Poštnina plačana v gotovini Leto X., št. 8. („jutro" xix, jt. 43 b) Ljubljana, ponedeljek it Sebrnarfa 1938 Cena t Din Opiuvuistvo ujuoijaita Knalljeva d - Telefon St 3122 3123. 3124. 8125 3126 Inseralni oddelek: LJubljana, delen« burgova ul. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica CeMe Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru St 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr Baum-e*»rtn*»r1a Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: LJubljane. Knafljeva ul. 5. Telefon 6L 3122. 3123 3124. 3125 Ul 3126 Ponedeljska Izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na-roča se posebei tn velja po poftti prejemana Din 4,- po raznaial* cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg it t. Telefon SL 2440. Celje. Strossmayerjeva al. t. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Triurni Hitlerjev govor državnega zbsra — Vztrajanje pri dosedanji politiki — Oster napad na del tujega tiska — Poudarjena zahteva po kolonijah — Stopite v vojske in stranke — Novi sporazum z Avstrijo Berlin. 20. februarja br Danes popoldne je bila letošnja seja nemškega državnega zbora, ki bi bila morala biti po prvotnih dispozicijah že na obletnico prevzema oblasti dne 30 januarja, a je bila v zadnjem hipu preložena Kakor običajno, je tudi današnjo sejo v celoti izpolnil govor državnega kancelarja HiUerja Zaradi napete mednarodne situacije, posebej pa še zarad; znatnih sprememb v vodstvu nemške zunanje politike in v vodstvu nemške vojske ter zaradi najnovejšega dogovora med Nemčijo in Avstrijo je za današnji Hitlerjev govor vladalo izredno zanimanje, ne le v Nemčiji, temveč tudi v polit čni javnosti ostale Evrope Govor so prenašale vse nemške in vse avstrijske postaje, glavne postaje v Švici Italiji in na Madžarskem ter celo nekatere angleške in ameriške radijske oddaine postaje. Po Nemčiji so bili v vseh lokalih, pa tudi po ulicah in trgih montirani zvočniki, tako da so lahko govor neposredno poslušali mnogi milijoni nemških državljanov Kro'lova opera, v kateri sestaia nemški državni zbor, je bila za današnje zasedanje, ki je bilo prav za prav nekak zaključek proslave 5-letnice narodno socialističnega režima, posebno svečano okrašena Vse poslopje so zastražili Hitlerjevi zaščitni oddelki, po vsej poti od kancelarske palače do Krolove opere pa so vihrale državne zastave Vojska in hit-lerjevski oddelki so tvorili špalir, za katerim se je zbrala na obeh straneh ceste stotiscčglava množica. ki je prireiala kan-celarju med vožnjo na zasedanje državnega zbora v harne ovaciie. Pri vhodu v Krollovo op^o so pozdravili Hitlerja predsednik državnega zbora maršal Go-ring. namestnik vod;telia minister Hess in notranij minster Frick Ko je stopil H;tler v dvorano, so se dvignili s sedežev v®i oo^lanci Pole? vseh članov vlade so prisostvovali seji tud: vsi člani novoustanovljenega tai-np»a dr-/av"°<»a =veta z b'vfiirn 7unanii'm nv"Mrom Neurathom na čelu Nav7o*n'h ie h5io tud' p-^o^o d^nmatov ter ver *»e-ne^ov in admiralov Prodori ob*in-ctuo k' ^o roin rojeni, so bili n a ^ "'njeni do zadnjega kotička. »ilaica pa Po kratkem pozdravu s člani vlade je nato Goring s par besedami otvoril zasedanje in počastil spomin po zadnjem zasedanju umrlih članov državnega zbora, nakar je takoj podal besedo kancelarju Hitlerju, ki je med drugim izjavil: - * ^ t-;*• • ' -■ j ■■ - .■jHjgarag | • w Kri ii y --^^mmM Vem, da ste vi ip z vami ves nemški narod pričakovali, da bo državni zbor sklican že ob priliki proslave pete obletnice, odkar je narodni socializem prevzel oblast, da bi vam podal obračun dosedanjega dela in orisal smernice za bodočnost. odločil pa sem se za sklicanje državnega zbora za današnji dan zaradi tega, ker so bila potrebna na gotovem polju prej še nujna razčiščenja S polno pravico pričakujete, da vam bom podal ne samo pregled izvršenega dela v preteklosti, nego tudi pregled našega dela za bodoče To bo tudi v glavnem vsebina mojega današnjega govora. Pregled dosedanjih us^chjjv Kancelar Hitler je nato polni dve uri govoril o razvoju razmer v Nemčiji, odkar mu ie pokojni predsednik države Hin-denburg 30 januarja 1933 poveril vodstvo države. Obšrno je govoril o takratnih razmerah v Nemčiji, ko je strankarski in razredni boj razjedal ves narod ter ga slabil na duhovnem in gospodarskem polju. Vse je bilo tako rekoč v razvalinah. Nemški narod je bil v največji bed, ponižan in preziran. Takozvana demokracija in parlamentarizem sta eksperimentirala in tirala narod v vedno večji obup. Takrat je nastopil narodni socializem, ki je bil edini sposoben in zmožen, da reši narod in državo, kar so pred njim razni drugi zaman poskušali. Narodni socializem je takoj šel na delo, ne z besedami in govoričenjem, marveč je z dejanji začel iz osnovnih temeljev graditi novo državo. Pomedel je vse prejšnje ustanove ter ustvaril popolnoma nove, ki so docela pre-porodile nemški narod, ga združile in ze-dinile ter mu zopet vrnile samozavest in ponos. Narodno-socialistična revolucija je potekla brez krvi. Narodni socializem ni hodil po zgledu drugih, marveč je ustvaril popolnoma nove metode, vzgojil narod k disciplini in požrtvovalnosti ter lahko danes z zadoščenjem zre na dosežene uspehe, ki nimajo primera nikjer drugod na svetu. Postopali smo po zdravi pameti in z odkritosrčno voljo, da ne klonemo pred nobeno oviro marveč se možato borimo proti vsemu, kar se nam po^tavlia na pot če je Nemčiia danes eocpodar<-ko rešena, ie to samo zasluga vodstva nemškega naroda in njesovesa realnega dela Inozemstvo ni h temu prav nič pripomoglo. Hitler je nato v podkrepitev svojih izvajanj navajal obširno statistično gradivo, s krterim je prikazal porast produkcije nemške industrije, razvoj notranje in zunanje trgovine, porast notranjega prometa, statistiko obnove in razširitve železniškega in cestnega omrežia in sploh vsega, kar je v zvezi z gospodarsko obnovo Nemčije Obširno ie govoril o cocialni politiki režima. o številnih strankarsk;h ustanovah, o zdravstvu. šoMvu, športu. de1 ovni službi, mlad;n=ki v7?oji. o zimski pomoči, o tujskem prometu, pri čemer je zlasti poudarjal da ie Npm^iia s tpm dceela v pe-ti-h letih u=Dehe. kakršnp b'h ni v vsei reo-dovi. : nobena d*-uea država p^p-rno^el-noct. ki je grozila da Dahne Namč'io v bo^špv^prn. ni samo i7?'nila marveč ^o naši' kmha 'n 7pdu"ka šp ctn+^o^i. tako da danp« v N^m^iji že primanjkuje kvalificiranih delavcev. Vojska in stranka Predvsem moram naglasiti, je nadaljeval Hitler, da je eden na i večjih uspehov, ki smo jih dosegli ta. da sem dal nemškemu arodu polno orožje, ki bo preprečilo da bodo motilci in rušilci miru doživeli na meji nemške države svoj železni »Stoj!