeljo, 11. unija, ko bo ob 9. uri v restav-aciji Merx v Mislinji svečana azširjena seja zborov skupščine ibčine Slovenj Gradec, ob 10. iri pa bodo odkrili spomenik adlim borcem, talcem in rtvam NOV na mislinjskem ibmočju. Vsem delovnim ljudem in bčanom občine Slovenj Gra- dec, posebej pa še krajanom Mislinja za praznik naše iskrene čestitke! SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS VELENJE Na današnji seji bodo člani občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje - začela se bo popoldne ob 17. uri - najprej obravnavali kongresne dokumente, zatem pa spregovorili o sklicu volilne skupščine občinskega sveta in sprejeli poslovnik o njenem delu. Poleg tega bodo na popoldanski seji pregledali tudi, kako poteka javna razprava o družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem organizacij združenega dela ter o samoupravnem sporazumu o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Velenje. Ta dva dokumenta sta sedaj v javni razpravi, ki mora biti končana do 10. junija. OSREDNJA PROSLAVA V GORNJEM GRADU Jutri popoldne bo v Gornjem gradu osrednja proslava ob 25-letnici organiziranega krvodajalstva na Slovenskem in ob dnevu krvodajalcev. Za proslavo so pripravili pester kulturni program. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega odbora RK dr. Franc Širko. Ob tej priliki bodo podelili priznanja dolgoletnim aktivistom na področju krvodajalstva in najboljšim sindikalnim organizacijam v združenem delu. SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL VELENJE Danes, v petek, 2. junija, se bodo zjutraj sešli člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje. Kot predvideva dnevni red bodo na seji obravnavali analizo volitev 1978, smeri nadaljnjega organiziranja in delovanja političnega sistema v občini Velenje ter predlog sestave izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter drugih organov, ki jih imenuje skupščina občine Velenje. Drugo delovno tekmovanje kovinarjev naše občine, ki ga je organiziral občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije prej-šni teden v soboto, je zelo uspelo. Na tekmovanju so se pomerili strugaiji, orodjarji, rezkarji in varilci in pokazali zadovoljivo znanje tako v praktičnem, kot v teoretičnem delu tekmovanja. i občine Slovenj Gradec, odkrili spomenik padlim borcem, talim in žrtvami NOV na mislinjskem območju V domu Partizana v Mozirju so fV soboto dopoldne svečano odprli Teden Gorenja v občini Mozirje. Otvoritve so se udeležili predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in združenega dela tukajšnje občine ter zastopniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Vse prisotne je pozdravil direktor temeljne organizacije Servis Jože Kovač. V svojem nagovoru je na kratko orisal 25-letno in nadvse uspešno razvojno pot Gorenja in prisotne seznanil z osnovnimi razvojnimi kazalci do leta 1985. Še posebej je poudaril napore, ki jih v Gorenju namenjajo uspešni prodaji in servisni dejavnosti. V sklop teh naporov nedvomno sodijo tudi Tedni Gorenja s katerimi so pričeli v letošnjem marcu. Teden Gorenja v Mozirju še zlasti ni naključen. Gorenje ima v morzirski občini svojo temeljno organizacijo Mali gospodinjski aparati v Nazarjah, veliko prebivalcev iz vse Gornje Savinjske doline se vsakodnevno vozi na delo v velenjsko tovarno, pa tudi sicer obe sosednji občini prepletajo vse tesnejše vezi. V imenu domačinov se je Gorenju za pozornost in za prispevek k še tesnejšemu sodelovanju zahvalil predsednik skupščine občine Mozirje Hnko Čop, ki je vsem članom velike družine Gorenja tudi iskreno čestital ob njihovem srebrnem jubileju. Otvoritev so s svojim nastopom obogatili pevci okteta Gorenje. Zatem so si gostje ogledali razstavni prostor in kasneje še demonstracijo kmetijskih strojev, ki jo je v Savinjskem gaju pripravilo Gorenje — Muta. Ti prikazi v gaju so bili vsak dan ob 11. uri in bodo jutri in v nedeljo, ko bo Teden Gorenja v Mozirju zaključen, poleg tega še ob 16. uri. J. P. ljene tudi nekatere konkretne prihodnje naloge. Med temi še posebej izstopa potreba po izdelavi srednjeročnih programov razvoja v vseh temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih organizacijah. Okrepiti bo treba prizadevanja za iskanje novih programov, kar najbolj dosledno bo treba uresničevati naloge in resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za leto 1978, uveljaviti bo treba dogovorjene kvalitetne dejavnike razvoja, vso pozornost pa nameniti nadaljnjemu naraščanju izvoza ter uresničevanju dogovorjene politike zaposlovanja. Razpravljalci so menili, da je nalog, na katere opozarja ocena, veliko. O oceni in o nalogah bo morala spregovoriti sleherna osnovna organizacija ZK ter ugotoviti konkretne naloge. Samoupravni organi pa bodo morali poskrbeti za uresničitev teh nalog. Storiti bo treba resnično vse, kot so poudarili razpravljalci, da preidemo od ugotovitev v akcijo. Oceno gospodarskih in družbenih gibanj v občini Velenje v letu 1977, ki jo je pripravila komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko, bodo dopolnili z mnenji in stališči iz razprave. Tako dopolnjena ocena bo osnovno gradivo za razpravo na seji občinske konference ZK Velenje. Do takrat bo treba opre dehti naloge ZK in komunistov ža uresničitev nalog, ki izhajajo iz omenjene ocene. ŠTEVILNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MLADOSTI Po vsej domovini so bile v čast 86. rojstnega dne našega dragega predsednika Tita in dneva mladosti, številne prireditve in kulturne manifestacije. Tako je bilo tudi v naši občini. Na vseh osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki so 23., 24. in 25. maja sprejeli učence sedmih razredov v mladinsko organizacijo. Ob tej priložnosti so pripravili kulturne programe in letne mladinske konference. Priredili pa so tudi več športnih prireditev in odšli na izlete v naravo. Na osnovni šoli Veljka Vlahoviča so 22. maja nastopili mešani pevski zbor in tamburaši Kulturnega društva Konovo, 23. maja pa so na tej šoli nastopili člani kulturno umetniškega društva Šmartno ob Paki z odlomkom iz igre Veseli berači. 25. maja je nastopila na Titovem trgu Šaleška folklorna skupina. Zveza kulturnih organizacij Velenje in odbor za klubsko dejavnost sta pripravila teden klubskih večerov. Od 22. do 27. maja so prikazovali amatersko dejavnost odraslih skupin od 29. maja do 3. junija pa dejavnost kulturnih skupin na osnovnih šolah. Otvoritev Tedna Gorenja v Mozirju so se udeležili predstavniki Gorenja, mozirske občine in drugi gostje Po nestalnem vremenu s plohami in nevihtami, se bo vreme ob koncu tedna ustalilo, bo precej sončno in topleje. Velenje, 2. junija 1978 Številka 22 (432) Cena 4 din Socialistična republika Slovenija skupščina občine velenje Številka: 06-3/1978-1 Datum: 22. 5. 1978 Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74/ in 21. člena poslovnika občinske skupščine (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/74) sklicujem 2. skupno sejo zborov Skupščine občine Velenje, ki bo v ponedeljek, dne 5. junija 1978, s pričetkom ob 7. uri zjutraj, v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Za skupno sejo zborov predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja vseh zborov, poročila komisij in ugotovitev sklepčnosti; 2. Določitev dnevnega reda; 3. Obravnava poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisnika 1. skupne seje zborov občinske skupščine z dne 12. 4. 1978; 4. Obravnava analize izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1972 - 1980 v letu 1977; 5. Obravnava dogovora o zagotovitvi pogojev za začetek dela Temeljnega sodišča v Celju s 1. 1. 1979 in dogovora o zagotovitvi pogojev za začetek dela Temeljnega tožilstva v Celju s 1. 1. 1979; 6. Obravnava predloga sklepa o izvolitvi članov izvršnega sveta Skupščine občine Velenje in imenovanju predstojnikov upravnih organov; 7. Obravnava predloga sklepa o izvolitvi skupine delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije; 8. Obravnava predlogov komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine: a) izvolitev komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve, b) izvolitev komisije za prošnje in pritožbe, c) izvolitev komisije za družbeno nadzorstvo, d) izvolitev komisije za odlikovanja, e) izvolitev komisije za verske zadeve, f) izvolitev komisije za statut občine, g) izvolitev komisije za pregled splošnih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti, h) izvolitev komisije za podeljevanje priznanj in nagrad občine Velenje, i) izvolitev komisije za spremljanje izvajanja zakona o zdru-.ženem delu, j) izvolitev komisije za spremljanje izvajanja sanacijskih programov OZD, ki poslujejo z izgubo, k) izvolitev sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, I) predlog odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, m) izvolitev pooblaščenih oseb, ki sodelujejo pri sklepanju zakonskih ih zvez na območju občine Velenje, n) imenovanje načelnika oddelka za finance, o) imenovanje načelnika oddelka za ljudsko obrambo, p) imenovanje načelnika geodetske uprave, r) izvolitev sodnika v organu za prekrške, s) soglasje k imenovanju direktorja Komunalno-obrtnega centra Velenje t) imenovanje delegata Skupščine občine Velenje v delavski svet Združene zdravstvene organizacije Velenje, u) imenovanje delegata Skupščine občine Velenje v svet Gimnazije Velenje, v) imenovanje delegata Skupščine občine Velenje v delavski svet Splošne bolnice Slovenj Gradec; 9. Predlog sklepa o sestavi in imenovanju predsedstva občinske skupščine in predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi sestave sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; 10. Imenovanje nosilcev nalog za pripravo predlogov o delovnem področju in sestavi družbenih svetov; 11. Vprašanja delegatov; 12. Razno. PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje FRANJO KORUN, s. r. Socialistična republika Slovenija skupščina občine velenje Številka: 06-3/1978-1 Datum: 22. 5. 1978 Na podlagi 187. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/1M SKLICUJEM 2. samostojno sejo zbora združenega dela Skupščine občine Velenje, ki bo v ponedeljek, dne 5. junija 1978 v sejni dvorani skupščine občine Velenje (po končani skupni seji zborov). Za sejo zbora predlagam naslednji dnevni red: 1. Določitev dnevnega reda; 2. Obravnava poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisnika 1. samostojne seje zbora, z dne 12. 4. 