« (Dolgotrajno viharno pritrjevanje) Predsodki. ki smo jih morali premostiti pri tem delu. so bili še večji kakor pa so bile gospodarske ovire. S tem smo tudi najbolj dokazali, da nemški narod ni drugovrsten, ni manj vreden, marveč je v vsakem pogledu enakovreden To ie prav tako v veliki meri zasluea narodno-socialistične vzgoje, ki je znova zbudila ponos časti in samozavesti ter dvignila nemški narod do resnične suverenosti Odpravili smo tudi vffe male nemške državice ki sn samo cepile narodne sile. s čemer je bHa oben°m zagotovljena bodočnost nemškega naroda. Vsa Nemega pod eami vodstvom K tem uspehom spada tudi zgraditev popolnoma enotnega vodstva naroda in države k: je oddaljeno od vseh parlamentarnih demokracij, pa tudi od vseh vojaških diktatur Dne 4 februarja t. 1. so Oili izdani zadnji ukrepi, s katerimi je b lo celotno vodstvo vseh državnih ustanov strnjeno v enoto Od tega dne ni v tej državi nobene ustanove, ki ne bi b'ls na-rodno-«oriaH»t'fn» v teh p<»t'h letih pa rtlernr ooHi-ediH nfti-A^nA-civ^sMet-pvtlrn n»- čelom same vse države nego smo tudi stranki sami dali ono popolno organizacije, ki za vso bodočnost jamči njen obstoj. Danes je združena pod vodstvom narodnega soc:alizma vsa zunanja, notranja ter gospodarska politika, ki obsega brezpogojno vso državo, njena zaščita napram zunaj pa je v rokah nove narodno-sociali-stične vojske. Inozemstvo pa naj le še nadalje živi v domnevi, da so med narodn:m socializmom in nemško vojsko bogve kake diference, če pa bi iz tega izvajali kake druge sklepe, naj vedo- V Nemčiji ni nobenega problema narodno-socialistične države in narodno-socialistične stranke in nobenega problema med stranko in vojsko, kajti v tej državi nosi vsakdo, ki je na kakem odgovornem mestu, narodno socialistično značko na svoji glavi Vsaka ustanova te države je pod poveljstvom vrhovnega političnega vodstva in vsaka ustanova te države je neomajno odločena braniti to dr-avo dc zadnjega d ha. Naj se inozemstvo ne pusti varati od onih, ki so bili v Nemčiji sami najslabši preroki. Stranka vodi državo po-lit:čno. armada pa jo brani vojaško Vsaka ustanova v tej državi ima svojo nalogo in nikogar ni na vodilnem mestu, ki bi dvomil, da nisem jaz avtorizirani voditelj te države. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Nihče ne dvomi, da mi je narod zaupal mandat, da ga na vsakem mestu zastopam Kakor ie nemška vojska slepo nokorna in vdana narodnemu poHpHtitiu tako ie tud: nurnd- ! ni socializem ponosen na «voio vojcko To Je krona nar^no-forfpvrffin* rrrgrfe Hitler se 1e z Izr*** ori-n-trt«* tn huale rpominjal maršala Blomberga in i Fritscha, ki sta izkazala pri Izpopolnitvi nemške vojske nepozabne zasluge Umaknila sta se s svojih mest v trenutku, ko je šlo za pomladitev nemške vojske, ko je v skladu z zahtevami bodočnosti postala nujna tesnejša združitev politične in vojaške oblasti. Ae eno zagotovilo, je potem nadaljeval Hitler, bi rad pri tej priliki dal nemškemu narodu kot njegov voditelj. Kakor sem sicer vdan miru, sem vdan tudi časti in pravicam nemškega naroda. Kakor sem za mir, prav tako bom skrbel za to, da nemškemu narodu n.kdar več ne bo odvzet instrument, ki je edini sposoben, da mu zagotovi mir ter ga brani pred vsakim napadom. Ko vsemu svetu zagotavljam odkritosrčno miroljubnost vsega nemškega naroda, ne morem pustiti nikogar v dvomu, da ta miroljubnost nima ničesar skupnega s kako bojazljivostjo ali slabostjo. Ce bodo mednarodni hujskači in zastrupije-valci kršili mir nemškega naroda, potem bosta železo in jeklo naše vojske zaščitila našo domovino in takrat se bo najbolj jasno videlo, kako fanatično vdana je nemška vojska narodno-socialistični Nemčiji. Za vsako ceno kolonije! V nadaljevanju svojega govora je nato Hitler prešel na vprašanje kolonij ter je med drugim izvajal: Naš gospodarski položaj je težak ne zaradi tega, ker imamo naroano-socialist č-no vlado nego zato, ker pride na kvadratni kilometer 140 ljudi, ker nimamo velikih kolonialnih posestev, kakor jih imajo druge države ker nam primanjkuje plodne zemlje, če bi britansko cesarstvo nenadoma razpadlo in b: bila Anglija odvisna od svojega otoka, potem bi imeli tam več razumevanja za težavne gospodarske naloge, pred katere je postavljena Nemčija. Delo, ki smo ga opravili in ga opravljamo na gospodarskem polju, je pravi čudež in nanj smo upravičeno lahko ponosni. Nimamo nobenih zlatih rezerv, ker so nam jih demokratične države pred 15 leti zro-pale primanjkuje nam surovin, nikjer nismo ne iskali ne dobili kreditov, a v petih letih smo odstranili brezposelnost in dvignili ž vljenjski standard, vse z lastnimi silami, zato naj molče vsi ki vkljub vsem gospodarskim pogojem brezposelnosti Se danes niso znali odpraviti. V bodočnosti bo naša naloga, da obvarujemo nemški narod pred vsemi napačnimi iluzijami. Z zboljšanjem delovnih metod hočemo doseči še večji gospodarski razmah, odstraniti primitivno delo in ga mehanizirati, tako. da bomo z min malniml izdatki in napori dosegli maksimum dobrin. Ta program zahteva leta in leta sistematskega dela. V zvezi s tem pa tudi od leta do leta narašča zahteva po oni kolonialni posesti, ki je nismo nikomur vzeli, kolonijah, ki so za države katerim so bde izročene, brez vrednosti. našemu narodu pa neizogibno potrebne. Pri tej priliki moram enkrat za vselej razpršiti nade onih, ki bi se hoteli s krediti odkupiti. Mi ne žet m o kreditov, marveč hočemo ono ž vljenjsko podlago, ki nam bo omogočila, da si z lastno marljivostjo zagotovimo obstoj svojega naroda. Tudi ne želimo zagotovil, da lahko kupimo, kar potrebujemo. Take izjave odklanjamo enkrat za vselej. Ni nobenega svetovno-gospodarskega recepta, ki bi dal nadomestek za enotno gospodarstvo na lastnem področju. Ne bom zavzemal stal šča k posameznim mednarodnim načrtom, ki trenutno zanimajo posamezne vlade. Ti načrti so preveč negotovi in nejasni, da bi se mogel o njih izraz;ti. Pre-lvsem moram Izraziti nezaupan'e do vseh konferenc Id daje !o mor 'a pril ko za prav zanimive razgovore. č*ove«tvn na nHiftimo nrinaSaio le razočaranja, če bi 1. 1933 čakali na uspehe svetovne go^no^arske konference, bi še danes imeli 15 mMiionov hrP7i>ooelnih in bi natbrže zapadli bol^ševiškemu kaosu. S kravjimi kupčijami nočemo imeti nobenega opravka. O vrnitvi v Društvo narodov ni govora! Zadnie dni so se zopet pojavile vesti, da je Nemčija pripravljena revidirati svoje stališče do Društva narodov ter se vr- niti v ženevsko ustanovo. Čeprav bo tako zvani demokratski žurnalizem to morda jutri že zopet pozabil, moram vendar še enkrat izjaviti. L. 1919 je bila nekaterim narodom vsiljena mirovna pogodba, ki predstavlja največje nasilje za narodno skupnost in posestno pravico. Ko so s takim nasiljem spremenili svetovni zemljevid, so ustanovili Društvo narodov, č gar naloga je, da to dejanje skrajnega nasilja politično in gospodarsko učvrsti kot nekak večen in nespremenljiv temelj mednarodnega življenja. V bocoče naj bi ta ustanova onemogočila vsako nasilno spremembo te z nasiljem ustvarjene preteklosti. Zato tudi tako Društvo narodov ne brani pravice, marveč krivice. Cesto ču-jemo, da bi nam angleški politiki z veseljem vrnili naše kolonije, če ne bi b II tako zelo pod vtisom krivic, ki bi lahko prizadele domačine. L. 1918 Društvo narodov še ni obstojalo in takrat so lahko brez pristanka domačinov Izročili kolonije drug m državam, a Društvo narodov je to pozneje brez nadaljnjega potrdilo. Ce naj sedaj velja načelo, da se vrnejo kolonije Nemčiji le tedaj, če na to pristanejo don.a-čini naj bi se tudi za preteklost uvedlo to načelo in videli bi takoj, kako zelo bi se skrčila kolonialna posest. Niti eno kolonialno cesarstvo ni nastalo na podlagi ljudskega glasovanja, nego je bilo ustvarjeno z b ruta'no silo. Angleži to najbolje vedo. Razumem, da vidijo zato v Društvu narodov prijeten moraličen forum za ohranitev in obrambo svojih z nasiljem dobljenih kolonij, ne razumem pa, da bi mogla Nemčija sedeti v tej Častiti družbMoram se zavarovati proti temu, da bi kdo iz tega sklepal, da smo zaradi tega proti načelu pravičnosti, ker nismo v Društvu narodov. Res je nasprotno: nismo v Društvu narodov, ker smo prepričani da to ni ustanova pravičnosti, marveč ustanova za obrambo versajsk h in podobnih krivic. Proti povratku v Društvo narodov imamo tudi še druge pom sleke. Izotop li smo iz Društva narodov, ker nam je odreklo pravico do oborožitve in varnosti, nikdar več pa se tudi ne bomo povrnili v Društvo narodov, ker nimamo namena, da bi klerkoll na svetu po Sklepu večine Društva narodov nastop 11 za obrambo krivice, pa tudi zato ne, ker smo vVell, c*a so dee"ej še vsi ki se Hm je god'Ia krivica in so iskali pomoči pri Društvu narodov, ostali na cedilu. Nemčiia prizna Mandžukuo Danes vam lahko sporočim, je nadaljeval Hitler, v dokaz te naše volje, da Nemčija pozna de jure državo Mandžukuo. To je dokaz, da je Nemčiia potegnila končno-veljavno črto med politiko ozkosrčnega nerazumevanja in pol'tiko resoekt:rania realnih deistev. ge enkrat svečano izjavljam, da Nemčiia zlasti še po Izstopu Italije iz Društva narodov, sploh nikdar več ne misli na to, da bi se še kdaj vrnila v to ustanovo. Znnanja politika To pa še ne pomeni odklonitve sodelovanja z drugimi uržavami. Nemčija ni danes niti gospodarsko niti politično izolirana. Vedno smo si prizadevali, da z večino držav ustvarimo čim boljše razmerje, le z eno državo ne iščemo in ne želimo n kakega tesnejšega sporazuma namreč s Sovjetsko Rusijo. Neizprosna borba boljševizmu V boljševizmu vidimo inkarnacijo uničevanja. Za to zločinsko ideologijo ne delamo odgovornega ruskega naroda, ker vemo, da je le mali židovski Intelektualni sloj pahn 1 veliki ruski narod v ta položaj. Ce bi se ta klika teroristov omejila samo na Rusijo, bi se o tem še lahko govorilo, ker Nemčija nima namena vsiliti ruskemu narodu svojih nazorov, tako pa vidimo. da skuša ta zločinska klika porušiti družabni red po vsem svetu, un Cdti zapadno kulturo ln pahniti človeštvo v kaos. Ml ne želimo stika z boljševizmom, pač pa boljševizem skuša neprestano potegniti druge v svoje okolje. Tu pa smo neizprosni sovražniki. Kakor smo v notranjosti Nemčije onemogočili te moskovske poskuse, tako tudi od zunal ne bomo pustili načeti Nemčije s te strani. Ce Angleži po svoiih odgovorn'h državnikih zagotaviialo. da *o za'nteres*rsnl na statusu ouo na svetu unVm ni* se uve-Hav^jo tudi tu. ka*tl «»vrop- sklh držav pomen1 ruSenje statusa quo. Boljteviziraae države niso ved f n^^jn« države, nego so samo še sekcije moskovske revolucionarne centrale. Znano mi je, da angleški zunanji minister Eden ni tega mnenja, toda Stalin je to javno priznal. Po mojem mnenju pa je Stalin vsekakor boljši poznavalec boljševiških namenov kakor pa angleški zunanji minister. Nemčija in Japonska Spričo vsega tega odklanjamo v naprej vsak poizkus za pomirjenje z boljševizmom ln odtod Izvira tudi naše razmerje z Japonsko. Ne morem se pridružiti nazi-ranju politikov, ki misi jo, da služijo Evropi. če škodujejo Japonski. Bojim se, da japonski poraz nikdar ne bi koristil Evropi in Ameriki, marveč Izključno le boljševizmu. Kitajske ne smatram za duhovno in materialno dovolj močne, da bi se z lastno silo lahko uprla boljševifikemu navalu, mislim pa, da bi bila največja zmaga Japonske manj nevarna kakor zmaga boljševizma. Nemčija ima z Japonsko protikomunlstični pakt. Vedno je bila s Kitajsko prijateljica in je tudi danes resn č-no nevtralna opazovalka ter želi, da bi med obema velikima vzhodno - azijskima narodoma prišlo do pomirjrnia in miru. Nemčija v Aziji nima nobenih ter torialnih Interesov, Ima pa z vzhodno Az'.|o živahne tre-ovske stike. Nemč»»a je Imela nekoč v AzMI nvo»o tod* eo*fvp države no »e 'wi<"Hf< »-^v »n m— e*** r-».se ska1oČPsra tiska ne bodo zatrli tu^i od vseh ko^f^renc in sestankov ni pričakovati kaj prida. O Nemcih na češkem Srečen sam. ker imamo z večino držav, ki meje na Nemčijo, normalne in delno celo prijateljske od noža je. Imam vtis, da povsod popušča napetost in stremljenja nekaterih držav po zagotovitvi nevtralnosti nas navdajajo z zadovolistvom. Vendar rw še vedno vidimo bolestne posledice versajskega d" k tata Samo * dveh državav-. ki m?pta ob Nem-Či'o. živ? 10 milijonov Nem rev. Nemcem v teh dveh "rfflvab ie bilo r nvrovno ry>dV.o oremt>?o*eno da hI se združili « evor;m narodom. Tola ntnvfrn »moM^g Vi io ;"e W:1sen v svojih 14 točkah tako »večamo pro-glasil, ae nore ostati trajno presiiana zgolj »JUTRO«, ponedeljska izdaja Ponedeljek, ZL H 1938 zaradi tega, ker gre za Nemce. Trajno je nemogoče gledati in dopuščati, da te Nemce preganjajo in najhuje ponižujejo zaradi njihovib simpatij in povezanosti z nemškim narodom. Vem. da v Evropi ni mogoče napraviti mej, ki bi vse zadovoljila, tem bol] važno pa je, da se nepotrebnemu trpljenju narodnih manjšin napravi konec Z dobro votjo 6e mora najti pot do sporazuma Kdor tio to z nasiliem skušal preprečiti, bo neli^sa dne 6am doži vel nasilno rešitev tega vprašanja. I Zbližanje s Poljsko f Z odkritim zadovoljstvom lahko danes iz-favim, da je prišlo z državo, e katero smo imeli največja nasprotja, do zbližan ja. Za to sa imamo prav Za prav v prvi zahvaliti možu. pokojnemu maršalu Pil6ulskemu, ki je spozna i nujnost nemško-poljskega sporazuma. Ta pogodba ja doživela svojo preizkušaj® in ie dovedla končno tudi do rešitve spora v Gdansku, kjer Poljska respektira nacionalne razmere. Nemci pa pravica Poljske. Kljub raznim poizkusom, da 6e to razmerje skali, se je pretvorilo v odkritosrčno in prijateljsko sosedstvo. Sporazum s Avstrijo Srečen sem. da vam lahko sporočim, da Je ravno zadnje dni prišlo do sporazuma z Avstrijo. Ne samo, da gre pri tem za isti narod, narod iste krvi in istega jezika, temveč za narod z dolgo skupno zgodovino in skupno kulturo. Težkoče, ki so se pojavile pri izvajanju sporazuma z dne 11. iulija 1936. so sedaj končno odstranjene, kajti rasno ja bilo. da bi nadaljnjii neznosni položaj nekega dne hote ali nehote dal povod za težko katastrofo. Srečen sem. ker lahko ugotovim. da ja do tega spoznanja prišel tudi avstrijski kancelar, ki sem ga nedavno no-vabil na obisk Cilj in namen tega sestanka je bil. da se nevšečnosti odpravijo s tem, da sa narodno-9ocialistieno mislečemu delu avstrijskega prebivalstva da v okviru veljavnih zakonov iste pravice, kakor iih ima io drugi državljani. Po splošni amnestiji, ki je sledila v Avstriji, je nastopilo veliko pomirjeni? ;n boliše razumevanje za prijatelje odnosa je. Vse to ie izpopolnitev julijskega sporazuma iz 1. 1936. Na tem mestu moram pred vsem nemškim narodom izreči avstrijskemu kancelarju dT. Scbuschniggu svojo odkrito zahvalo za veliko razumevanje iin pripravljenost, e katero ja sprejel moje povabilo ter se resno trudil. da skupno z menoj na Me pot, ki je v interesu obeh držav, kakor tudi v interesu nemškega naroda, čigar 6inovi smo mi vsi. Mislim, da smo s tem dali tudi važen prispevek za evropski mir. To se vidi že oo silni jezi onih demokratičnih svetovnih ljudi. ki ne oouste nobsne prilike, da ne bi huiskalo k vojni. Qot so razdraženi nad tem delom sporazuma in zato lahko tem bolj smatramo, da je ta sporazum dober in pravilen Morda bo ta primer pripomogel do nadaljnjega popuščanja napetosti. Nemčija, oprta na svoje prijatelje, ne bo opustila ničesar, da služi ideji miru. Lahko vam zagotovim, da so naši odnošaji s celo vrsto evropskih in izvenevropskih držav dobri in normalni ter celo prijateljska. Naj tu opozorim samo na Madžarsko, Bolgarijo, Jugoslavijo in mnoge druge države. Konec govora In šefe Nemški narod po svojem bistvu ni bojevit, pač pa vo'aški, to se pravi, ne želi vojne, a 63 je tudi ne boji. Nemški narod ljubi mir, a ravno tako tudi svojo čast in svobodo. Petnajst strašnih let ponižanja nam je svarilo in iam^tvo, da se Nemčija ne to nikdar več spozabila. Ne morem zaključiti svojega govora, ne da bi izjavil kako veliko je moje zaupanje v bodočnost od nas vseh tako ljubljenega naroda in države. Smatram za svojo dolžnost, da se zaihvalim vsem eotrudnikom in prosim Boga, da nam tudi v bodočih letih nakloni svoj blagoslov, da nas obvaruje vsakaga napačnega ponosa in vsake napačne ponižnosti ter da nam da pogum, da se nikdar ne umaknemo nobeni sili. Živel nemški narod! Živela Nem-ija! * Z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem Hitlerju so se poslanci zahvalili za njegova izvajanja. Predsednik državnega zbora mar-šai Gorina ie nato s kratkim govorom izrazil hvaležnost vsega naroda Hitlerju ter mu zagotovil neomajno zvestobo tudi za bodočnost Točno ob 16. je Goring zaključil zasedanje. S petjem državne in narodno socialistične himne so 6e poslanci razšli. Hitler pa se ja v spremstvu Gori n ga in Hessa med ovaci jami množic odpeljal nazaj v kancelarsko palačo. Volitev patriarha Arhierejski sabor fe določil včeraj šest kandidatov, med katerimi je na prvem mestu zagrebški mitropolit Dositej Beograd, 29. fabr. p. Arhierejski sabor pravoslavne cerkve se je sestal danes k izrednemu zasedanju, da izbere iz svoje srede v smislu ustave šest kandidatov, izmed katerih bo jutri izbran novi patriarh srbske pravoslavne cerkve v Jugoslaviji. Seja se je pričela ob 11. dopoldne v palači patriarhi je. Predsedoval ji je namestnik patriarha zagrebški mitropolit Dositej. Takoj nato je bil izvoljen kandidacijski odbor, da predlaga šest kandidatov. V ta odbor so bili imenovani mitropolit Vasilije ter episkopa Serafin in Vikentije. Kandidacijski odbor je zapustil za par trenukov dvorano, da določi kandidate za zasedanje ar!