1978; 3. Izvolitev skupnih delegatov z območja občine Velenje za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za: a) gospodarsko področje b) prosvetno-kulturno področje c) sociaino-zdravstveno področje d) kmetijsko dejavnost e) obrtne in podobne dejavnosti f) delovne skupnosti državnih organov in družbenopolitičnih organizacij in društev. PREDSEDNIK Zbora združenega dela erno rahten. s. r. Kritično o delu mladih Pretekli petek so se mladinke in mladinci mozirske občine zbrali na volilni in programski konferenci občinske konference ZSMS Mozirje. Ocenili so svoje delo v minulem mandatu in so si bili enotni v oceni, da se je nova zasnova enotnega družbenopolitičnega organiziranja mladih, ki je bila začrtana na 3. konferenci ZK Jugoslavije in so jo mladi konkretno uresničili na 9. kongresu slovenske mladine, izkazala za pravilno in da se njena vrednost vedno znova potrjuje v vsakodnevni praksi. Ugotovili so tudi, da so v preteklem obdobju uresničli večino zadanih nalog, v zares kritičnem poročilu pa so opozorili tudi na vse napake in pomanjkljivosti, ki so jih storili in ki jim bodo morali v prihodnje nameniti izdatno mero pozornosti. Zlasti to velja za prispevek mladih pri uveljavljanju delegatskega sistema in prav napori na tem področju bodo tudi poslej med temeljnimi nalogami mladih v mozirski občini. Mladi so bili sicer v dokajšnjem številu izvoljeni v delegacije in v druge oblike samoupravnega organiziranja, premajhen pa je bil njihov prispevek pri odločanju o vseh življenjskih vprašanjih. Ob letošnjih volitvah se je stanje izboljšalo. Veliko več mladih je bilo izvoljenih v delegacije in to dejstvo bi moralo roditi sadove v obliki boljšega dela delegatov iz mladinskih vrst. Zeljenih rezultatov pa prav gotovo ne bo, če bodo ti delegati prepuščeni samim sebi in če njihovo delo ne bo postalo vsebina in temeljna naloga mladinske organizacije. Izboljšati bo treba tudi raven idejno-politične usposobljenosti mladih, zlasti v osnovnih organizacijah. Zaradi sedanjega stanja mladih namreč ponekod izgubljajo zaupanje v mladinsko organizacijo in ostajajo izven nje. Storiti bo treba več tudi na področju delovanja mladih v družbenih organizacijah in društvih, posvetiti več pozornosti pionirski organizaciji in predvsem nadaljnji graditvi družbeno-ekonomskih odnosov, ki so življenjskega pomena za celotno mlado generacijo. Občinska konferenca in osnovne organizacije temu vprašanju doslej niso posvečale dovolj pozornosti in zato tudi niso dosegle vidnejših rezultatov. Mladi so pri svojem delovanju premalo upoštevali tudi pomen družbenega načrtovanja. V razprave o uresničevanju načrtov so se vključevali občasno, niso pa imeli subjektivnega vpliva pri sestavljanju teh. Pomanjkljivosti je še bilo, poročilo pa ni imelo namena biti zgolj graja, bilo je bolj opomin česa se bodo morali mladi v Gornji Savinjski dolini v bodoče izogniti, poročilo je bilo torej bolj napotek za boljše delo. Na ta način bodo mladi v prihodnje laže združili svoje moči, dosegli večjo stopnjo osmišljenosti svojih akcij, čvrstejšo notranjo povezanost in večjo mero politične odgovornosti v svoji organizaciji Le tako bodo namreč lahko dosegli, da bo mladinska organizacija postala kar najbolj dojemljiva in odzivna na neposredne interese in probleme mlade generacije. Ob tem so mladinke in mladinci dosegli pomembne uspehe na področju obrambnih priprav, kjer so zlasti dobro sodelovali z občinskim štabom teritorialne obrambe, dokaz za to je Odličje 22. december, ki ga je štab prejel lani, zatem na področju prostovoljnega dela; tako na ravni občinske konference, kot v osnovnih organizacijah, pri obujanju tradicij NOB in v krepitvi stikov z mladimi v pobrateni občini Čajetina. Na konferenci so sprejeli programske smernice občinske konference za naslednje mandatno obdobje, ki so potrditev doseženih uspehov in izkušenj minulega obdobja, zadali pa so si tudi akcijski program do konca letošnjega leta. V slednjem so na prvem mestu priprave na kongres, na mladinske delovne akcije, naloge na področju idejno-poli-tičnega usposabljanja članstva in opravila na področju organiziranosti in razvoja mladinske organizacije v Gornji Savinjski dolini. Izvolili so tudi novo vodstvo. Predsednik občinske konference ZSMS Mozirje bo v prihodnje Božo Križnik, sekretar pa Verica Pečnik. J. P. Narodne noše, ki jih je Vzgojnovarstveni zavod Velenje dobi Cetinju Srečanje bratskih vrtcev v Cetini Vzgojnovarstveni zavodi iz Banja Luke, Cetinja, Vukovara, Ohrida, Šabca in Velenja so se leta 1976 dogovorili za medsebojno sodelovanje, ki je name- ★ PRVE SEJE SKUPŠČIN SIS IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST V torek, 23. 5 . je bila prva seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Skupščine občinske izobraževalne skupnosti Velenje. Na seji so najprej volili predsednika skupščine, predsednika zbora uporabnikov, predsednika zbora izvajalcev ter predsednika in člane izvršilnega odbora. Za predsednika skupščine je bil ponovno potrjen FRANC AVBERŠEK inženir rudarstva z Rudnika lignita Velenje, za predsednika zbora uporabnikov so delegati izvolili RADA SIVKA, za predsednika zbora izvajalcev METKO SVAJGER in za predsednika izvršnega odbora ALOJZA FILIPAN-CICA. Sekretar skupnosti je še naprej SREČKO PETERLIN. Na seji so izvolili tudi delegate za sejo skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, ter potrdili zaključni račun Občinske izobraževalne skupnosti. KULTURNA SKUPNOST V sredo 24. 5 so se sešli na prvo sejo skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje, ki ima 101 delegata. Tudi na tej seji je bila glavna točka dnevnega reda izvolitev novih organov skupščine. Za predsednika skupščine so ponovno izvolili PETRA KRAPEŽA, za predsednika zbora uporabnikov VALTERJA CIM PERCA, za predsednico zbora izvajalcev pa VITO TUŠAR. Novi izvršilni odbor bo imel 11 članov, njegov predsednik je KAREL SEME, podpredsednik pa IVAN MARIN. Ostali člani pa so še: Jože Kotnik, Pavla Letonja, Anica Pukl, Anton Repnik, Stane Vovk, Karel Kordež, Tone Mravljak, Neva Tram-puž in Zdravko Zupančič. V komisijo samoupravnega nadzora pa so imenovali Maksa Lomška, Miho Macurja in Minko Napotnik. OTROŠKO VARSTVO V ponedeljek, 29. 5. je bila prva seja skupščine skupnosti otroškega varstva Velenje, v kateri je 109 delegatov. Na seji so za predsednico ponovno izvolili DANIELO LIPOVŠEK, ki je to skupnost uspešno vodila v prejšnjem mandatu, za predsednico izvršnega odbora ELFRIDO AMBROŽIČ, za predsednika zbora uporabnikov JOŽETA RAMŠAKA in za predsednico zbora izvajalcev JOŽICO DOLINAR. V izvršni odbor skupnosti otroškega varstva pa so izvolili Faniko Smonkar, Hel- f> Novak, Elzo Janežič, Marijo orž, Manico Blatni, Andreja Rozmana, Eda Jana, Marijano Celofiga, Petra Tratnika in Marijo Brglez. Izvolili so 12 delegatov za skupnost socialnega skrbstva in pooblastili izvršni odbor, da izvoli delegacijo za skupščino Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije. Obravnavali in potrdili so predlog rebalansa in zaključnega računa Občinske skupnosti otroškega varstva za leto 1977, na dnevnem redu pa so bila tudi legatska vprašanja:. njeno krepitvi bratstva in en nosti med narodi in izmenj izkušenj na področju vzgo Vsako leto se delegacije bi skih vrtcev zberejo v druj kraju. Da bi to bratstvo i vrtci predstavljalo Jugoslavij malem, so k sodelovanju pril niti tudi vzgojno varstvena za da avtonomnih pokrajin v P in Somboru. Letošnje srečanje, ki so se gi Vzgojno varstvenega zavoda Vek udeležile Majda Gaberšek, Iva Dakič in Majda Glavač, je bil Cetinjah. Na posvetu so obravna idejnost vzgoje v predšolsl obdobju, izmenjali pa so ti izkušnje na področju uresničevi zakona o združenem delu v vzgi ovarstvenih ustanovah. Že uvoda smo omenili, da so takšna sreča namenjena tudi krepitvi bratstvi enotnosti med narodi, na njih pi vzgojitelji tudi kulturno izot žujejo in spoznajo znameniti krajev. Žena lanskem srečanju s« dogovorili, da vrtci izmenjajo nati ne noše republik. V Cetinjah izmenjali narodne noše za dele drugo leto pa jih bodo še za dec. Vsak vzgojnovarstveni zavod je j srečanje prinesel šest narodnih ^ svoje republike. Tako se je torej« delegacija iz Velenja vrnila z noši vse Jugoslavije (makedonsko! dobijo). Vrtci prirejajo takšna srečanji) tretje leto. Predstavnice velenjsl vrtca se vedno znova zadovol vračajo, saj so srečanja vedno dol organizirana. Prihodnje leto jih f zahtevna naloga, saj so dolžne oiJ nizirati srečanje bratskih vrt« Velenju. Slabe vozne razmere Vzgoja in preventiva v cestnem prometu sta pomembni sestavini družbene samozaščite, zato skrb za varnost človeka v cestnem prometu zagotovo ni sam o domena določenih služb, marveč zahteva načrtna prizadevanja družbe-lio-politične skupnosti, njihovih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter občanov. Le skupni in enotno usmerjeni napori lahko rodijo sadove v humanizaciji odnosov med udeleženci v prometu, v osveščanju osebne odgovornosti in v preprečevanju objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki ogrožajo promet. dicami. Tega se vozniki žal vse premalo zavedajo. Na teh in tudi sicer na vseh ostalih cestah zato ne more biti odveč večja mera upoštevanja prometnih in voznih razmer in predvsem previdnosti. od petka do pet' V mozirski občini se je v letu 1975 pripetilo 198 prometnih nesreč v katerih je izgubilo življenje 5 občanov, 18 jih je bilo hudo in 45 lažje poškodovanih. Leto zatem je bilo 28 nesreč manj, posledice pa znantno hujše. Življenje je izgubilo 10 ljudi, 31 jih je bilo huje in 24 laže telesno poškodovanih. V minulem letu je bilo stanje boljše. Število nesreč je doseglo le številko 98, kar gre pripisati tudi novemu načinu reševanja prekrškov, vendar so bile tudi posledice blažje. V teh nesrečah sta izgubila življenje dva pešca in en mopedist, 22 občanov se je huje in 37 laže poškodovalo. V lanskem letu se je kar 35 nesreč pripetilo zaradi neprimerne hitrosti, zaradi vpliva alkohola 15, sledijo pa izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, vožnja brez izpita in podobno. Zanimiv je tudi podatek, da nevarnost na cestah raste od začetka do konca tedna. Najmanj nesreč se je lani pripetilo v ponedeljek in sicer devet, do konca tedna je številka postopoma rasla in v nedeljo dosegla 22. Tudi popoldanski čas je najmanj varen, saj se največ nesreč pripeti med 16. in 20. ter med 12. in 16. uro. S 106 udeleženci v nesrečah so daleč na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov, v naseljenih krajih se je zgodilo 33 in izven naselja 65 prometnih nesreč. V prvih treh mesecih letošnjega leta seje na cestah mozirske občine pripetilo 10 nesreč z dvema smrtnima primeroma in 11 telesnimi poškodbami, žal pa je danes številka, tudi med smrtnimi žrtvami, že višja. V obdobju od leta 1974 do konca leta 1977 jc v mozirski občini v pro- metnih nesrečah izgubilo življenje 19 ljudi, od tega 5 pešcev, 8 sopotnikov v osebnih avtomobilih, sopotnik na traktorju, dva voznika taktor-ja, voznik motornega kolesa in dva voznika kolesa s pomožnim motorjem. Telesno jc bilo poškodovanih 263 občanov, od tega 102 huje in 134 laže. Materialna škoda je znatno presegla 4 milijone dinarjev. Na stanje prometne varnosti poleg vseh subjektivnih vzrokov vplivajo tudi objektivni. Kljub naraščajočemu prometu se vozne razmere v občini v preteklih letih niso bistveno spremenile. Na cesti Šent-rupert - Logarska dolina je bila nova asfaltna prevleka dodana le na nekaj kilometrih, moderniziran je bil del ceste Gornji grad - Nova Štifta, del med Iglo in Logarsko dolino, na nekaterih nevarnejših odsekih pa je bilo postavljenih nekaj varnostnih ograj. Sicer so vsa ozka grla ostala nespremenjena. Sem zlasti sodijo ceste Ljubno - Luče -Igla, Nova Štifta - Črnivec in Nazarje - Gornji grad. Se vnaprej so neurejena avtobusna postajališča v naseljih in izven njih, kar je zlasti kritično na Ljubnem in v Mozirju. Zelo pereč je tudi problem nosilnosti lesenih mostov po vsej dolini. Prav tako jc v vseh krajih premalo poskrbljeno za varnost pešcev, zlasti šolskih otrok in temu bo treba takoj nameniti veliko več pozornosti. V zadnjem času se je še posebej povečal promet na lokalnih in gozdnih cestah, kar še posebej velja za turistično sezono. Na cestah so ovire še večje. Ceste so ozke, zavoji nepregledni, strmi vzponi, ni zaščitnih ograj in podobno. Niso torej primerne za tolikšen promet, zato je na njih vse več nesreč s hujšimi posle- OBCINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST VELENJE Številka: 190-1876/74-01 Datum: 25. 