(i ere jskega sabora. Predloženo listo kandidatov je arhierejski sabor sprejel soglasno. Kandidati, ki jih je določil arhierejski sabor, so zagrebški mitropolit Dositej. da-brobosanski mitropolit Petar, skopski mitropolit Josip, črnogorsko-primorski mitropolit dr. Gavrilo Dožič. žički episkop dr. Velimir Velimirovič in budimski episkop Georgije Žunkovid. V dvorano so bili nato pozvani novinarji. Arhijereii so bili zbrani v polkrožni dvorani patriaršije. V Bredi je sedel name-I stnik patriarha, mitropolit Dositej. levo in desno od njega pa arhiereji. Po fotografiranju je mitropolit Dositej izjavil, da je arhierejski sabor izbral za kandidate zaslužne in starejše arhiereje in da so bili sklepi sprejeti povsem soglasno. Seja je bila nato za par trenutkov prekinjena, da se prepiše zapisnik o izvolitvi kandidatov in da ga arhijereji podpišejo. Kandidati so bili še v teku dneva sporočeni ministrstvu pravde. Jutri ob 10. dopoldne se bo v smislu kraljevega ukaza sestal v Saborni cerkvi volilni sabor, ki bo izbral izmed omenjenih šestih kandidatov tri. Ti trije kandidati bodo predlagani kraljevskemu namestni-štvu, ki bo v imenu Nj. Vel. kralja izbralo izmed njih patriarha. Ukaz o imenovanju patriarha bo objavljen še v teku jutrišnjega dneva. Slovesno ustoličenje novega patriarha bo na svečani arhijerejski službi božji v Saborni cerkvi prihodnji četrtek 24. t. m. dopoldne. talija Nesoglasja med Chamberlainom in Edenom zaradi pogajanj z Italijo London, 20. februarja, o. Včerajšnja seja vlade, ki se je pričela ob 11. dopoldne je trajala do 15.20 ter je bila ena najdaljših, kar jih je bilo po odstopu kralja Edvarda vm. V zvezi s to sejo so listi objavili senzacionalne komentarje. Zvedelo se je, da so na seji v glavnem govorili o zadnjih dogodkih v Avstriji ter o odnošajih med Anglijo in Italijo, vendar pa niso bili sprejeti končni sklepi. Razširili so se glasovi da je zunanji minister Eden ponudil ostavko, vendar pa se s službene strani še ne potrjujejo. 5>Sunday Express« in »Sunday Dispatch« trdita, da obstojajo velika nesoglasja med Chamberlainom in Edenom v raznih zunanjih političnih zadevah. »Sunday Express« poroča, da je imel v petek zvečer Eden po sestanku z italijanskim poslanikom Gran-dijem daljši razgovor s Chamberlainom, ki ga je skušal zaman pregovoriti, da bi iz-premenil svoie stališče glede pogajanj z Italijo. Pri tej priliki je Eden izrazil željo, da bi podal ostavko, in zato je tudi Cham-berlain sklical včerajšnjo sejo vlade, na kateri so v prvi vrsti razpravljali o načelnem sporu med njim in Edenom. Cham-berlain je namreč pripravljen, kakor je izjavil tudi Grandiju, da ne vztraja na vprašanju intervencije v gpaniii in proti-angleške propagande italijanskega tiska, nasorotno pa zavzema Eden stališče, da se imajo ta vprašania rešiti pred zaklju-čitvijo sporazuma z Italiio. IJst poroča po informacijah iz političnih krogov, da se min'stra Mirroson bi Elliot strinjata z Edenom se ministra Hoare in Wood bolj približujeta glede zunanje politike smeri, ki jo označujejo kot ideologijo če-tvornega pakta. Na včerajšnji seji so posamezni ministri pojasnili svoja naziranja in so nekateri naglašal! da mora dobiti Anglija vsaj gotova minimalna soglasja. Za danes ob 15. je bila sklicana ponovna seja vlade, ki je trajala pozno v večer. Doznava se, da bo jutri italijanski poslanik Grandi ponovno pozvan k razgovorom s Chamberlainom in Edenom, kakor tudi. da je angleška vlada pripravljena z gotovimi pogoji priznati italijansko anek-sijo Abesimje, ne pa, da bi to priznanje izvršilo tudi Društvo narodov. Italijanski uspeli Rim, 20- febr. o. V tukajšnjih dobro pouče nih krogih zatrjujejo, da je razprava o Španskem vprašanju, ki io ie vodil italijanski poslanik v Londonu z angleško vlado zadnje tri tedne, končala z uspehom Italije. Včeraj je bil dostavljen italijanski odgovor na predloge, ki jih je formulira] Eden glede pospešenja umika tujih prostovoljcev iz Španije. Po rimskih informacijah je ta odgovor angleško vlado nonolrnoma 7adovo1?il. Seja italijanske vlade Rim, 20. febr. g. Pod Muasolin1 jevim predsedstvom se fe včera j sestal ministrski svet. ki pa je odgodil sejo do torka, da počaka na današnje sklepe angleškega ministrskega sveta in jutrišnji govor Hitlerja. Danes so bili v razpravi samo položaj v Španiji, možnost zbližan ja med Italijo tn Anglijo ter položaj v Sredozemskem morju. Japonska ofenziva ob Rumeni reki Šanghaj, 20. febr. o. Japonski letalski na padi vzdolž železnic? Peking—Hankov so se zadme dni zelo stopnjevali in vse kaže. da nripravljajo Japonci novo velriko ofenzivo ob Rumeni . raki Japonske vesti govore o BBvzetm Sinsianga. zadnje utrjene postoian ka Kitajcev na severni strani Rumena reke. Ob Rumeni reki in na krizJču železniških prog Lungbaj—Hatikov ja v teku veli ka bitka. Maršal Čangkajšek je vrgel v torbo vse razpoložljive čete. Po kitajskih poročilih so Kitajci odbili napade japonske kolone, ki prodira vzhodno od železniške oroge na Hankov Boli5če ob železnici Lung hai ima obliko trikota * Vejhejvajem na severu, Kajfangom, glavnim mestom Hona-na na jugovzhodu, in Cengčovom na jugoza-. padu. Indija in Anglija Bomba j, 20. febr. br. Včeraj Je bilo otvorjeno zasedanje vsetndijskega kongresa. Novi predsedniik je v svojem nastopnem govoru naglasil, da stopa Indija v zaključno dobo svoje osvobodilne borbe. Njen cilj je popolna ločitev od Anglije. Ko bo Indija dosegla popolno in resnično svobodo, bo stopila v prijateljske odnoša-je tudi z Anglijo, ker nima ničesar proti njej, odklanja pa njeno varuštvo in nad-oblast. Seveda je od Angležev samih odvisno, kakšni bodo bodoči odnošaji svobodne Indije do Anglije Ko bo Indija dosegla svojo svobodo, n^ bo imela nobenega vzroka, da bi odklanjala prisrčne od-nošaje z drugimi državami, pa tudi ne z Anglijo. Boji za Tensd Burgcs, 20. febr. 0. Objavljeno je bilo naslelnje poročalo naciona etičnega vojaškega poveljstva; Nacionalistične čete nada-daljujejo prodiranje v odseku pri Teruelu in so zavzele mnogo važnih pošto j'nk. v bojih okrog Teruela .ie imel sovražnik 500 mrtvih Razen tega eo nacionalisti ujeli več tisoč, republikancev. Republikanske čete se umikajo v neredu proti Valeneiji. Cet-e generala Varelle so zarze'e Monsueto. ki predstavlja ključ za obrambo Teruela. Nacionalisti so zatem takoj p.e:ili v napad na hrib Sv. Barbara, ki preds-avlja glavno postojanko republikancev v ton o "peku. Ena republikanska brigad« je bila na hribu Mansue-ta popolnoma uničena. Donava se. da bo bik v bojih okoli Teruela ponoTnoma uničene tudi 7. mednarodna divizija in še tri mednarodne brirrade. Barcelona. 20. febr AA. Vojno mirfetrFtvo objavlja, da je sovražnik na vzhodnem bojišču v soboto uoorabil vsa napadalna sredstva, da bi zavzel Maneueto pri Teruelu. kar se mu je končno tuli v naskoku posrečilo. Zavzel ie tudi postojanko Sv Barbara. o-koder prodira naprej, ima pa hude izgube. Butenko odnesel 1® miiiionov lejev Bukarešta, 20. febr. o Včeraj je prispel v Bukarešto dosedanji sovjetski poslanik v Pragi Aleksandrovi, ki ima nalogo, da izvrši preiskavo v zvezi z afero pobeglega odpravnika poslov sovjetskega poslaništva v Bukarešti Butenka. Danes je sovjetsko poslaništvo objavilo, da je Butenko odnesel iz poslaništva 10 milijonov leiev državnega denarja. Skupno z njim je pobegnil tudi že neki dTugi uradnik sovjetskega poslanika, ki bi ee moral vrniti v Moskvo Tajna komunistična ^ organizacija v Bolgariji Sofija, 20. febr. br. Bolgarske policijske oblasti so prišle na sled tajni komunistični organizacija, ki je iimela svoje glavno vodstvo v Sopotu, kjer je največja bolgarska tovarna za vojaške potrebščine. Vodja organizacije je bij komunist Be-leanov, ki je bil svoječasno obsojen zaradi poakušenega atentata na carja Borisa in zaradi znanega atentata v sofijski katedrali. Pozneje je bil pomiloščen in je sedaj zopet pričel snovati tajjoe komunistične organizacije. Oblasta so doslej aretirale 22 voditeljev organizacije, ki Je razpredla svoje mreže po vsej državi. Kongres za ceste Beograd, 20. febr. p. V dvorani beograjske tehniške fakultete je bila danes seja glavne uprave Jugoslovenskega društva za ceste. Predsedoval ji je bivši prometni minister Svetislav Milosavljevič. Soglasno Je bil sprejet predlog uprave društva za ceste v dravski banovini, naj se priredi 4. in 5; junija v Ljubljani prvi jugoslovenski kongres za ceste, na katerem bi se obravnavala ob prisotnosti pristojnih Činiteljev državne uprave, zainteresiranih prometnih in turističnih ustanov vsa vprašanja naših cest in prometa. Narodni poslanec JNS Sekula Zečevič je imel uspešen referat o uvedbi obvezne delovne službe, v katerem je navedel konkretne predloge, kako bi se mogle modernizirati naše ceste z uporabo domače delovne sile in domačega gradiva. Pomočnik ministra za gradbe inž. Josipov« je sporočil prisotnim, v kakšnem stanju je predlog zakona o cestnem fondu; ki naj bi se oživotvoril z uredbo na podlagi pooblastil, ki jih ima vlada po finančnem zakonu. Seja vla«*f3e«?a kluba senatorjev Beograd. 20. febr. p. Dopoldne se je sestal na seji vladni delovni klub senatorjev, v katerega so vstopili na novo izvoljeni in imenovani senatorji. Prisotnih je bilo okoli 40 članov. Predsedoval ie min. predsednik dr. Stola din ovič. ki je v svojem govoru obrazložil program dela senata in podal ekspoze o'notranjem in zunanjem položaju. Zatem so bili določeni kandidati za izpopolnitev iznraznienih mest v predsedstvu senata. Kot kandidati so bili določeni zs predsednika senata dosedanji pre^s^nik dr. Vladimir Mažuranlč. za podpredsednika dr. G juro Kotur in Stevan Jankov«. za tatniVa r>a Kamenko Božič, bivši župan iz Kragujevca. Objave Za Prago se pripravljamo Pregledna tekma naših Sokolov za mednarodno tekmo v Pragi II. letošnja produkcija gojencev državnega konservatorija to drevi ob četrt na 19. Nastopijo naslednji gojenci: Eiletz Rafael, Ko-runovič Liiljana, Gre?orc Jurij, Lupla Friderik. Loger Edita. kvartet na pihala teman. Herman. Vrhovnik in Pegan. Pavlovi« Štefanija, Prettner Karel. Kuščer Dušan, Bradač Zorka in Polajnar Ljudmila. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Stame S din in velja za vstopnico. »Bohemski večer« priredi Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani na pustni torek 1. marca v dvorani Mikliičavega hotela pri pogrnjenih mizah. Za ta dan primeren program, sestavljen iz novih in delno izvirnih komičnih točk in nastopov, bodo izvajali naši prominenti dramski operni in operetni člani Animator bo g. Josip Daneč Gra diž Sodelaval bo jazz Ronny Obleka prome nadna Prodata vstoonic v naprej bo od srede 23. t. m. pri operni blagajni. Ljubljana. 20. feb-uarja V telovadnici Naro nega doma je bila dopoldme prva pregledna tekma naših Sokolov. ki se bodo SO. junija in i- julija udeležili XI. mednarodne tekme v Pragi. Za to tekmo se je prijavilo 19 bratov, in sicer iz Ljubljanskega Sokola Vadnav Jože, Forte Miroslav in Skrbinšek Miloš, h Maribora Štukeli Leon, Primožič Jože in Bela Norbart. iz Celja Lesjak Franjo, z Jesenic Pristov Janez, iz Subotice Kujundžič .losin, iz Zagreba Jelič Drago, Jel.č Ivan. Vuki-čevič Peter, Kozjak Josip. Boltižar Stepam, iz Beograda Jaro^evič D;ordje Sterrar Miloš. Budja Juraj in Perfiljev Evon:e! in iz Srmora Jovin Bronislav. Na današnji tekmi so tekmovaM ai so1-virali posamezne prvin« nm dro. nato pa je ban dr. Natlačen v kraljevem imenu izrošil dr. Faturju visoko odlikovanje za niegove zaslure, red jucoslovenske krone IH. razreda. Za njim je načelnik s.pl>»nega oddeflka dr. Ladiha v imenu direkcije iz-rekel nekaj toplih ;Ves£d ir_ odhajajočemu direktorju izročil lepo dirp o o, umetniško delo akari slikarja Gaspari ja. Na koncu se je višji svetnik Furlan v imen« strokovnih o zahvalil direktorju za razumevanje, ki ga je v času 6vo:ega vo^f/va izkazoval žeJezničarskim težnjam, in mu za spomin izroail dragoceno zlato uro. Direktor d*. Fatur se je za vse izraze pokornosti in hvaležnosti iskreno zahvalil in pos-ibei še železničarskhn dekletom. ki so mu poklonila krasen šopek iz-brane^a cvetja. Med pesmijo pevskega odseka »Sloge« m igranjem njenega orkestra ee je razvila prijetna lomača zabava, ki je trajala še pozno v noč. Krvava bitka med vinjenimi fanti Dolga vrsta poškodovancev, med njimi nekaj hudo ranjenih Postani!n ostani član Vodnikove družbe! Stična. 20. februarja Stalno prihajajo v javnost po.očila o pretepih in pokolih, ki jih ima na vesti nesrečni alkohol. Oblastva bodo mor la nastopiti z vso strogostjo tudi pioo 70kotnemu popivanju D<*gudek. ki se je pripetil nedavno v Zavrtačah pii Višnji! gon in je zahteval dvoje mladendških življenj m zdaj nočni spopad v Maler Crnelem ©pet k'ičeta, da bo treba nastopa vs< poštene javnosti, da izbijemo iz fantovskih rok liter in no? Pri pesestniku Nangerju. p-> domače Kav-žku, v Malem Črn-lem. je sedela družba fantov in deklet. Pili in plesali so. Pozno ponoči se je pa začulo pod okni gleftfo aufbiksanje. Med fanti pa znači vzklik anf bike največje izzivanje. Za straVope ce ve-jajo tisti, ki se ne odzovejo klicu. Tudi iz Nangerjeve hi?e je skočilo nekaj fantov na hišni prag. Družba iošlecev je bila vinjena. Svar ni opomini niso nič zalegli. Nasprotno, kričanje je postalo še huj?e im škufča Ton» iz Črnelega .je t«rž nekje izruval kol. Stopil^ je pred skupno iz Nangerjeve hiše in tolkel po tleh: »Jez lahko kričim, kar hočem in koder hočem!