5. 1978 Na podlagi 36. člena poslovnika skupščine občinske zdrav-1 stvene skupnosti Velenje SKLICUJEM 2. redno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Velenje Seja bo v ČETRTEK, dne 8. junija 1978 ob 16. uri v sejni] dvorani OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije in ugotovitev] sklepčnosti, 2. Razprava in sprejem predloga SAMOUPRAVNEGA SP RAZUMA O PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH IZ 1 ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, 3. Razprava in sprejem NAVODILA ZA URES-I NIČEVANJE SISTEMA PRISPEVKOV OBČANOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENIH STORITEV IN Of EVIDENTIRANJU TEH STORITEV, 4. Obravnava in sprejem predloga liste kandidatov za »J moupravno delavsko kontrolo pri občinski zdravstveni [ skupnosti Velenje, 5. Vprašanja delegatov, 6. Razno. Predsednik skupščine občinske zdrav, skupnosti Velenje JOŽE DEBELJAK F Ibrat konfekcije - najlepše darilo za dan mladosti »dni salon iz Velenja zgradil v Gradu na Goričkem nov obrat konfekcije - IMove možnosti za nadaljni še hitrejši razvoj tega območja — Na slovesnem zborovanju govoril Ljubo Jasnič Letošnje zborovanje ob dne-mladosti ter 86. letnici rojs-tovariša Tita je bilo za pre-"ce krajevne skupnosti Grad "oričkem pa tudi celotne inske skupnosti Murska So-velikega pomena. Modni o iz Velenja je pred časom mil, da bo v tem manj razvi-m območju Goričkega posta-I obrat konfekcije ter se s tem ijučil v prizadevanja za hit-jši napredek manj razvitih rniočij. V nedeljo je 200-član-i velenjski kolektiv izpolnil ojo obljubo, saj so izročili na-enu ta prepotreben objekt za mkajšnje območje. Krajevna skupnost Grad ima rog 3500 prebivalcev, od tega i v samem središču krajevne apnosti živi blizu 800. Prebi-Icem je vir dohodka kmetij-ro oziroma so zaposleni izven imočja krajevne skupnosti, od ja polovica v tujini ostali pa vozijo na delo v skorajda 30 ometrov oddaljeno Mursko boto. Otvoritev novega obra-konfekcije je nedvomno veli-delovna zmaga, saj bo sedaj I mladih, v glavnem ženske lovne sile, dobilo zaposlitev v mačem kraju. To je tudi prvi iustrijski objekt v Gradu. „Danes nam je vsem prijetno srcu, saj praznujemo 86. roj-li dan našega dragega maršala rariša Tita, njegov osebni ju- bilej in praznik vseh nas mladih z novo delovno zmago: otvoritvijo proizvodnega obrata Modnega salona iz Velenja," je dejal na začetku zborovanja predsednik občinske konference ZSMS Murska Sobota Geza Farkaš in nadaljeval, da je prav zato mesec mladosti za mlade občane Murske Sobote, posebno pa za krajane Grada in sosednjih krajevnih skupnosti še poseben praznik, saj prinaša novi obrat nove možnosti za nadaljnji vse- stranski razvoj manj razvitih območij. Slavnostni govornik na zborovanju združenem z otvoritvijo novega objekta je bil predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. Spregovoril je o bogati revolucionarni poti tovariša Tita in njegovi veliki vlogi za ohranitev miru na svetu, ob koncu svojega govora pa je poudaril pomen izgradnje — novega obrata ter pri tem de- Pred otvoritvijo se je zahvalil za obrat predsednik krajevne konference SZDL Grad Marjan Jiiel. Nova gradnja v Gorenju Vegrad gradi prizidek k novemu obratu zamrzovalniki s prostorskimi elementi Skupna prizadevanja Gorenja in Vegrada pri industrijski gradnji objektov so prav te dni dosegla nov, velik uspeh. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju bo Vegrad zgradil prizidek k novemu obratu zamrzovalniki. V torek, 30. maja 1978, so v Gorenju pričeli z montažno prostorskih elementov za nov tovarniški objekt. Iz tovarne celic v Selu so v treh dneh prepeljali 52 prostorskih elementov. V tem času so vložili" objekt s 1.700 m2 površine. V prizidku bodo delavci dobili nove sanitarne prostore, uredili BrinTS^^ ml ~ ~- - P M9Tfmm bodo laboratorij, v nadstropju pa bodo pisarniški prostori. V tovarni celic je trajala priprava elementov dva meseca, prevoz in montaža je trajala do petka, finali-zacija objekta pa 27 dni. Torej vsega v treh mesecih nov in velik objekt, zgrajen po gradnji na industrijski način. Tudi cena je nižja od klasične gradnje, največ pa seveda pomeni časovni prihranek, kar je tudi ena izmed velikih prednosti takega načina gradnje. Prevoz celic je opravil vozni park TOZD Avtopark TGO Gorenja, na pomoč pa so dobili tudi veliko 80-tonsko avtodvigalo iz gradbišča nuklearne elektrarne v Krškem. Sama montaža je potekala hitro in so si jo številni delavci z zanimanjem ogledali. Vsaka celica tehta do 18 ton. Za vrtcem na Konovem je to prva večja celična gradnja v Jugoslaviji. Tako Vegrad in Gorenje uresničujeta zanimiv načrt „hiše v paketu". H. J. jal: „Mladost in želje za hitrejšim razvojem sta tu v srcu Goričkega našla skupni jezik. Želimo, da bi bilo takšnih dogovorov še več, da bi tudi drugi proizvajalci našli svojo pot razvoja na tej strani Mure, kjer živijo dobri in delovni ljudje, željni znanja in hitrejšega razvoja na vseh področjih družbenega življenja in dela." Slavnostnemu govoru je sledil pester kulturni spored, v katerem so z recitacijo nastopili tudi mladinci Modnega salona, izredno pozornost pa so med tamkajšnjimi prebivalci vzbudile manekenke Modnega salona, ki so med krajšo modno revijo predstavile nekaj letošnjih modelov te velenjske tovarne in modelov, ki jih bodo izdelovali v Gradu. Okrog tisoč udeležencev zborovanja se je nato napotilo pred novi obrat, kjer je spregovoril predsednik tamkajšnje krajevne organizacije SZDL Marjan Hiel. V imenu vseh krajanov in družbenopolitičnih organizacij Grada se je zahvalil Modnemu salonu, ker je izpolnil dano obljubo in dejal, da bo ta pridobitev, ki je bila dolgoletna želja krajanov Grada in širše okolice, nedvomno prinesla nov sveži utrip vsakdanjemu življenju in razvoju tega obmejnega krajevnega središča. „Obrat je plod in lep zgled sodelovanja dveh oddaljenih občin, ki sta našli skupni imenovalec za postavitev Obrata v okolje, ki je bilo doslej vezano le na pomursko središče, precej ljudi pa se je zaposlovalo zunaj naših meja. Vemo, da s tem dolgoletnega perečega vprašanja zaposlovanja ne bomo odpravili, vendar se z današnjim dnem odpirajo možnosti večje stabilnosti in socialne varnosti vsaj za del prebivalstva," je dejal med drugim predsednik tamkajšnje krajevne konference SZDL. Udeleženci zborovanja so navdušeno zaploskali, ko je Til-ka Blažič, predsednica delavskega sveta Modnega salona prerezala trak in simoblično izročila svojemu namenu novi obrat. Krajani Grada so si nato seveda z velikim zanimanjem ogledali prvi industrijski objekt v krajevni skupnosti in proizvodnjo, ki je poskusno stekJa že v nedeljo. STANE VOVK Uresničena želja Velik ponos in veselje je bilo mogoče v nedeljo razbrati z obrazov krajanov krajevne skupnosti Grad na Goričkem. Ponos in veselje nad novo pomembno pridobitvijo v kraju, ki bo ne-dvomno precej prispevala k nadaljnji preobrazbi kraja, hvaležnost Modnemu salonu iz Velenja, ker ie izpolnil obljubo in omogočil v domačem kraju zaposlitev 50 mladim delavcev oziroma delavkam. Darilo pa je bilo še toliko dragocenejše, saj so ga dobili v mesecu mladosti, prazniku tovariša Tita in vseh mladih. Takšni so bili tudi njihovi odgovori: Jože Štesl: „predsednik krajevne skupnosti: nisem dobila zaposlitve. Mladi smo zelo hvaležni Modnemu salonu, da je zgradil obrat, saj smo dobili zaposlitev v domačem kraju, in sedaj nam ne bo več treba odhajati daleč od doma, pa tudi več bomo lahko pomagali staršem pri delu na kmetiji." Majda Grah,: „Imam že deset let delovne dobe. Doslej sem delala v Muri v Murski Soboti. Resnično smo vsi hvaležni kolektivu Modnega salona, da je zgradil obrat konfekcije v naši krajevni skupnosti. Zlasti zato, ker je to prvi industrijski objekt v našem kraju. Ž dalj časa smo si prizadevali, da bi Mura zgradila svoj objekt pri nas. Žil, pogovori niso bili nikoli uspešni, čeprav smo jim pred nosom. Zato smo še toliko bolj hvaležni Modnemu salonu, da je kljub tolikšni veliki oddaljenosti zgradil objekt, ki gotovo pomeni za-četek boljšega in hitrejšega raz-J voja kraja." J Dragica Žohar: ,.Približno dve ^ leti sem delala v Avstriji, ker tu To je predstavljalo zame precejšen napor, saj sem se morala voziti več kot 30 kilometrov z avtobusom. Zato sem bila zelo vesela, ker sem dobila delo v bližini doma. Novi objekt nam pomeni kruh." Silvestra Bunderla: „Tudi jaz sem bila predtem zaposlena v Muri. Ker imam tu družino in smo se odločili, da bomo živeli v domačem kraju, sem si seveda vseskozi želela, da bi se zaposlila v bližini doma in da se mi ne bi bilo treba vsak dan voziti v oddaljeno Soboto. Sedaj je ta želja izpolnjena. Pa ne le meni, am pak vsem, ki smo dobili delo v tej tovarni. Mnogim sedaj ne bo treba odhajati na negotovo pot za kruhom v tujino." S. V. I * I I S \ m##/##/#####/##/##/############/####/##/#■ Gradijo po vsej Jugoslaviji Strma razvojna pot temeljne organizacije Vemont Vegrada Velenje - Letos bodo dosegli že preko 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka - Uveljavljajo se tudi v tujini Industrijska gradnja v Gorenju feč toplotne energije litra rast mesta Velenje ter živah-investicijska dejavnost zahtevata na in načrtna vlaganja v komu-le energetske objekte za zagotov- toplotne energije. Pred dvema ma je bil končan magistralni lovod od Termoelektrarne Šo- ij do centralne energetske posta-Foplovod v dolžini nekaj manj 6 km ter s propustno močjo gccl/h. Investitor toplovoda je delovna organizacija Toplovod relenja, celotna naložba pa je ve-l 42 milijonov dinarjev, rildjučna moč centralne energet-postaje pa je v tem času kljub jcim priključevanjem novih malcev toplotne energije ostala iremenjena, to je s propustno rjo 36 Gcal/h, kar predstavlja ino ozko grlo v dobavi toplotne gije, saj je inštaliranih toplotnih rav še za približno 80 Gcal. Tako thko zahvalimo samo milim zi-l, da je ogrevanje mesta Velenje sj potekalo kolikor toliko nor-10. a pa bi se stanje na tem področ-sndarle izboljšalo, je samouprav-omunalna interesna skupnost na ido DO Toplovod Velenje uvrs-v investicijski program za leto 1/79 tudi razširitev centralne getske postaje za 42 Gcal, kar bi zadostovalo za potrebe toplotne energije do leta 1985. Celotna investicija bo veljala približno 41,3 milijone dinarjev. 