« Vrne* je mahal okro? sebe. Da bi ra/zorožil kričača. se je zapodil v Skufčo posestnikov sin Zaman in mu hr-tel odvzeti kol, da bi preprečil nesrečo Vasovalci so menili, da je Zamanov naskok mak za medsebojni spo^ai V okrilju noči som fantje udarili in zabliskali so se no^i. Sirova bitka je zahtevala vrsto žrtev, kj so mo-ale poiskati zdravniško pomoč^ pri tnkaišnjem zdravniku dr. Fedranu huje ra-nWne Pa so morali »plaviti v ljubljansko bolnišnico in v Leon išče. Na^oli je ooSko'ovan Anton S^^fča. ki je dobil »unek v hrbtni moreg Tega eo n?51i po boju nezavestnega in večera v krvi FkuSali so obuditi iz nezavesti, pa se i Jin aa posrečilo. Naložila so ga sreda noči na voz in eo ga odpeljali k zdravniku dr. Felrana. ki je ugotovil hu o telesno poškodbo, zaradi katere bo mladenič ostal ▼ spolnjem delu telesa hrom za vse življenje. Kakor prjpovedriijejo prioe, so se fantje za eirOjJad z noži pripravili že prej. MaAo pred spopadom je prešlo nekuj fantov napadalcev k Naaigerjevim. Popivali so nekje v dolini in so bili vinjeni. Med prvka: odpo-elanci je bil tudi Jakoš France iz Drage. Stop-ivSi v Nangerjevo hišo je zahteval vina. ki mu ga pa niso hoteLi dati, ker so prepoznali, da je prišel le izzivat. Jako« je snel pri vstopiu v sobo klobuk in ga je stiskal v roki. Zdaj pa so ee javile priče, ki so izt>ovedale, da je imel prvi oglednik v klobuku skrit nož. V sobi ga ni rabil, pač pa je potem ž njim maJial pred hišo. Stiski orožn:ki ped vodstvom komandirja g. Jordana raziskujejo po Tobnosti nočnega spopada. Udeleženci, ki eo poiskali pomoč pri zdravniku in v bolnišnici &o že znani V razbojniški sponad pa so zapleteni še drugi, ki so odr.esli sicer zdravo kožo, ne bodo pa se izmotali pral paragrafi. Orožniki so ovadčli tudi posestnika Kavška. v čiirar domu je popiva,la druga skupina. Posestnik ugleden mož. trdi. fb ni prodajal vina. Vaški fantje in dekleta »o si sami nakrmili vina in so prišli v vas. Pri Nangerju imaV> namreč nekaj instrumentov in so udarili nanje, kadar je hotela mladina zaplesat t domačem krogu. MED IGRALCI »No. kako sem včerajI Igral norca?« »Imenitno, rojen idijot/« TO JE VPRAŠANJE •Ali so vam vieč tiste tencks, ki dosH govore alf druge,« »Kakšne dru£s?f >JUTRO«, ponedeljska Izdaja 3 PonedelJeS, 21» IL lMw tnž* stMCU Tla) Cepit dan v (J^oPtitiju NEMŠKI VELEFIUM Včeraj so gorenjski smučarji v Bohinju z ogromnim sporedom zaključili svoj prvi izlet Samo ta dan je bilo na startu rekordno število — 250 tekmovalcev Boh. Bistrica, 20. februarja Gorenjski smučarji si menda boljšega termina, kakor sta bila včerajšnji in današnji dan. za svoj izlet nieo mogli izbrati. Kras-namu včerajšnjemu dnevu se je danes pridružil še lepši. Solnce je pripekalo kakor v avgustu, smuka je bila idealna torej vse samo za čim prijetnejša razpoloženje. Današnja nedelja je obsegala celo vrsto prireditev in ni bilo mogoče, da bi si kdo ogledal vsa, ker »ta se po dve ali jih je celo več bilo, istočasno in na različnih mestih. V Bohinjski Bistrici eo imeli dopoldan praznik mladine s takmami v tekih. Obenem eo za Gradcem nad hotelom »Belevue nastopili sla-lomisti in ie bil le popoldan rezerviran samo za skoke. Za slednjo prireditev je kajpak vladalo največje zanimanje in ji >3 prisostvovalo tudi večje število Italijanov — GZSP je namreč tudi v Italiji razpredel svojo reklamo. Dobraga je bilo skoraj preveč, dogodkov toliko, da sodniški zbor sploh sproti ni utegnil računati rezultate, tembolj, ker je glavno delo slonelo na posameznikih. Delo. ki sta ga opravila za časa priraditev pod-savezna funkcionarja Ravnik in Pohar v družbi z domačinom Tomažem Godcem,_ je bilo zares ogromno in za tako malo družbi-co preobilno. Zato ni čudno, če so ee ponekod pokazale pomanjkljivosti, katerih pa pri rediteljem ne smemo šteti v zlo. Tako je bila n. pr. proga za slalom premalo steptana in so morali pomagati tekmovalci pred pričetkom tekme. Tudi je bilo število udelažen-cev tako veliko, da je vsaka posamezaia tekma trajala naobičajno dolgo. Bohinjske tekme 60 v tem pogledu dosegle rekord, ki ga bo težko prekositi. Na *seh tekmah je *ode-lovalo nič manj kakor 250 tekmovalcev, število, ki ga pri nas še nismo nikdar zabeležili. Zaradi obilica gradiva se moramo omejiti le na kratko zabeležbo dogodkov, ne da bi se spuščali v podrobnosti. V Bistrici so dopoldne nastopali najmlajši. Mladina od 8. do 14. leta je tekmovala v teku na 3 km. Nastopilo je 42 (11) tekmovalcev, večina domačinov, precej pa tudi Moj- strančanov in Jeseničanov. Med njimi je nekaj izrazitih talentov. Razultati so bili: 1. Janez Polda (Dovje—Mojstrana) 7:34, t. Boris Mertelj (D. M.) 8:04. 3. Janez Malej S Bohinj) 8:15, 4. Jože Lichteneger (D. M.) 8:15 (vrstni rad po žrebu), 5. Ferdo Bem (Bohinj) 8:30. V teku na 6 km za mladino od 14. do 18. le ta je nastopilo 50 (!!) tekmovalcev. 1. Andrej Rožič (Ilirija) 25:55, 2. Stanko Kordež (Bratstvo) 26:15, 3. Mirko Pristave« (Bohinj) 26:40. 4. Franc Kajžar (I) 27:15, 5. Franc Snoj (Lesce) 27:30. Ob 9. zjutraj je bila čatrt ure od hotela Bellevue nad Sv. Janezom tekma v slalomu za seniorje in juniorje. Pri prvih je nastopilo 39, pri drugih pa 46 tekmovalcav. Proga je bila dolga 360 m z višinsko razliko 90 ca. Prvi del je bil 6trm. zadnji pa dosti zložen. Juniorska proga je bila nekoliko krajša. ker je odpadel kos gornjega dala. Se-riorji so progo presmučali dvakrat, juniorji pa le enkrat. Pri seniorjih ee je odlikoval zlasti inter-naciotiaiec Ciril Praček. ki je v prvem teku n 25 m. Do od^ola vlaka točke >e n:so bile izračunane, vrstni red v kombinaciji pa ho skoraj gotovo Gregor Klančnik. Zemve. Zupan. Samostojnih skokov se je udeležilo nič manj kakor 40 skakačev. Omeniti hočemo le najboljše čeprav je tekma pokazala več kakor povprečno formo vseh udeležencev. Tudi tokrat so skakali s skrajšanim zaletom. Novšak f Bohinj) je prav lepo skočil prvič 38, drueič pa še lepše 42.5 m. Prav dober je bil tudi Peter Floriančič fLlubljana) s 37 ln 41.5 m. O Jeseničanu Ton«tu Razlneerfu (Bratstvo) smo že ponovno napisal!, da je izredno nadarten tekač tn skakač. Tudi danes je~s svojim* S5 in 39.5 m zelo ugajal. Kot izredno siguren skakač se je spet pokazal Albin Jakopič (Dovje M.) in je dosegel 38 in 41 m. Prijetno je presenetil Ciril Praček s sigurnima skokoma 35 in 40 m. Sijajen je bil Karel Klančnik (Ljubljana). Prvič je skočil lepo 41 m, drugič pa je bil s svojimi 44 m popolna kopija Birgerja Ruuda, Ta skok je bil najlepši in najbolj dovršen, kar smo jih kdaj videli od jugoslovenskih skakačev. Med boljšimi je bil seveda tudi Edo Bevc (Ljubljana) z 39.5 m, a je drugič pri 43 m padel. Pribošek (Ilirija) si je v prvi seriji s 43 m dovolil najdaljši in obenem najlepši skok te serije, pri drugem pa je sicer s 45 m ponovno dosegel največjo daljavo, toda stilno ne brezhibno. Tudi tu točke še niso bile izračunane, bržkone pa bo odločitev za prvo mesto padla med Priboškom in Karlom Klančnikom, dočim utegne Novšak biti za tesno tretji. H koncu naj omenimo, da je tekmam ves čas prisostvoval zastopnik komandanta dravske divizije, komandant 2. pl. p. podpolkovnik g. Arnold Redlstajn. GZSP se je z bohinjsko prireditvijo pridobil med vsemi podsavezi edinstveni glas, kajti takega sporeda še ni izvedel nobeden pred njim. Razen vseh agilnih članov zasluži posebno omembo še njegov predsed. g. Jože Cinkovic, ki je žrtvoval mnogo truda za to organizacijo. Smučarski sporeš v Celju Celje, 20. februarja. SK Olimp je priredil danes v Zagradu pri Celju svojo mlad nsko tekmovanje za Četvorno kombinacijo. Dopoldne je bil tek na 5 in pol km dolgi progi, ki je vodila od restavracije Stegu mimo strelišča zo.pet nazaj na cilj. Sneg je bil odličen, proga pa srednje težka. Tekmovalo je 27 juniorjev, članov vseh celjskih klubov. Podrobni reznltati so bili naslednji: 1. Breznik Jakob 26.16, 2. Belaj Ivan (oba Olimp) 26.37, 3. Jošt Kan (Smiuč. klub Celje) 27.05, 4. šifrer Rajko (Olimp) 28:40, 5. Krelj Robert (Smuč. klub Celje) 29 min. Ob 15. so se pričele na novi skakalnici v Zagradu skakalne tekme za jUiniorje in seniorje, združene z otvoritvijo skakalnice. Strmina je bila dobro urejena, čeprav je bilo treba snega nanositi, ker ga je solnce že precej pobralo. Udeležba tekmovalcev je bila celo velika in so poleg Celjanov nastopili tudi člani SMK Ljubljane in Ilirije ter Rapida iz Maribora. Startalo je vsega 31 juniorjev in 8 senior-jev, Juniorsko tekmovanje se je štelo obenem za četvorno kombinacijo. Vreme je bilo krasno in zato je bil tudi obisk občinstva zelo velik. Nova skakalnica se je prav dobro obnesla in je blo malo stokov s padci. Podrobni rezultati so bili naslednji: Juniorji; l. Romih Milko (SK Celje) 153.50, 2. Dvofak Valter (SPD Celje) 149.50. 3. Uršič Dominik (SPD Celje) 148, 4. Gamzl (Rapid Mar bor) 147, 5. Kač Franc (Smučarski klub Celje 143.25 točke). Slednji je imel tudi najdaljši skok 13 5 m. Seniorji: 1. Nedog jože (SmučarsKj klub Ljubljana) 165.5, 2. Dekleva Milan (isti) 152, 3. Gorjup Erik (SPD Celje) 140, 4. Hilinger Ivan (isti) 138, 5. Tome Vladimir (Ilirija) 135 točk. Najdaljši skok v konkurenci je dosegel Nedog s 16 5m pol, izven konkurence pa tudi on s 17 m. Po tekmovanju so bali v restavraciji Stegu razglašeni rezultati in razdeljene diplome. Smučarske tekme SK Reke LjuMjana, 20. februarja Ob najlepšem solnčnem vremenu, toda v slabih snežnih razmerah je izvedel danes dopoldne SK Reka svoje kubske in mladinske tekme, katerih so se udeležili izven konkurence tudi tekmovalo! ostalih klubov. Tekmovalcev je bilo na starta 29 ter 60 bili rezultati naslednji: Sen orji: (tek na 16 km): 1. Neuman Bogo (Ilirija) 1:36:26: 2. Dular Tone (Reka) 1:37:30; 3. Tepina Pavle (Sm. K. Ljubljana) 1:38:08. - Juniorji (tek na 8 km): 1. Korenin Franc 44:50; 2. Gale Vilko 45:15; 3. Petrovčič Aug. 46:12. (vsi trije Reka). Mladinske teUme (4 km): 1. Magušnr Janez 28:12: 2. Kokalj Vladimir 29:35; 3. R-ech-berger Bojan 30:05. Proga je bila izipeljana od Strelišča pod Rožnikom, kier je bil start im cilj. proti Brdm in Podutiku ter je bila dolga 8 km, ki eo io seniorji prevozili dvakrat. Mladinska proca se je o1 slavne odcepila na polovici. Tekme so bile izvedene v najlepšem redu in brez nesreče; organizacija je bila odJična. Še ena tekma blizn Ljubljane Smučarski klub »Golovac« iz Štepanje va-6i je priredil dopoldne tekmo čez Golovec na 8 km dolgi progi. Izid je bil naslednji: 1) Martine Pavle 38 min. 45 sek., 2) Bokav-šek Karal 38.45, 3) Cerin Fr. 40.13, 4) Hočevar Al. 42.15. 5) Bezlaj Fr. 42.16, 6) Jovan Ludvik 43.46, 7) Mekinc Pavle 46 57. Tekma je potekla v najlepšem redu brez nasreoe. Damski slalom v Žlebeh Medvode, 20. februarja. Smučarski klub Ljubljana je v propagandi za razvoj našega simučarstva storil spet nov uspešen korak. Po dobro organiziranem treningu na Pokljuki je danes v prijaznh žlebeh nad Medvodami organiziral slaloimsko tekmo za dame, kakršne že dolga leta ni bilo pri nas. Morda bo zdaj med zastopnicami nežnega spola v tej športni pasog1 1« zavelo nekaj pravega športnega duha. Proga je bila glede na začetniško formo tekmovalk prirejena nekoliko lažje in je imela okoli 80 m višinske razlike, dolga pa je bila 250 m tn posejana z 20 vrat-ci Udeležba siosr ni bila rekordna, toda led je prebit in upati smemo, da bodo sedanjim nekaterim sledile še nove. Podrobni rezultati so naslednji: 1. Sulgaj Jelka 51 ln 56 seK., 2. Tancig Vida 58 in 50.4/5 sek., 3. Potisek Vera (vse tri SMK Ljubljana) 1:08 in 54 «ek. Prireditelji so opazili ,da med tekmovalkami ni bilo nobene izmed onih, ki so nedavno v režiji ministrstva za telesno vzgojo imele tekmovalni tečaj na Pokljuki, da-si je bila morda današnja tekma edina, kjer bi bile lahko pokazale svoje znanje. Ker je bilo v žlebeh danes mnogo smučarjev — izletnikov, je Imela ta tekma tudi mnogo hvaležne publike. Hzkej na ledu V Dve hokejski tekmi Ilirija je poravnala stari račun s Karlovčani Ljubljana, 20. februarja. že več ko tri leta je minilo od onega dneva, ko so se hokedsti Ilirije ln KSU pomorili' na tem polju »sredi Kar lovca« in je športn im tovarišem ob Korani uspel neodločen izid z dvema goloma na vsaki strani. Od tedaj so minile slabe ln dobre zime ter številni prosti termini, toda. Bir-ja in Karlovčani niso imeli priložnost, da bi spet med seboj zaigrali na ledu. Včeraj pa so Karlovčani le prišli v Ljubljano in zdaj se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Nič več ne bodo »uz Ilirifti« kandidati za državnega prvaka, nič več ne bodo brenkaH na orno struno da beležijo z Ilirijo zadnji rezultat 2:2. Kajti iz dveh golov jih je v dveh tekmah nastalo dvajset! Ob 16. in |US «n EŠNAPURSKI TIGER KINO MATICA tt'24 Ubija : KSU 12:8(6:2,3:0,4:1) V soboto zvečer so nastopili prvič pri umetni loči. Led je bil še precej dober, brezhiben pat le po eni strani. Obisk je bfl slab. Ilirija, ki Je nastopila z rezervnim vratarjem, je v vseh pogledih pokazala svojo premoč in je imela zmago v žepu tako rekoč že od prvega udarca. Seveda je v teh okoliščinah brez potrebe mnogo grešila na račun skupne igre, nekaj tudi na račun fairnesse in resnosti nastopa. Po prvi tretjini, v kateri se je lacimila razlika štirih golov, je postala igra nezanimiva in je v glavnem obstojala iz neusmiljenega natepavanja po plošči, deloma pa iz solo-akcij posameznih belo-zelenih napadalcev. Karlovčani spadajo pač po vsem, kar so pokazali, v oni drogi (ali morda celo tretji) razred teh moštev, ki jim manjka mnogo treninga, še več pa tekmovalne rutine. Razen enega ali dveh posameznikov so vsi ostali samo še zelo požrtvovalni in vztrajni, za srečanje z moštvi sedanjega ilirijanskega formata pa jim bo treba pač še mnogo dobre šole in trdega dela. Ilirija : KSU 8 : 0 (2 : 0, S : 0, 3 : 0) Današnja tekma Je bila dobra repriza sobotne. Led je bil mnogo boljši kot prejšnji večer, tu« obisk je bil bolj zadovoljiv. Razmerje moči na ledu pa Je ostalo, kar pomeni, da Karlovčani v dogledni bodočnosti ne bodo mogli več ponoviti onega rezultata iz L 1935- Eirija je nastopila v enalci postavi tudi za revanžo. je pa zaigrala boljšo partijo. Po prvem manj učinkovitem delu je v ostalih dveh tretjinah spet povzela lepo skupno igro in prisilila goste na trdo de-f en živo. S te strani so se Karlovčani pokazali za dovolj žilavega nasprotnika, seveda pa pri tem niso prišli do tega, da bi tudi sami kaj zaigrali. Nekaj njihovih posameznikov je v tej igri stopilo še bolj v ospredje, tako da kaže, da zagrebgki hokejski okoliš poleg njih nima enakovrednega predstavnika. Obe tekmi sta sodila gg. Kos (Ljubljana) in Grilc (KSU). Tekmi sami s športne strani nista bili dogodek, imeli pa sta za oba nastopajoča velik prestižni pomen. S to rehabilitac jo je hokejska sekcija Ilirije zaključila letošnjo sezono. Danes poslednjič DEANNA DURBIN v duhoviti melodrami: TRI ZLATE DEKLICE Jutri premiera velenapetega filma iz burnega življenja zlatokopov na Aljaski BELI VOLK Predstave ob 16., 19.15 In 21.15 uril Kino Sloga — TeL 27*30 BSK ni uspelo Včerajšnja druga finalna tekma za zimski pokal fe ostala neodločena z i Z in |e tako zmagovalec — Gradj anski I Beograd, 20. februarja. Ze dolgo ni bilo tukaj toliko športne nervoze kakor jo je bilo za današnji drugi finale v tekmah za zimski pokal. Na igrišču BSK se je zbralo več kot 12.000 gledalcev. Med odličnimi gosti sta bila navzočna tudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič in bivši minister Gjura Jankovič. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Gradjansld: Glaser; Hugl, Cesarec; Ci-mermančič, Jazbinšek, Kokotovič; Šmeli-ček. Lešnik, Wolfl, Antolkovič, Pleše. BSK: Mrkušič; Stojilkovič, Dubac; Lech-ner, Stevovič, Kneževič; Glišovič, Marja-novič, Valjarevič, Božovič, Podgradski. Prvi važnejši in odločilni moment za Gradjanski je nastopil v 22. min., ko si-ttiacija prav za prav ni bila nevarna. Igra je bila na polovici G., kjer je žogo dobil Pleše, pobegnil na drugo stran, oddal Lešniku na 16 m, ta pa je zaradi branilčeve pogreške poslal usnje v mrežo. 1 : 0 za G. Domači so še vedno na terenu močnejši in v 32. min. je njihov napad na strani Zagrebčanov. Valjarevič se oprosti in odda žogo Glišoviču na krilo, ki jo vodi nekaj časa proti golu, nato pa razantno plasira v mrežo. Rezultat je izravnan. 