5,3 milijonov dinarjev bo prispeval Toplovod iz svojih investicijskih sredstev, ostalo pa komunalna skupnost, ki je v ta namen najela kredit pri Temeljni banki Veienje. Predvidevajo, da bodo dela končali do letošnjega dneva republike oziroma najkasneje v prvem trome-sečju prihodnjega leta. V temeljni organizaciji združenega dela Vemont Vegrada Velenje je zaposlenih 250 delavcev, ki so organizirani v petih obratih, in sicer peskolom, betonska galanterija, Vemont, montaža in obrat tufa v Gorenju. Ta tozd, ki deluje od leta 1974 beleži vse skozi dobre rezultate. Lansko leto so imeli 167 milijonov dinarjev celotnega dohodka, za letos pa ga predvidevajo 200 milijonov. Sodeč po letošnjih prvih treh mesecih bodo plan dosegli, saj so naredili v tem času kar za 21 odstotkov več kot so predvidevali. Največji uspeh so dosegli prav z Vemont konstrukcijami, ki jih montirajo po vsej Jugosla- Proizvodni prostori TOZD Vemont viji. Kot je povedal direktor Veno Svoljšak, so zmontirali že 52 različnih objektov od tega največ proizvodnih hal, telovadnic, hladilnic in restavracij. S kvaliteto in hitrostjo izdelave so solidni in prav zaradi tega so naročila zelo velika. Spoznali pa so, da bi bila gradnja takšnih objektov cenejša, če jih ne bi vozili tako daleč in prav zaradi tega so sklenili poslovno tehnično sodelovanje z Luznico blizu Šabca, kjer bodo postavili tovarno Vemont konstrukcij. Pogovarjajo se tudi o gradnji takšne tovarne v Beogradu in Veliki Kladuši. Do leta 1985 bi radi zgradili 5 takšnih tavam. TOZD Vemont bo tem tovarnam pomagal s strokovnimi nasveti, dobavil pa jim bo tudi opremo in si tako ustvaril družino Vemont, od katere bodo imeli vsi koristi. Prve modele za izdelavo Vemont konstrukcij so uvozili iz Italije, zdaj pa so se osamosvojili in to opremo dela zanje TOZD ESO (izdelali jo bodo tudi za vse ostale Vemont tovarne v Jugoslaviji). TOZD Vemont dela intenzivno tudi za izvoz. Lansko leto so konstrukcije izvažali na Madžar- sko, letos pa so navezali poslovne stike z Avstrijci, s katerimi Direktor TOZD Vemont Veno Svoljšak se pogovarjajo o gradnji industrijske hale. Veliko vlagajo v razvoj. Povezujejo se z gradbeno fakulteto, z IBT - projektantsko organizacijo v Trbovljah. Proizvodnjo nameravajo razširiti, zato načrtujejo gradnjo novih proizvodnih prostorov z upravnimi prostori. V njih bodo precejšen prostor namenili raziskavi materiala. Proizvodnjo bodo povečali od 30 do 40 odstotkov, ne pa tudi število zaposlenih, razen strokovni kader za raziskave materiala. Proizvodnjo želijo čim bolj avtomatizirati in modernizirati. Poleg Vemont konstrukcij se je na trgu uveljavila tudi njihova betonska galanterija, predvsem tlakovci in travne plošče. V načrtu imajo, da bi do leta 1985 zgradili proizvodnjo halo za betonsko galanterijo s popolnoma avtomatizirano proizvodnjo, kjer naj bi bilo zaposlenih le pet delavcev. / Trenutno je edini problem, s katerim se s tem tozd srečujejo, pomankanje prednapenjalne žice, ki jo morajo uvažati 'm Italije, uvoz pa je omejen. Za normalno proizvodnjo bi potrebovali v letošnjem letu 120 ton te žice, uvoziti pa sojo smeli le 60 ton. Ponovno so vložili prošnjo, da bi jim odobrili Uvoz. V tej tozd uspešno delujejo osnovne organizacije sindikata, osnovna organizacija ZK in ZSMS. Kot je povedal direktor Veno Svoljšak, so najbolj aktivni mladi. Zelo pohvalno so vse družbeno politične organizacije delovne organizacije ocenile zadnjo delovno akcijo mladih, ko so očistili okolico proizvodnih hal Vemont in pogozdili del kamnoloma, ki je že eks-ploatiran. M. T. 22(432) - Z junija 1978 »Gorenjčani« v Gorenju Tekmovanja se je udeležilo 48 tekmovalcev iz različnih delovnih organizacij naše občine. Pomerili so se v varenju, orod-jarstvu, strugarstvu in rezkar-stvu. V varenju so nastopili v treh disciplinah in sicer v pla-menskem, elektroobločnem in v polavtomatskem varjenju v zaščiti C02. O tem, kako močna je bila konkurenca v posameznih tekmovalnih disciplinah govori tudi podatek, da je le malokaterim lanskim zmagovalcem uspelo zadržati v preteklem letu osvojeni naslov. Najboljši trije v posamezni disciplini bodo odšli na republiško tekmovanje. naš čas Št 22 (432) - 2. junija 197 Streljanje z lokom je hitro našlo dosti privržencev. Prvič so rastopili reskarji. Franc Kolarič TGO Gorenje. centru v tozdu Elektorkovinski obrati in na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu v delovni organizaciji Elektrostrojni obrati, drugo delovno tekmovanje kovinarjev občine Velenje. Po naporni hoji ali vožnji se je bilo treba tudi primerno okrepčati. Na startu trim pohoda je bila kar precejšnja gneča. Udeleženci avto rallija so morali opraviti tudi tehnični pregled. V vasi Gorenje, ki kaže svojo slikovito podobo ob sečišču poti iz Šmartnega ob Paki in Mozirja proti Šoštanju, je bilo preteklo soboto živahno in svečano, kot že dolgo ne. Za prazničen videz je poskrbela večtisočglava množica delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, ki so tu pripravili prvo iz široke palete prireditev, s katerimi bodo počastili letošnji srebrni jubilej Grenja. Primernejšega in bolj simboličnega kraja od vasi Gorenje si gotovo niso mogli izbrati. Slavnostni shod so pripravili namreč prav na mestu, kjer je pred polnimi petindvajsetimi leti enajst delavcev majhnega kovinskega podjetja začelo polagati temelje današnjemu Gorenju in kjer danes stojijo proizvodni prostori temeljne organizacije Keramika. K dobremu razpoloženju je pripomoglo tudi lepo vreme, ki je kljub slabim obetom na dan prireditve vendarle obljubilo zvestobo Gorenju. Pred tovarno v Velenju je bilo živahno že zjutraj, ko so se pričeli zbirati prvi obiskovalci rojstnega kraja Gorenja. Tu je bil start trim pohoda in avtomobilskega rallija, ki so ju prizadevni organizatorji pripravili za to priložnost z namero, da tej prireditvi nadenejo tudi športno rekreativni značaj. Trim pot, ki je vodila preko Jakca in Podkraja ter Tajne in Velikega vrha do vasice Gorenje, je prehodilo preko 420 delavcev Gorenja in njihovih družinskih članov, na cilj pa so prihajali v opoldanskem času, skupaj z vozniki rallija. Ti so po tehničnem pregledu vozil in testiranju znanja iz cestno prometnih predpisov, morali prevoziti 115 kilometrov poti preko Šoštanja, Slemena, Črne na Koroškem, Kotelj, Dravograda, Slovenj Gradca, Velenja in spet Šoštanja do Gorenja. V času, ko so udeleženci pohoda in rallija prihajali na cilj, so se na prireditvenem prostoru že zbirali tudi mnogi drugi, ki so sem prihajali z avtobusi in osebnimi avtomobili. Uvod v športno-zabavno popoldne je bil sila spodbuden in zanimiv za vse udeležence slavnostnega shoda. Devetin-petdeset avtomobilistov je rally zaključilo s spretnostno vožnjo, ki je dobro ogrela dlani gledalcev, še najbolj pa gume vozil. Končni seštevek kazenskih točk pa je pokazal, da so najboljše rezultate dosegle posadke Lamovšek-Dedič, Detela-Jakob in Žagovec— Jakob. Vse, ki so se tega dne zbrali v Gorenju, je nato pozdravil direktor Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Slavko Gera-tič, ki je orisal pomembnost njihovega srebrnega jubileja in med drugim dejal: „Srebrni jubilej zvestobe, ki ga letos slavi naša delovna organizacija, ni samo obletnica in je še manj predah ob pogledu na prehojeno pot samoniklega kolektiva. Ni to slavje in veselje za opravljeno delo, ampak je to slavje in veselje ter ponos naše dosedanje poti, našega dela in naše zavesti kot tiste niti, ki je vsajena v vsa naša hotenja, ovrednotena in dokazana z vsakim dnevom, z vsakim ciljem, sleherno vizijo, z vsakim proizvodom, slehernim razmišljanjem in pretehta-vanjem ter odločanje. To je trdno shojena pot današnjega in jutrišnjega ter pojutrišnjega dne. Jasna in čista pot, pribor -jena, preveijena, dokazana in osvojena. To je pot in želja nas vseh, potrošnikov širom domovine in tistih številnih za mejami ter nas proizvajalcev, ki smo s svojim načrtovanjem mašili vrzeli v potrebah. To je medsebojna zvestoba, ki lahko zraste samo v pristnih, trdih in trdnih tovariških odnosih. Zvestoba, ki ni naklonjenost, temveč je odraz zavestne odločitve v prid dobrega, trajnega, smiselnega in potrebnega. Takšna je pot smelih, ki sredi dela snujejo in pretehtavajo ter sprejemajo odločitve. Dokler bo v nas prisoten ta duh, tal dolgo nas ne bo smelo biti sti za jutri in tako dolgo bodo i zavezniki vsi, ki potrebuj prav takšen in prav tako dol izdelek. Bili smo brez tradic ustvarili smo jo. A prav mi se moramo zavedati, da tradicija zavezuje, da bodi n delo v bodoče boljše, temeljito in dolgoročno." Slavnostni del sobota« programa se je nadaljeval podelitvijo priznanj tistim, ki na dopoldanskem tekmoval kovinaijev dosegli najbol rezultate, shod Gorenjčanov se je nato prevesil v sklepni i kjer je spet bilo na pre športa, rekreacije in zaba Kdor je želel, je svojo moč spretnost lahko preveril najrazhčnejše načine, plezanja na mlaj, vlečenjavi metanja kamna pa do teka vrečah, streljanja z loko skakanja v daljino z mesta, bi nanja s kamni in podobne Ob koncu pa so izžrebali ti nekaj srečk, la so jih na stai dobili udeleženci trim poho in rallija. Skratka, bilo zanimivo, prijetno, koristno nepozabno. Delavci Gorenja v rojstnem kraju svoje tovai pripravili pestro in sveča prireditev, ki pa je le ena izm mnogih, s katerimi bodo ki počastili srebrni jubilej zveS be- J. KRAJf Plezanje na mlaj zahteva dokajšnjo spretnost, zato tudi gledalcev ni manjkalo. Na drugem tekmovanju kovinarjev je tekmovalo oseminštirideset delavcei Pod pokroviteljstvom Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje so tekmovali kovinarji naše občine - Najboljl tekmovalci bodo odšli na republiško tekmovanje. V soboto je bilo v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, na Rudarskem šolskem Posnetek zgovorno priča o tem, kakšni napori so potrebni, da težak kamen vržeš čimdlje. Tekmovanje je bilo razdeljeno na teoretični in praktični del, zmagovalci pa so morah pokazati precejšne znanje. In kakšni so bili rezultati? Varenje: plamensko - 1. Štefan Šuman Topolovod Velenje, 2. Mirko Ravnjak REK DO TEŠ, 3. Herman Pergovnik REK DO ESO; ročno obločno — 1. Refik Jakupovič REK DO ESO, 2. Cerim Begič REK RLV tozd klasirnica, 3. Dragoljub Sekulič REK DO TEŠ, polavtomatsko v zaščiti CO:2 - 1. Bogomir Škripec RŠC TOZD EKO, 2. Jože Časar REK DO ESO, 3. Zoran Milič RŠC TOZD EKO; Orodjarstvo: 1. Slavko Sto-pernik, 2. Rajko Točaj, 3. Franc Mandeljc vsi TGO Gorenje tozd orodjarna; Strugarstvo: 1. Igor Pasarič RŠC tozd EKO, 2. Ljubo Banja-nac RŠC tozd EKO, 3. Jože Verdenik REK DO ESO, Rezkarstvo: 1. Ivan Kortnik RŠC tozd EKO, 2. Fikret Ma-meledžija RŠC tozd EKO, 3. Franc Kolarič TGO GORENJE tozd orodjarna. Organizator tekmovanja, ki je zelo dobro uspelo, je bil občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije Velenje. Po- krovitelj pa je bila Tovai gospodinjske opreme GoreiJ Velenje, ki letos praznuje sreijj ni jubilej. Tekmovalci, ki so dosej prva tri mesta na občinske tekmovanju, se bodo tako ki lani udeležili republiške prvenstva. Upamo, da bo tudi tam dokazali svoje > kvalitete in uspešno zastop našo občino. 6.1 Preteklo soboto so delavci Gorenja pripravili slavnostni shod v rojstnem kraju Tovarne gospodinjske opren Zanimiva športno rekreacijska in zabavna prireditev Delavni Rečičarti Zbori uspešni v Zagorju rebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji se srečujejo s številnimi težavami, ki pa jih nadvse uspešno premagujejo — Visoka stopnja enotnosti in pristni stiki s prebivalci Krajevna skupnost Rečica ob iavinji leži pod obronki Mozir-kih planin in spada m ed naj-ečje v mozirski občini, naj-ečje po površini in po uspehih, i jih njeni prebivalci dosegajo »ri vsakodnevnem delu in pri repitvi krajevne samouprave. ) vsem tem je pripovedoval redsednik krajevne konference ZDL Jože CELINŠEK in lajprej podal njeno „osebno skaznico". „Krajevna skupnost Rečica ib Savinji je tretja po velikosti občini Mozirje. Sestavlja jo 13 aselij v katerih živi 2200 prebi-»lcev in od teh jih je 700 aposlenih v združenem delu." Vsaka krajevna skupnost se ri svojem delu in življenju enehno srečuje s številnimi roblemi, katerih rešitev je snova hitrejšega napredka. Kot ovsod drugod so tudi na tečici ti problemi našli svoje lesto v srednjeročnem pro-ramu. Kateri so najpo-lembnejši? t „V srednjeročnem programu » leta 1980 si je krajevna tupnost zadala naslednje naj-omembnejše naloge: asfalti-nje krajevnih cest, obnova »svetnega doma, razširitev ilefonskega omrežja, ureditev tobusnih postajališč, izgrad-a vodovoda v Šentjanžu in v rušovljah, odprtje zazidalnega toliša in komunalna ureditev ga, izgradnja mrliške veže in jradnja poslovno stanovanj-ega objekta." O znatni meri prizadevnosti čanov ne kaže dvomiti, teri so njihovi najpo-anbnejši cdosežki v minulem dobju? „Od zadanega načrta smo slej uresničili naslednje nalo- - obnovili in asfaltirali smo rti od Rečice do Dol Suhe in Rečice do Podkrižnika. Sku-j dosegata dolžino treh kilo-trov in pol in smo vanje ižili 3 milijone dinarjev, prav laj pa obnavljamo še odsek Podbrežje—Holmec in poljansko cesto, — obnovili smo dvorano in klubske prostore v prosvetnem domu, kar nas je veljalo dobrih dvajset starih milijonov, — nadaljnjih 13.000 dinarjev smo porabili pri urejanju avtobusnih postajališč, — odprli smo zazidalni okoliš na katerem je stanovanjska izgradnja že stekla, — omeniti pa moram še gasilski društvi Pobrežje, ki je z zavzeto akcijo uspelo zgraditi sodoben gasilski dom, namenjen vsemu kraju in ne le gasilcem ter Rečica, ki je uspelo kupiti sodobno opremljen gasilski avtomobil." V vaši krajevni skupnosti ste dosegli visoko stopnjo enotnosti vseh občanov in drugih dejavnikov. Še nekaj besed o tem? „Pravilno zastavljena pot napredka se v naši krajevni skupnosti kaže v tvornem delu družbenopolitičnih organizacij in društev ter v njihovi tesni povezavi s krajani. Njihovo delo se prepleta na vseh družbenih ravneh, zato tudi uspeh ne more izostati. Poleg ustaljenih oblik smo se nosilci dela v krajevni skupnosti odločili za takšno obliko dejavnosti, ki je v največji možni meri zagotovila navezavo tesnih, pristnih in n Značilna podoba kraja pod mo zirskimi planinami neposrednih stikov s krajani. To smo uspeli ob različnih akcijah kot so pobiranje prispevkov za TV pretvornik in članarine za socialistično zvezo, prav tako nabiranje prostovoljnih prispevkov za izgradnjo raznih komunalnih objektov, družbena srečanja s starejšimi krajani in obiski pri prebivalcih ob različnih jubilejih, veliko pa so k temu pripomogle zlasti prostovoljne delovne akcije krajanov in mladine. Na ta način smo spoznali težave, probleme in težnje krajanov, ki jih sicer drugače ne bi uspeh. Vsa spoznanja in težnje smo vnesli v srednjeročni program krajevne skupnosti in so naše najpomembnejše vodilo." Verjetno vašo krajevno skupnost pestijo še druge težave, ki jih bo treba odpraviti. „Poleg naštetih problemov imamo pri nas nerešena vprašanja kot je neurejena preskrba z mesom, prav tako ni primemo urejen poštni sistem, prav tako pa ostaja še naprej nerešeno vprašanje popolne osnovne šole, vendar na Rečici upamo, da bomo s skupnimi napori v prihodnje le uspeli." In na koncu še vprašanje o tem, kako ste v vaši krajevni skupnosti uresničili načela delegatskega sistema? „Brez dvoma se je z uveljavitvijo delegatskega sistema v naši krajevni skupnosti odločanje in sodelovanje še bolj okrepilo in približalo krajanom. Ocenjujemo, da se je s tem sistemom zanimanje krajanov in odločanje o skupnih in širših interesih izredno povečalo. S tem so seveda bih postavljeni dobri temelji naše prihodnosti. Omeniti moram še to, da v naši krajevni skupnosti uspešno uresničujemo tudi naloge, ki nam jih nalaga zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah." JANEZ PLESNIK Uprli lovsko kočo Velunja ar lovske družine Velunja je razvil pisatelj Tone Svetina ovci lovske družine Velunja so odprli v nedeljo kočo v Zavodnjah in svoj prapor. Prapor je Tone Svetina, znani pisa- naši kraji in ljudje telj in častni član lovske družine Velunja. Lovska družina, Velunja, ki ima 33 članov, je bila ustanovljena pred dobrimi dvajsetimi leti. Njeno lovišče leži v severozahodnem delu velenjske občine, meri pa 3750 hektarjev. Lovsko kočo so gradili lovci družine Velunja več kot tri leta in opravili 23800 udarniških ur. Les za kočo, na katero so vsi upravičeno zelo ponosni, so prispevali kmetje, člani društva pa so prostovoljno zbrali 50 tisoč dinarjev. Ob razvitju lovske zastave je spregovoril gospodar lovske družine Jože Rebernak, ki je uvodoma označil zgodovinski razvoj lovstva, nato pa dejal: „Današnji člani lovske organizacije nismo lovci kot nekoč, temveč smo predvsem gojitelji divjadi ter čuvaji narave, katera se ne ponaša samo s kapitalnimi trofejami, temveč z naravnim okoljem, ki divjadi in drugemu življu dopušča normalno in zdravo življenje. Za take posege v naravo mora lovec poznati divjad in okolje v katerem ta divjad živi. Združeno teoretično in praktično znanje pa daje lovcu pravilen vpogled na posamezno vrsto divjadi. Ker nam je lovcem zaupana odgovorna naloga — varstvo in gojitve divjadi, ni vseeno, kdo se giblje po lovišču, kakor tudi ne kdo ima pravico do odstrela. Biti danes lovec pomeni biti soodgovoren za ohranitev divjadi in naravnega okolja, saj je spričo nenehnega prodiranja civilizacije že tudi skrajni čas, da začnemo še bolj sodelovati s koristniki gozdov ter se dogovarjati in skupno gospodariti." Tone Svetina je prisotnim spregovoril o svojih lovskih doživljajih, nato pa so najbolj prizadevnim članom lovske družine podelili priznanja. M. T. V Zagorju ob Savi je bila v dneh od 25. do 27. maja VI. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Nastopilo je 56 zborov, ki so bili predtem izbrani na občinskih revijah. Takoj je treba povedati, da so na tej reviji izstopali zbori iz naše občine, in sicer iz večih razlogov: naše mladinsko petje je zastopalo kar 6 zborov (v prejšnji številki Našega časa je pomotoma izpadel otroški zbor osnovne šole TOPOL-ŠICA, ki ga vodi Darinka Šuligoj), kar je največ izmed vseh slovenskih občin. Dekliški zbor gimnazije Velenje pa je ob domačem zboru bil edini, ki je nastopil do sedaj na vseh revijah. Namen Revije je, pregledati dveletne dosežke mladinskega petja v Sloveniji in hkrati določiti najboljše zbore iz Slovenije, ki bodo tekmovali nasledenje leto na festivalu „KURIRCE1C' v Mariboru (tematika iz NOB) in na MLADINSKEM FESTIVALU v Celju. Tudi po tej plati so se naši zbori izvrstno odrezali (spet največje število iz naše občine) in sicer: - na uvodnem koncertu MLADINSKEGA PEVSKEGA festivala v Celju (27. maj 1979) bodo sodelovali kar trije otroški zbori iz naše občine. To pravico so si prislužili: Otroški pevski zbor Topolšica (Darinka Suligoj), Otroški pevski zbor „Miha Pintar-Toledo" Velenje (Pavla Lipnik), Otroški pevski zbor, Anton Aškerc Velenje (Alenka Janič). Na tekmovalni del MLADINSKEGA PEVSKEGA FESTIVALA v Celju 1979 (v zveznem merilu) pa se je uvrstil dekliški zbor Gimnazije Velenje (Ivan Marin), ki je bil po mnenju strokovnjakov in publike med najboljšimi zbori v Zagorju. Na festivalu ..KURIRCEK", kije pevsko navezan na tematiko iz NOB, pa se je uvrstil MLADINS^ pevski zbor „Anton Aškerc" Velenje (Ciril Vertačnik), ki bo že v decembru 1978 v Mariboru. Doseženi uspehi naših zborov na republiški reviji v Zagorju ob Savi ponovno dokazujejo izjemno kvaliteto njihovega petja. Vsem pevcem in zborovodjem zato iskrene čestitke z željo, da bi se tudi na prihodnjih - tekmovalnih - festivalih kar najboljše uvrstili. Prav tako v imenu pevcev zahvale vsem šolam in zvezi kulturnih organizacij Velenje, ki so pevce vseskozi podpirali in jim omogočali čim ugodnejše pogoje za njihovo delovanje na nastopanje. J. MARIN Fanči Gostiša v Šoštanju V počastitev dneva mladosti je bila 19. maja v predveiju doma kulture v Šoštanju odprta zanimiva razstava slikarskih del Idrijske slikarke FANCl GOSTIŠA. Na platnih so prikazane Idrijske vedute. Slikarka je upodobila vse zanimive motive mesta, pa tudi posamezne stare hiše. Pred nami na platnih je stara arhitektura, s svojo patino, spet zaživela. Slikarka jo je z barvami in svetlobnimi odtenki zlila s pokrajino v slikarsko celoto. Na platna je ujela trepet atmosfere v vseh nijansah dnevnih in letnih sprememb. Njena želja je, da vsaj na platnih ohrani tisto, kar propada. Pri slikarskem snovanju upošteva kompozicijo barv, gmot in teži k poenostavljanju ter opušča nepomemben podrobnosti. Njene slike imajo tudi dokumentarno in etno- grafsko vrednost. Skratka, ko gledamo razstavljena dela, ne gledamo samo likovnih zapisov o starih hišah v krajini, temveč, da vedute in hiše FANCI GOSTIŠA govore o njeni ljubezni do svoje Idrije in da spoštuje trpljenje in dela že zdavnaj strohnelih človeških rok. LOJZE ZAVOLOVŠEK LADKO KOROŠEC MED UČENCI PRAZNIK MLADOSTI - 25. maja so učenci in učitelji osnovne šole M iha Pintar-Toledo proslavili nadvse slovesno. V prostorih šole so odprli razstavo fotografij o delu in življenju tovariša Tita z naslovom Tito - naš vzor. Praznovanje dneva mladosti pa so združili tudi s sprejemom učencev sedmih razredov v mladinsko organizacijo in podelitvijo Kajuhovih bralnih značk. Letos je zna cke na tej šoli prejelo 427 učencev. Na proslavi, katere so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti ter Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki ima patronat nad to šolo, je kot gost nastopil operni pevec Ladko Korošec, ki je učence v pripovedi in petju seznanil z bogastvom slovenske narodne pesmi. Dvajsetim učencem, ki so tekmovali za Kajuhovo bralno značko vseskozi od drugega do osmega razreda, pa je v imenu šole izročil posebne pohvale in svoje fotografije. Pomnik vstaji V občini Slovenj Gradeč se bodo v teh dneh začele prireditve ob njihovem občinskem prazniku, ki ga slavijo v spomin na Z junij leta 1944, ko je brigada Miloša Zidanška — Pohorska bojevala uspešne boje s sovražnikom na Mali Kopi na Pohorju in v spomin na zmago nad fašizmom, za katero je iz slovenjgraške občine dalo življenje 324 borcev, talcev in drugih žrtev fašističnega nasilja. Sklepna slovesnost ob letošnjem prazniku bo 11. junija v Mislinji. Tega dne dopoldne bodo v središču Mislinje odkrili spomenik NOB, ki bo simboliziral vstajo in trajno spominjal na čas, ko je tudi v Mislinjski dolini vzplamtel upor proti okupatorju. Mislinja z okolico je bila že od vsega začetka revolucionarno, vstajniško središče proti okupatorju. Tu so živeli predvojni komunisti Rado Iršič, Zdrav ko Čebular in Emest Prevolnik, ki so razširjali narodnoosvobodilno gibanje v tem kraju. Krajani Mislinje so si že dolgo želeli, da bi v kraju postaviti spomenik NOB, ki bi spominjal na težke revolucionarne dni. Imenovali so gradbeni odbor in se lotili dela. „Najprej smo poiskali ustrezno lokacijo," je dejal predsednik gradbenega odbora IVAN LEKŠE. „Odločili smo se, da bo spomenik stal ob novem trgovskem središču, ob cesti Velenje—Slovenj Gradec. Nato smo začeli razmišljati o tem, kaj naj bi onkretno simboliziral. Sprejeli smo zamisel domačega arhitekta Jožeta F rasa. Spomenik bo visok 4 metre, sestavljalo pa ga bo osem lamel. Izhajali smo namreč iz tega, da mora simbolizirati vstajo — slavno epopejo našega narodnoosvobodilnega boja in obenem ponazarjati stečišče vseh partizanskih in kurirskih poti v kraju. Tako bodo lamele namenjene borcem 1. Pohorskega bataljona, XI. SNOUB Miloša Zidanška, /. SNOUB Toneta Tomšiča, brigadi Ljube Šercerja, XIII — SNOUB Mirka Bračiča, talcem in žrtvam fašističnega terorja, bojem XIV. divizije, ena izmed lamel pa bo vgrajena tudi v spomin na nekdanje kurirje in vez iste. Lamele bodo obdane z mozaikom, ki bo ponazarja! pohorsko rastlinje in drevje, ki je nudilo zatočišče partizanom. Mozaik bo izdelal akademski slikar Ive Šubic. Spomenik bo narejen iz pohorskega granita, finančna sredstva za njegovo postavitev pa so zbrali ljudje občine. S. V. Pridobljeno znanje uporabiti v praksi V velenju se je 27. februarja letos začel trimesečni seminar za delavce, člane Zveze komunistov, ki ga je pripravil Medobčinski svet ZKS Celje, v sodelovanju z Občinsko konferenco ZKS in delavsko univerzo Velenje. Seminarja v Velenju se je udeležilo enaindvajset komunistov iz občin Žalec, Mozirje in Velenje, ki so poslušali različna predavanja o temeljnih vprašanjih teorije in prakse marksizma ter naše samoupravne socialistične ureditve. Končni smoter seminarja pa je bil, da bi slušatelji pridobili trajno in uporabno znanje za praktično družbeno politično delo. Nekatere izmed udeležencev seminarja, ki se je končal pretekli teden, smo povprašali, kaj menijo o tej obliki izobraževanja, oziroma kakšne izkušnje jim je prinesla. HiDVIKA ZUPANC (Tovarna nogavic Polzela): ..Nedvomno je tfedvika Zupane znanje, ki sem ga pridobila v našem trimesečnem seminarju za mladega komunista kot sem jaz nadvse pomembno in koristno. Mislim, da bi o temeljih marksizma in o nekaterih drugih vprašanjih, ki smo jih tukaj obravnavali, morali seznaniti slehernega člana Zveze komunistov. Potrudila se bom, da bom vse, kar sem tukaj zvedela, čimkoristneje znala uporabiti predvsem v svoji delovni sredini. Zavedam se, da to znanje še ni zadovoljivo. To je le osnova, iz katere bomo morali graditi naprej in se neprestano dodatno ozobraževati. Vsekakor pa zaključujem ta seminar z bogatimi izkušnjami za nadaljnje družbeno politično delo." Danica Žerjav DANICA ŽERJAV (Keramična industrija Liboje): „Lahko ugotovim, da mi je uspelo pridobiti kar precej teoretičnega znanja o tistih aktualnih družbeno političnih vprašanjih, ki jih vsak komunist mora poznati. Naša dolžnost sedaj pa je, da bomo to znanje uspeli s pridom uporabljati tudi v konkretnih akcijah v okolju, kjer živimo in delamo. Izkušnje, ki sem jih pridobila tukaj, bom po najboljših močeh prenašala na mlajše člane Zveze komunistov, zlasti pa mi bodo v pomoč pri udejstvovanju v družbeno političnih organizacijah. Z nadaljnjim izobraževanjem bom skušala še bolj poglobiti svoje znanje o marksizmu oziroma družboslovju." ANDREJ GLOBOCNIK (Železarna Ravne, tozd Kovinarstvo Ljubno ob Savinji): „Z učinkom tega trimesečnega seminarja smo lahko nadvse zadovoljni, saj lahko ob zaključku ugotovimo, da nam je resnično mnogo dal. Od nas samih pa je seveda odvisno, kako bomo vse, kar smo se novega naučili, znali povezati s praktičnim delom. Tudi jaz se strinjam z mnenjem, da bi podobne seminaije morali prirejati večkrat in za vse komuniste. Predavanja so bila zelo dote a, zato je prav škoda, da so včasih zaradi objektivnih okoliščin morala odpasti. Vsakega izmed nas je ta seminar prav gotovo duhovno precej obogatil. Mislim pa, da pri izbiri kandidatov za nadaljnje šolanje nism o upoštevali ustreznih kriterijev." JOŽE PECECNIK (REK Velenje, tozd Jama Pesje): „Moram priznati, da mi je ta nova oblika izobraževanja komunistov dala precej več, kot sem od nje pričakoval. Osvojil sem mnogo potrebnega znanja, ki Jože Pečečnik mi bo kot delavcu v neposredni proizvodnji v neprecenljivo pomoč. Upam, da ga bom znal pravilno izkoristiti in s tem doprinesti k utrjevanju samoupravnih odnosov. Na predavanjih in v razgovorih smo izvedeli veliko novega in zanim ivega, zato mislim, da je potrebno take oblike izobraževanja članov Zveze komunistov še bolj razširiti. Lahko rečem, da smo z velikim zanimanjem poslušali razmišljanja o vseh temah, ki smo jih obravnavali, m ene osebno pa je najbolj pritegnila marksistična filozofija, ker mi je širše odprla pogled na svet in me naučila pravilno misliti." J. KRAJNC r šport telesna kultura rekreacija • NOGOMET ŠE 3 KOLA UPANJA Po porazu nogometašev Rudarja v 30. kolu proti zrenja-ninskemu Proleteiju so mnogi navijači z velikim pesimizmom pričakovali srečanje v Bihaču, nekateri pa so Rudarja že videli v slovenski nogometni ligi. Po veliki neborbenosti, ki so jo igralci Rudarja pokazali proti Proleterju, so v nedeljo zaigrali kot prerojeni in plod takšne igre sta bili dragoceni točki, ki ponovno vlivata velika upanja, da bo Šaleška dolina tudi v prihodnji sezoni imela drugo-ligaša. Znova se je pokazalo, da je treba igrati vseh devetdeset minut borbeno in da ne gre izgubljati volje vse do konca prvenstva. Nogometaši Rudarja imajo v primerjavi z drugimi moštvi (Famos, Jedinstvo, Crvenka), ki se prav tako krčevito borijo za obstanek v drugi zvezni nogometni ligi, razmeroma dober razpored srečanj v preostalih treh kolih. V nedeljo igrajo na domačem igrišču z Radnikom, Ekipo, ki je z 32 točkami na devetem mestu. Ob morebitni zmagi Velenjčanov, bi se tudi moštvo Radnika znašlo med kandidati za izpad. Ne gre pa tudi pozabljati, da je to ekipa, ki izredno dobro igra v gosteh, med drugim je odnesla točko tudi iz Maribora. Naslednjo nedeljo gostujejo Velenjčani v Ljubiji. Če se bodo tudi z zadnjega tekmovanja v tem prvenstvu vrnili s točko, potem se bodo skorajda zanesljivo obdržali v društvu drugoligašev glede na to, da v zadnjem kolu igrajo proti Jedinstvu iz Brčkega, ki je že pred nekaj koli izgubilo vse možnosti za obstanek v drugi k»i. Torej do konca prvenstva so še tri prvenstvena srečanja, in realne možnosti, da se igralci Rudarja obdržijo v drugi Ugi -seveda, če bodo igrali maksimalno borbeno, tako kot v nedeljo v Brčkem ali pa še bolj. • MALI NOGOMET SINDIKALNE IGRE GRADBINCEV V Velenju so bile 13. maja sindikalne igre gradbincev, ki jih je organiziral GIP Vegrad. Tekmovanje je bilo zares množično in dobro pripravljeno. Slabo vreme ni moglo zmotiti dobrega razpoloženja in tekmovalnega duha. Na športnem stadionu se je pojavilo kar 62 nogometnih ekip. Vse ekipe so bile razvrščene v 8 skupin. V polfinalni tekmi se je sestalo 8 zmagovalcev skupin. To so bile ekipe Konstruktor Maribor, Cevovod Maribor, Primorje Ajdovščina, Salonit Anhovo, Vegrad Velenje, Goriške opekarne Nova Gorica, Obnova Ljubljana, Megrad Ljubljana. V finalni del tekmovanja ŠIG '78, ki bo 3. junija v Kopru, so se uvrstile 4 najboljše ekipe tekmovanja in sicer: - Konstruktor, Primoije, Vegrad in Obnova Ljubljana. Resnično množično tekmovanje gradbenih delavcev je poteklo ob dobri organizaciji v športnem duhu. Disciplinska komisija skorajda ni imela dela, poškodb ni bilo, za kar organizacijski odbor čestita vsem ekipam in vodstvom ekip, ki so se tekmovanja udeležili. ŠIG'78 je ponovno dokazal svoje poslanstvo v razvijanju sodelovanja in prijateljstva med delovnimi kolektivi širom Slo- IBSBotIM 1 K > * * 1 ^Rjsr . " ' "v. . RjtV*' f V/ . 7 \ T 1 i : i ^m m ■ ■ ■ H ■ f ] **, lk,-... . ur jejh 1 V HI 4 5 fj^BE^BHilllSik jnl jgjjfl^r '^K^PLl -' -jBKp 1 In i i kllf $tMm m W Ui-i Pj^i ■ H r. • J C * - "v Mr"T i®, nViSi: » I Aif /^i li* ASF^-dSSad mHŠLM tjl jk S**:*.' ML' JK " ' * ®SEi|S7 BfiP|Sf§|?R3 ■ fggjv * • XV • venije in svojo nalogo v krepitvi fizičnih sposobnosti vseh zaposlenih. GRADBENIK V VODSTVU V 8. prvenstvenem kolu tekmovanja v rekreacijski nogometni ligi tekmovalne skupnosti Velenje-Mozirje so bili doseženi naslednji rezultati: Usnjar : Gradbenik 0 : 3 (b.b), Šmartno Elkroj 2 : 2, Mladost: Bratstvo 5 : 3. Lestvica: 1. Gradbenik, 2. Elkroj, 3. Bratstvo, 4. Mladost, 5. Usnjar, 6. Šmartno. NEPRIČAKOVAN PORAZ Nogometna selekcija Šmartnega se je z gostovanja v Slovenskih Konjicah vrnila praznih rok. Tamkajšnja selekcija Unior, ki je na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice v Slovenski nogometni ligi, jih je premagala z rezultatom 1 : 0 (1 : 0), v igri, ki ni navdušila maloštevilnih gledalcev. Obe ekipi sta na blatnem in razmočenem igrišču prikazali slab nogomet, zmaga domačinov pa je predvsem plod večje borbenosti. V naslednjem kolu gostuje v Šmartnem ob Paki Železničar iz Maribora. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Nežmah, A. Podgoršek, Klan-fer, G. Omladič, Šlig, Želez-nik, Hren (Ermenc), Islamovič (Golob), Benetek, A. Omladič. • ATLETIKA USPEŠNI TUDI NA ATLETSKEM POKALU v Mariboru je bil 27. in 28. maja 1978 sklepni del tekmovanja za atletski pokal Slovenije. Tudi več članic in članov velenjskega atletskega kluba se je uvrstilo na to kvalitetno atletsko tekmovanje pri nas. 2&1, ni nastopila Andreja Šverc, ki za zdaj noče nič več slišati o tekmovanju. Mladi atleti in atletinje Velenja, ki so na minulih državnih prvenstvih dosegli kar pet državnih naslovov, pa v članski konkurenci v finalu atletskega pokala Slovenije niso mogli poseči po prvih mestih. Zato pa so dosegli druga in tretja mesta, kar je tudi velik uspeh. Ze prvi dan je v teku na 10.000 m dosegel odlično drugo mesto Šamu s časom 30 : 24,8, na tretje pa se je uvrstil Balek (30 : 36,0). V skoku v daljavo je Režek dosegel rezultat 692 cm, kar mu je prineslo tretje mesto! V teku na 1.500 m za ženske je bila tretja Jeromljeva s 4 : 50,1 četrta pa Praprotni-kova (4 : 52,9). Šesto mesto v teku na 100 m ovire je dosegla Šalamonova (15,5). šesto mesto je dosegla tudi ženska štafeta Velenja 4 x 100 m. Drugi dan je bil še uspešnejši. V hoji na 20 km je tretje mesto dosegel Lemež s časom 1 : 50.23,3. Tudi četrto mesto je bilo za člana Velenja - Dra-gojloviča (za klubskim tovarišem je zaostal 3 minute.) Tek na 5000 m za moške je bil razburljiv. Nastopili so lisec, Ukič, Šamu, Balek, Miklavžina, Rozman in drugi. V vodstvu so se vseskozi menjavali naši najboljši tekači. Na cilju je bil prvi Celjan Lisec (14,23,8), drugi Ukič (Celje), na odlično tretje mesto pa se je uvrstil Miklavžina s časom 14.40,9, četrti je bil Šamu, na sedmem mestu pa je pristal Balek. V teku na 3.000 m z ovirami je zmagal Novak pred Kotnikom (Olim-pija), na tretje mesto pa se je uvrstil naš tekmovalec Anič s časom 9 : 14,7. V troskoku je Režek v nedeljo znova dosegel tretje mesto (14,04 M), kar je tudi lep uspeh, saj je Režek še mladinec kot tudi Miklavžina. V teku na 800 m dosegla četrto mesto Jeromljeva, Praprot-nikova pa je bila v teku na 3.000 m druga. H J. i,'/* ŠALEŠKA SELEKCIJA REPUBLIŠKI PRVAK V počastitev dneva mladosti je bil v Rdeči dvorani v Velenju republiški finale pionirskih rokometnih selekcij. Sodelovale so ekipe Obale, Gorenjske, Dravske in Šaleške. V borbi za tretje mesto je Gorenjska šele po ogorčenem boju premagala selekcijo Dravske z rezultatom 23 : 22 (10 : ll)Največ so pokazali strelci Gaber in Fajfar pri Gorenjski ter Kamenšek in Zore pri Dravski ekipi. Ti igralci so dosegi skoraj vse zadetke za svoja moštva. V finalu prvenstva sta se pomerili ekipi Obale iz Kopra in domačini. Selekcija Obale je "začela tekmo pole tneje in povedla kar s 3 : 0. Domači igralci so se potem otresli začetne nervoze, zaigrali povezano, predvsem dobro v obrambi ter rezultat izenačili. Nekaj časa sta se ekipi menjavali v vodstvu. Prvi polčas pa se je končal z zmago mladih roko-metašev šaleške selekcije z rezultatom 10: 8. V drugem delu igre je ekipi Obale uspelo izenačiti ter celo povesti za gol razlike. Izredna želja domačih rokometašev po zmagi in osvojitvi dragocene lavorike pa je dala mladim iz Šaleške še več^i polet in borbenost, tako da so na koncu zasluženo slavili. Zmagali so z rezultatom, Strelci za Šaleško:Korelc 6, Špegl B 5, Lesjak 4, Štrigl 3, in Podgoršek 1. Pohvalo zaslužijo prav vsi igralci saj so se srčno borili za svoje barve. Najbolj sta se izkazala odlična strelca Samo Korelc in Božo Špegl. Pred dokaj polno dvorano, največ je bilo mladih, sta srečanje vodila Kem-perle iz Šoštanja ter Plahuta iz Celja. Največji uspeh v zgodovini pionirskega rokometa v Šaleški dolini so dosegli igralci: Podgoršek Marjan d Božo in Samo, Štrigl Miran, Lešjak Robi, Osterc Darko, Gradišnik Oto, in Jug Bogdan. (kapetan ekipe), Špegl Božo "in Špegl Stojan, Korelc Sa: Miklavžina (na sliki v vodstvu) je bil v teku na 5.000 m tretji, kar je za perspektivnega tekmovalca lep uspeh! Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Gaber iz selekcije Gorenjske. Medalje in priznanja je podelil sekretar republiške rokometne zveze Nilrica Božinovič iz Ljubljane. Veliko zaslug za dosego tako pomembnega uspeha je vsekakor najzaslužnejši njihov učitelj-trener Mirko Požun, ki je po osvojitvi pokala dejal: „Vsi igralci Šaleške selekcije so člani rokometnega kluba Šoštanj in bodo v bodoče sestavljali jedro kadetske ekipe pri RK Šoštanj. Menim, da je ta uspeh plod izrednega dela med letom, discipliniranosti in resnostjo vseh mladih rokometašev. Njihovi nasledniki že resno trenirajo in z dobro organiziranim delom bo osvojena lovorika lahko ostala v vitrinah Šaleške selekcije." A. VOHAR KOŠARKARJI DRUGI Na dan mladosti so razveselili tudi mladi košarkarji Šaleške selekcije. Na finalnem turnirju košarkarskega festivala 78 v Murski soboti, so osvojili drugo mesto. Naslov republiškega prvaka so osvojili košarkarji selekcije Šiška Bežigrad, tretji so bih mladi košarkaiji Kodeljevega, četrto pa Pomurje. • PLANINSTVO VABIJO NA OGLED BOLNIŠNICE FRANJE Velenjsko planinsko društvo je v letošnjem letu organiziralo že šest izletov v okoliške hribe, katerih se je udeležilo oli 450 ljubiteljev planin. 21. n so planinci obiskali hrvaško gorje in se na Ravni gori sre s planinci iz Ivanjca, s kater jih vežejo prijateljske vezi. junija pa vabijo vse ljubiti planin na izlet na Porezen ii ogled bolnišnice Franje. » puiiaiuiii, m jim ga je izrocu generalni seicretar rorometne zveze Slovenije Nikica Božinovič. Na sliki je tudi trener Mirko Požun, ki ima nedvomno velike zasluge da je selekcijsko delo rodilo takšen uspeh, (foto: S.Vovk) Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije »TOPLOVOD« VELENJE VELENJE p.o.. Koroška cesta 46 razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJA TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoj: - višja ali srednje šolska izobrazba strojne smeri, - dve oziroma štiri leta delovnih izkušenj na področju toplotne tehnike, — organizacijske sposobnosti, — moralno-politična neoporečnost. ter objavlja dela in naloge 1. dveh MONTERJEV TOPLOTNIH NAPRAV Pogoj: KV ključavničar, odslužen vojaški rok 2. MONTERJA VODOVODNIH INSTALACIJ Pogoj: KV vodovodni instalater, odslužen vojaški rok 3. VZDRŽEVALCA TOPLOTNIH NAPRAV Pogoj: KV ključavničar, odslužen vojaški rok 4. ZIDARJA Pogoj: KV zidar, odslužen vojaški rok 5. dveh POMOŽNIH DELAVCEV Pogoj: končana osemletka, odslužen vojaški rok 6. NADZORA GRADBENIH DEL Pogoj: gradbeni tehnik, odslužen vojaški rok 7. KNJIGOVODJE Pogoj: - ekonomski tehnik s prakso - zaposlitev takoj & KNJIGOVODJE - za dobo enega leta Pogoj: - ekonomski tehnik, lahko začetnik - zaposlitev takoj Vloge pošljite na naslov delovne organizacije, komisija za delovna razmerja, v roku 15 dni od dneva razpisa oziroma objave. RDEČA DVORANA Velenje objavlja dela in naloge 1. receptorja Pogoj: srednja šola, eno leto ustreznih delovnih izkušenj 2. knjigovodja Pogoj: srednja šola ekonomske smeri, tri leta delovnih izkušenj 3. m izarja Pogoj: kvalificiran delavec mizarske stroke, eno I delovnih izkušenj 4. nekvalificiranega delavca Pogoj: osnovna šola, eno leto ustreznih delovnih izkušenj Poskusno delo traja 30 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po poteku prijavnega roka. NAŠ ČAS _______' __Št 22 (432) - 2 junija 19 koledar itek, 2. junij — Erazem jbota, 3. junij - Pavla edelja, 4. junij — Franc medeljek, 5. junij - Valerija Drek, 6. junij — Zdenka reda, 7. junij — Zorica etrtek, 8. junij — Medart dežurstva L prireditve ;ov kulturni večer Drevi ob 19. uri bodo v okvi-l rednega petkovega kultur-sga večera odprli razstavo pla-PETRA CERNETA, aka- i mali oglasi december 1974. Ogled možen v nedeljo 4. 6. ali pa po telefonu popoldan 852-887, Celjska 48 Velenje. ODDAM garažo v najem v Šoštanju. Naslov v uredništvu. PRODAM novo, sprednjo masko za NSU 1200. Naslov v uredništvu. PRODAM dobro ohranjen IMV Renult letnik 1975. Vse informacije na naslov Kari Gri-lec, Veljka Vlahoviča 44, št. stanovanja 2, Velenje. MESNATE prašiče, okrog 100 kg težke, dobite pri Francu Drofelniku, Paška vas 11. PRODAM univerzalno stružnico, znamke Prvomajska 1,5 stružne dolžine, v dobrem stanju, komplet z priborom. Janez Sternad, Metleče 31, Šoštanj. 7. 6. - sreda ob 19.30 KINO ZA GROŠ — ameriška komedija. Režija: Peter Bogdanovich. Igrajo: Ryan 0'neal, Burt Rey-nolds 8. 6. - četrtek ob 19J0 DIABOLIK - italijansko-fran-coski avanturistični. Režija: Mario Bava. Igrajo: John Phil-lipe Laww, Marisa Mell kino topolšcica 3. 6. — sobota ob 16 uri DVA DETEKTIVA - ameriška komedija. Režija: Richard Rush. Igrajo: Alan Arkin, James Caan kino šmartno ob paki 6. 6. — torek ob 20 uri JUDO IN KARATE - francoska kriminalka. Režija: Cris-tian Jack. Igrajo: Jean Philippe Lou, Nathaly Delon dravstveni dom vele-JE: . 6. 1978 od 7. do 20. ure dr. laja Natek , 6. 1978 do 20. dr. David oger . 6. 1978 do 7. ure dr. David oger . 6. 1978 od 7. dr. Valter Pir-jvšek b 6. 1978 do 7. ure dr. Valter irtošek I. 6. 1978 od 7. do 20. ure dr. ran Kralj > 6. 1978 do 20. dr. Jadviga bsi dravstveni dom šoš-anj: Id 2. 6. do 4. 6. 1978 dr. Jo-an Stupar obna ambulanta vele-IJE: l 6. in 4. 6. 1978 dr. Itrbert bsič, Velenje Prešernova 9 b ld 8. do 12!. ure dežuren v zob-i ambulanti SŠZD Velenje, si-r v pripravljenosti doma eterinarska postaja: a 2. 6. do 9. 6. 1978 dipl. ve-irinar Peter Rihtarič, Šoštanj, tešernov lig 7, telefon 881 skega kiparja iz Ljubljane. Orodno besedo bo imel dr. Ivan tdej, umetnostni kritik. V kul-imem programu bo sodelovala tenka 7. razreda Glasbene šole letenje, frena PIRNAT, ki bo ligrala na harmoniko. Pokrovitelj razstave, je SOZD orenje. azstava v Šoštanju v preddverju doma kulture v jštanju je samo še prihodnji iden odprta razstava slik Fanči DStiša, slikarke samorastnice Idrije. redni kino velenje 2. 6. - petek ob 17.30 in 19.30 LJUBEZEN IN BES -domači ljubezenski 3. 6. - sobota ob 17.30 in 19.30 JUDO IN KARATE -francoska kriminalka. Režija: Cristian Jack. Igrajo: Jan Filip Lou, Nataly Delon 4. 6. — nedelja ob 17.30 in 19.30 JUDO IN KARATE -francoska kriminalka 5. 6. — ponedeljek ob 17.30 in 19.30 DVA DETEKTIVA -ameriška komedija. Režija: Richard Rush. Igrajo: Alan Arkin, James Caan 6. 6. — torek ob 17.30 in 19.30 DIABOLIK - italijan-sko-francoski avanturistični. Režija: Mario Bava. Igrajo: John Phillipe Laww, M arisa Mell 7. 6. — sreda ob 17.30 in 19.30 - DIABOLIK - italijan-sko-francoski avanturistični 8. 6. - četrtek ob 17.30 in 1930 MOŽ IZ DOLINE -ameriški. Režija: David Louel Rich. Igrajo: Don Mario, Gaj Stokvel kino dom kulture velenje 5. 6. - ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE -KRINKA — ameriška drama. Režija: Martin Ritt. Igrajo: Woody Allen, Zero Mostel kino šoštanj 3. 6. - sobota ob 19.30 KRINKA — ameriška drama. Režija: Martin Ritt. Igrajo: Woody Allen, Zero Mostel 4. 6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 DVA DETEKTIVA -ameriška komedija. Režija: Richard Rush. Igrajo: Alan Arkin, James Caan 5. 6. - ponedeljek ob 19.30 JUDO IN KARATE - francoska kriminalka. Režija: Cristian Jack. Igrajo: Jan Filip Lou, Nataly Delon ŠOŠTANJ: Umrli: Kari Podrepšek, inv. upokojenec iz Ponikve, star 38 let; Cvija Tunjič, druž. upokojenka iz Gornje Obodnice, stara 69 let; Roza Rajner, druž. upokojenka iz Prebolda, stara 83 let; Štefanija Kvartič, družinska upokojenka iz Velenja, stara 80 let. VELENJE: Poroke: Karel Kristan, rojen 1954, rudar iz Velenja in Marijana Jakopič, rojena 1958, delavka iz Velenja; Jože Jan, rojen 1953, kuhar iz Kavč in Gabriela Stropnik, rojena 1959, kuharica iz Spodnjega Razborja; Peter Cujnik, rojen 1938, dipl. ing. iz Ptuja in Sonja Vuletič, rojena 1947, učiteljica iz Ptuja; Zdenko Lešnik, rojen 1955, PTT -monter iz Lipja in Zdenka Moz-dovnik, rojena 1957, med. sestra iz Velenja; Milan Dolinar, rojen 1955, eiektričar iz Velenja in Frida Fortag, rojena 1956, ekonomski tehnik iz Velenja; Ivan Kolonič, rojen 1955, gradbeni tehnik iz Juraja v Trnju in Mirjana Švajger, rojena 1959, prodajalka iz Velenja. Smrti: Frančišek Škorc, upokojenec iz Šlandrove 3, star 76 let; Frančiška Krajnc, gospodinja iz Itastovca 21, stara 72 let. ZAPUSTILA OTROKA 23. 5. 1978 okoli 13. ure je triindvajsetletna Zija Bojagič iz Bosne in Itrcegovine v dvigalu Skupščine občine Velenje pustila Sina Jasmina, rojenega 18. 4. 1978 v Slovenj Gradcu. Otro- UVOŽEN globok otroški iziček in zibko prodam. Šale- I 2/a, stanovanje 32, telefon !0-958. PRODAM SPAČKA, LET-K 1976, z 22.000 prevoženi km. Interesenti naj se zgla-o na naslov: IVAN PRISTU-iK, Prešernova 12, Velenje. KOŠNJO, zelo ugodno, od-mo (3000 kg sena in otave) velenjskem grajskem zemlji-i. Zainteresirani dobijo infor-cije pri vodji muzejskih zbirk velenjskem gradu. PRODAM avto „Zaporožec," :voženih 32.000 km, letnik ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA HUDOURNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Tovarišema Valenciju in Vapotiču iskrena hvala za nujno pomoč. Posebna hvala govornikom, ki so se od njega poslovili na domu in ob odprtem grobu ter župniku in kaplanu za opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Dovšaku in dr. Grošju za nudeno zdravniško pomoč. Žalujoči: Žena Elizabeta, sinova in hčerka z družinami. ka so našli zanemarjenega in podhranjenega in so ga takoj dali v jasli Vzgojnovarstvenega zavoda \fclenje, sedaj pa je na zdravljenju v Slovenjgraški bolnišnici. Mati je brez sredstev za preživljanje in se je na Skupnosti socialnega varstva Velenje otroku odpovedala. Oče otroka pa je poročen, ima dva otroka in je zaposlen v Velenju. POPRAVEK: Pod naslovom Krajani odkrili storilca, smo v prejšnji številki objavili, da je Ivan Rezoničnik, 35 iz Belih vod vlomil v gostilno Grebenšek. Ker je v tem kraju več občanov z istim priimkom je prav, da napišemo, da gre za Ivana Rezoničnika iz Belih vod 8. UKV, frekvenca 88,9 MHz -oddajnik Velenje in 97,2 MHz - pretvornik Plešivec petek 15,30 Začetek oddaje 15,35 Pregled sporeda 15,45 Poročila, obvestila 16,00 Osrednja informativna oddaja 16,20 Ekonomsko propagandni spored 16,40 Komentirana oddaja 17,00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo 17,50 Poročila, obvestila 18,00 Zaključek oddaje nedelja I. del oddaje II,30 Začetek oddaje 11,35 Pregled sporeda 11,40 Poročila, obvestila 11,50 Osrednja informativna oddaja 12.10 Ekonomsko propagandni spored 12,20 Včeraj, danes, jutri 12,30 Odpoved oddaje II. del oddaje 14,45 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo 17,00 Zaključek oddaje P. s. Prek pretvornika Plešivec, UKV - 97,2 MHz, lahko poslušate tudi program Radia Slovenj Gradec, in sicer ob nedeljah od 10.00 do 11,30 in od 12,30 do 14,45 (marca izjemoma do 14,00), ob torkih in četrtkih od 15,30 in ob sobotah od 8,00 naprej. ste že naročeni na naš tednik? tovarna gospodinjske opreme, n.sol.o., Velenje RAZPISNA KOMISIJA TOZD ŠTEDILNIKI razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD ŠTEDILNIKI Za vodjo TOZD je lahko imenovan kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da je moralno in politično neoporečen, — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti, — da ima srednjo ali višjo izobrazbo, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih — odgovornih delih in nalogah. Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 20 dni po objavi na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovska operativa. Celjska 5/a, Velenje. Kandidati bodo obveščeni o izidu imenovanja v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. B IROSTROJ p. o. Podjetje za mehanografske in tehnične storitve ter zastopanje inozemskih trvdk p.o., Maribor, Mladinska ul. 3 objavlja prosto delo ELEKTRONIKA Pogoj: srednješolska izobrazba in opravljena vojaška obveznost. Prijave pošljite kadrovski službi podjetja, Maribor, Mladinska 3, razpisni rok 15 dni od objave. Vzgojno varstveni zavod Šoštanj OBVESTILO Obveščamo starše predšolskih otrok, da bo vpis otrok v starosti od 2 — 7 let v petek, 9. junija od 8. do 15. ure Vpis bo v vzgojno varstvenem zavodu Šoštanj in v enotah Šmartno ob Paki in Topolšici. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre, tašče in tete JOŽEFE LENART rojene Kopitar, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, pospremili mamo na zadnji poti in zasuli s cvetjem njen prerani grob. Hvala govornikom, ki so orisali z ganljivimi besedami njeno življenjsko pot in ji dali priznanje za njena dobra dela. Ifrala pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ji v cerkvi zapeli v slovo njeno najljubšo pesem. Fkala njenim prijateljicam in duhovnikom, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in ji s toplini besedami tolažbe lajšali njeno trpljenje. Posebna zahvala pa velja zdravnikom Zdravstvenega doma Šoštanj, še posebno spec. dr. BOGDANU m ENIHU, ki so ji več mesecev ob vsaki uri nudili pomoč in ji lajšali neznosne bolečine. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči otroci z družinami! Učenci 1. letnika poklicne rudarske šole iz Velenja so v dnevni sobi doma na Jenkovi 6 pripravili zanimivo razstavo z naslovom Tito-Revolucija-Mir. Posvetili so jo rojstnemu dnevu tovariša Tita, 11. kongresu ZKJ in otvoritvi novega doma učencev Rudarskega šolskega centra. Na razstavi so prikazali krajši pregled nekatere literature, ki obravnava narodnoosvobodilno- borbo ter izrezke iz časopisov in revij, ki govorijo o Titovem življenju in delu. Na to temo so nekaj prispevkov narisali in napisali tudi učenci sami PRAZNIK MLADOSTI - 25. maj so učenci in učitelji osnovne šole Miha Pintar-Toledo proslavili nadvse slovesno. V prostorih šole so odprli razstavo fotografij o delu in življenju tovariša Tita z naslovom Tito - naš vzor. Praznovanje dneva mladosti pa so združili tudi s sprejemom učencev sedmih razredov v mladinsko organizacijo in podelitvijo Kajuhovih bralnift značk. Kot gost je nastopil operni pevec L adko Korošec. V soboto se je v Moziiju pričel Teden Gorenja. Mei delki, kijih Gorenje predstavlja oziroma prodaja v dc TVD Partizan, se je prvič pojavil tudi nov tip barvi televizorja z imenom Akvamarin. V temeljni organizi združenega dela Elektronika izdelajo na dan trenu sto televizorjev tipa Akvamarin, načrtujejo pa, da bodo do konca leta naredili približno 50.000. \wr\l Anin nudi veliko izbiro POHIŠTVA vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev OPREME ZA VAŠ DOM v blagovnici sodobna oprema Joj, kam bi del - smeti? Ta naš dragi, ljubi, stari svet smo že tako zelo zamazali, za-dimili, zapacali, zasmodili, z eno besedo zasvinjali, da se je v naših možganih le porodilo spoznanje in strah pred kata-klizmičnimi posledicami, ki nam znajo že jutri seči za vrat. In smo začeli biti plat zvona, bolj potihoma, bolj počasi, da privadimo našo zavest na nove odnose. Predvsem je potrebno začeti pri mladih smo kar se da vele-umno ugotovili in jih organi-zkali v male pionirske enote, ki naj naredijo red in snago ter odstranijo tisto, kar smo mi tako uspešno, skoraj načrtno, samoubijajoče in totalno nesmi-selno odvrgli v nekoč lepo okolje. Kakor, da se ponovno predajamo primitivizmu srednjega ve- ka in nam ne manjka vehko, ko bomo začeli na ulico kar skozi okna (nekateri to že delajo) metati naše odpadke. Občila javnega obveščanja in odgovorni delavci širom po svetu pa tudi pri nas, so že pričeli najširšo akcijo za ohranitev življenju še koristnih naravnih dobrin. V boj smo se zagnali tudi v naši občini. Pravzaprav so v ta neenak boj zaenkrat stopili le mladi, porinili smo jih vanj in jih oborožili z dobrimi nauki. In otroci so se zapodili na čma odlagališča, na katerih je zbrana čeloma kolekcija stanovanjske opreme, kakor, da nekateri le enkrat v življenju počistijo za sabo in je potem zanje naravnost enkratno odkritje, da bo Stane Jeršič: Ribja smrt vso to svin arijo zakrilo grmovje ob robu gozda, jezero, potok ah rečica. Ni torej čudno, da so se očiščevalne akcije lotih tudi učenci osnovne šole Veljko Vlahovič. Razpršili so se po krajevni skupnosti Konovo, kjer je bilo smeti na kupe in opravili vehko, umazano delo, za katerega so jim krajani še sedaj hvaležni. Komaj pa je bilo delo opravljeno in je nastopila noč, ki je tako mamljiva za prikrita dejanja, že se je pripeljal znani mož in odvrgel iz svojega avtomobila kup smeti. Vrh tovariš v osebnem avtomobilu je pripeljal tudi takšne nevarne odpadke (tako zatrjujejo domačini), za katere velja, da jih je potrebno zakopati in tako kar najbolj onemogočiti njihovo škodljivo delovanje. Krajani so storilca prijavili, kar je, žal, tako redek primer, da je očitno tiste, ki naj bi ukrepali, to popolnoma zmedlo. Kljub obljubam, ki so bile izrečene pred časom na seji skupščine, da bomo proti onesnaževalcem okolja kar najostreje ukrepali, je vse ostalo le pri besedah. Pa ni to kritika zaradi tega primera. Ne! Ta primer je namreč le eden od mnogih, toda tipičen. Tako je pač! Na eno oko zamižimo, ko vidimo zvečer tovoriti soseda odpadno kramo v gozd ah prati avto v Paki (le zakaj bi se mu zamerili). Na drugo oko zamižimo, ko po-crkajo ribe v jezeru ah reki. Vprašanje je le, Kako dolgo še? Mi civilizirani ljudje atomske ere pa tako duhovno revni, tako leni, tako skopuški, da ne moremo oditi na bližnje urejeno odlagališče odpadkov in tamkaj odložiti smeti. Jutri pa bodo naši znanci stali v umirajočem in srldjivem svetu pred nerešljivim problemom naše neodgovornosti. BORIS ZAKOŠEK • . # r j HHHMMB^^^T'' S - .^itfHHii^lHHIHHHMMMP ' - vBaiflHHH&^HHiaMlii Četrti »Vestnikov vlak" v Velenj Z njim se bo v soboto, 3. junija, pripeljalo okrog 1.200 Pomurcev Prišlo je že nekako v navado, da Vestnik iz Murske Sobote vsako leto popelje nekaj svojih zvestih naročnikov na tradicionalni Vestnikov izlet. Bilo je pred nekaj več kot desetimi leti, ko smo v naši hiši začeli razmišljati o tem, kako spostaviti čim tesnejše stike z našimi naročniki, hkrati pa se z njimi tudi spoznati. Padla je ideja za Vestnikov izlet in izžrebali smo nekaj čez sto naših naročnikov in jih z avtobusi popeljali na izlet po domovini. O tem izletu se je potem še dolgo govorilo in na željo številnih naročnikov smo se odločili, da take izlete organiziramo vsako leto. Vsakokrat smo tako popeljali na izlet z avtobusi 100 do 200 naročnikov, ker pa je bilo zanimanje za tovrstne izlete izredno veliko, smo se pred dvema letoma odločili za tj. »Vestnikov vlak". Okrašen „Vestnikov vlak" je tako leta 1976 prvič popeljal 1.200 naročnikov domačega tednika na izlet v koprsko luko in na ogled Postojnske jame. Skoraj kilometerski vlak je vzbujal pozornost ob vsej poti, povsod, kjer smo se ustavili, pa so nas prisrčno sprejeli. Bilo je to enkratno doživetje za številne udeležence, saj so bili mnogi med njimi prvič na morju. V lanskem letu pa sta iz Murske Sobote odpeljala dva „Vest-nikova vlaka". Prvi „Vestnikov vlak mladosti" je popeljal 25. maja svoje naročnike na zaključno slovesnost, ki so jo pripravili v Beogradu ob 85. rojstnem dnevu predsednika Tita, drugi pa je popeljal udeležence na enodnevni izlet po Gorenjski in do Nove Gorice. „Vestnikov vlak" bo 3. junija letos že četrtič odpeljal iz Murske Sobote in tokrat se bomo ustavili pri Vas - v Velenju. In. kaj nas je vodilo do take odločitve? Pomurci smo doslej že veliko slišali o vašem mestu, ki je zraslo in se razvijalo po osvoboditvi, vendar ga mnogi med nami še niso imeli priložnosti videti. Okrog 1.200 zvestih naročnikov Vestnika bo tako v soboto, 3. junija, okrog desetih dopoldne pripotovalo z vlakom v Velenje, od koder se bodo z avtobusi podpeljali na ogled šoštanjske elektrarne, nato pa še v Mozirje. Po vrnitvi v Velenje bomo ..zasedli" RDEČO DVORANO, kjer bo pester zabavni in kulturni program. Prepričani smo, da smo se prav odločili in da se bomo vračali iz prelepega Velenja z najlepšimi vtisi. Ker je organizacija tako velikega izleta povezana z ogromnimi stroški, naj se ob tej priložnosti zal vsem, ki so podprli to našo i Naša zahvala naj še posebej i Gorenju, saj je tudi naš izlet j zan z njegovim srebrnim juh zvestobe, skupščini občine in d benopolitičnim organizacijam | lenja, ostalim velenjskim delo organizacijam in kolegom noi jem, ki so nam priskočili na j Torej, nasvidenje 3. junija l lenju! LUDVIK KOVAČ, odg« urednik1 „NAŠ CAS", glasilo So stične zveze delovnega ljud izdaja Center za informiri propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, l ,,NA5 ČAS" je bil ustanovlj 1. maja 1965; do 1. janui 1973 je izhajal kot štir dnevnik ..ŠALEŠKI RUDA kot tednik pa izhaja „NA| ČAS" od 1. januarja 1973 l prej. Uredništvo: Marijan LipovseK (direktor in glavni urednik), Sti Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Ta Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična ured Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovt 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni na' Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev6 inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisk „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvrši sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febniai 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.