1 : 1. Minuto pozneje dobi žogo Marjanovič, jo odda naprej Glišoviču, slednji je spet v polnem teku proti golu, kjer najde odprtino v dolnjem levem kotu in doseže vod?tvo. 2 : 1 za BSK. Dve minuti pred koncem polčasa ima žogo Smeliček, ki jo pošlje Plešetu tik pred golom. 2oga je visoka. Pleše je dobro postavljen in tako se mu posreči, da jo z glavo pošlje v levi gornji kot Vratar Mrkušič je bil slabo postavljen. Rezultat je izravnan. 2 : 2. Po odmoru je bil BSK kombinatorno in tehnično še tudi dober, toda Gradjanski se je odlično branil in remis je ostal kljub naporom z obeh strani do konca neizpre-menjen. Od domačih je treba v tej igri reči, da so zadovoljili samo v prvem polčasu, nikakor pa niso po igri drugega polčasa zasluzili zmage. Kljub temu, da so videli neuspehe načina igre iz prvega dela, so ta način obdržali tudi pozneje in se celo še poslabšali. Proti koncu igre niso imeli skoraj nobene priložnosti več, da bi lahko streljali na goL Gradjanski je svoj neodločeni rezultat pošteno zaslužil. Kljub temu, da tudi pri nje mni bilo vse v redu, ni napravil vtisa, da hoče kapitulirati. Prevzel je tempo, ki ga je diktiral BSK ter celo dosegel vodilni gol, kar je bilo za današnjo tekmo veli-, kega pomena. Igral je predvsem koristno in je imel vsekakor več izgledov za zmago kakor BSK. Tekmo je sodil prav dobro zagrebški sodnik Podupski. Po končani igri je bil zmagovalcu Gra-dianskemu Izročen rmski pokal, priznanje 73 prvo takšno tekmovanje med našimi ligaši. Ljubljana v dobrem treningu Ljubljana, 20. februarja. V nizu tekem, ki naj bi bile priprava za start v spomladanski del ligaškega prvenstva, je bil danes na sporedu 2AK iz Su-botice. Moštvo, ki razpolaga z lepimi rezultati iz težkih srečanj in ni zaman na prvem mestu subotiškega prvenstva. Človek bi sodil, da bo tak nasprotnik vzbudil neko zanimanje med našimi »športniki« in bodo ob lepem vremenu prišli na igrišče gledat, mesto da samo zabavljajo, ko gre klubu slabo. Kdor je kaj takega pričakoval, se je urezal. Na igrišču ni bilo 500 ljudi. Naj se štedijwd*7na vr*+»i ln »rdevsem epremeniena krllsbe vrsta. Se ni bile vet Idealne, zlasti je bilo opazno sem ter tja nemogoče podajanje napadu. Toda. sedaj se je vsaj nekam igralo, bilo je nekaj sistema in pameti v potezah. S to igro bi bilo moštvo utegnilo ob količkaj ugodnejših terenskih prilikah prijetno iznenaditi. Se tako je malo manjkalo, pa bi bila vsaj dva gola več obtičala v subotiški mreži. V belo-zelenem oštvu je bilo v prvem polčasu mnogo narobe. Za srednjo vrsto je treba kar takoj ugotoviti, da je samo ona iz drugega polčasa na mestu. Se nekoliko več uigranosti je moštvu treba, predvsem pa točnejše povezanosti med krilci in napadom Dobra sta bila Pepček in Lah, o Nemcu bi bila sodba še prezgodnja; kaže pa, da bo na suhem dober tehničar. Pupo je bil na srednjem krilcu defenzivno dober, gradil je precej pomanjkljiva Obramba taktična brez pravega odbojnega udarca. Pogačnik je bil ob prejetem golu slabo postavljen, sicer bi bil mogel preprečiti nesrečo. Ze v 3. min. je Nemec izkoristil edinstveno priliko ln iz pol metra razdalje potisnil preko črte. Takoj nato popusti Ljubljana in na igrišču prevladujejo gostje. Nemogoča je srednja vrsta Ljubljane, ki kombinira bolj z nasprotnikom kot s svojimi. V 23. min. eden izmed lepih napadov ZAK-a, Rajičkovič je za trenutek prost ln lepo plasira mimo Pogačnika. Do konca polčasa ostane ZAK v terenski premoči, toda obramba Ljubljane mu. ne da do uspeha. Tudi v drugem delu igre se Ljubljana od začetka bolj zažene. Takoj se opazijo smi-selnejše poteze i v napadu i v srednji vrstL Se ni prve minute konec, ko je Pepček na sigurnem strelu, ki obsedi. Par minut nato sodnik ne prizna tretjega gola za Ljubljano zaradi ofsida. V 5. min. je Slapar sam na strelu, pa ga branilec mimo pravil prekucne in enajstko pretvori Pepček v 3 : 1. Pri tem ostane do konca. Sodil je dobro g. MacorattL Jugoslavija : Hašk Z: O (1:0) Zagreb, 20. februarja. Današnjo prijateljsko tekmo med obema ligašema — Jugoslavijo in Haškom — je giedalo okoli 1.500 ljudi. Objektiven sodnik je bil g. Bažant Tekma ni bila na posebni višini in sta se obe moštvi pokazali v precej slabi lučL Kljub temu je bila Jugoslavija boljša, ker je zaigrala bolj vigrano in tudi z več sistema. Hašk je redko prihajal v kazenski prostor Jugoslavije. Moštvu je primanjkovalo znanja in poznalo se je tudi, da v napadu ni bilo Hitreca. V tej vrsti je bil celo Kasijan zelo slab. Dosti boljši ni bil niti srednji krilec Gajer, zaradi česar je trpela igra med napadom in ozadjem. Moštvo je pred startom v pomladansko sezono pokazalo zelo slabo formo. Gole sta zabila Perlič in Aca Petrovič. Ostale nogometne tekme Borovo: Bata : Slavija (Osijek) 6 : t (4:1). Dunaj: Prvenstvo. Admira : Sportklub 1 : 1, Rapid : FAC 3 : 0, Vienna : Favorit-ner AC 1 : 1, Wacker : Simmering 8 : 3» Austria : FC Wien 2 : 2. Praga: Prvenstvo. Slavija : Kladno 6 : 0, Sleska Ostrava : Sparta 3 : 2 (!), Bratislava : Viktorija Plzen 3 : 2, Zidenice : Nachod 5 : 1, Pardubice : Prostjejov 2 : 2. Rim: Prvenstvo. Livorno : Bari 1 : 0, Napoli : Fiorentina 3 : 1, Lazio : Bologna 2 : 0, Juventus : Lucchese 1 : 0, Roma : Atalanta 2 : 1, Liguria : Genova 2 : 0, Milan : Ambrosiana 1 : 0, Triestina : Torino 1 : 0. Pariz: Budimpešta r Pariz 1 : 1 (1 : I). Lille: Severna Francija : Južna Poljska 4:0. Strasbonrg: Wurtemberška : Alzacfja 4:3. Mefz: Lorena : Hesenska 5 : 2. Zveza slovenskih lahkoafletskih klubov. Dan as v ponedeljek redna seja Zveze ob 19.30 v kmečki sobi restavracije Slamič. Prisotnost vseh odbornikov nujjio potrebna. Predsednik. General Macui odpoklican - Šanghaj, 20. febr. o: Vrhovni poveljnik: japonskih čet v Sanghaju, general Macui, je bil odstavljen in pozvan v Tokio. Za njegovega naslednika je imenovan general H Eta, ki ni na glasu samo kot dober strateg, marveč tudi kot spreten diplomat. General Macui je prišel, v nemilost, ker Je s svojimi nediplomatskimi izjavami izzival vedno hujše ogorčenje Angležev in Američanov. Očitajo mu tudi, da Je v glavnem njegova krivda, da se je Vojna na Kitajskem tako zavlekla, ker je bil v začetku premalo energičen. To je imelo za posledico, da so Kitajci sedaj svojo obrambo dobro organizirali, kar bo stalo Japonsko še mnogo žrtev, tako na vojnem kakor na finančnem področju. Novi vrhovni poveljnik general Hata je bil doslej poveljnik v Koreji. Njegova naloga je, čim najbolj pospešiti vojne operacije in čim prej zlomiti odpor Kitajcev. Koliko ozemlja so že zasedli Japonci Tofcjo, 20. febr. br. Cesarski glavni stan ie danes izdal uradno poročilo, da so Japonske četa doslej zasedle; 737.000 kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja. . Strašen orkan v Ameriki New York, 20. febr. d. Mesto Rhodesav bližini Siurevesporta je v petek strahovito razdejal silen orkan. Po šolanjih ugotovitvah je bilo 35 Ijmdi ubitih. Ranjencev je na stotine, ntnosro hiš pa je tako razdejanih, da jih bodo morali porušiti. Vsi zdravniki m bolničarji Lz Shreveporta bi oko! k* so bili poslani na pomoč hudo prizadetem« prebivalstva. SVETOPISEMSKA Katehet: »Ko se Je izgubljeni sin vrnil, fe padel oče na obraz in se razjokal. Tonček, zakaj se Je oče razjokal?« Tonček: »Ker Je padel na obraz* ;»JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 21. IL 1938 Za boljšo kvaliteto tobaka In za izboljšanje položaja trafikantov — LJubljana je lani zakadila 26 milijonov dinarjev Ljubljana, 20. februarja V lovski dvorani Mikličevega hotela eo se popoldne zbrali naši trafikantje k občnemu zboru svojeea strokovnega združenja. Udeležba je bila izredno številna, kai prida. da imajo trafikantje na dnevnem redu mnogo perečih vprašanj Poleg Lju> r, nato pa je bila sprejeta resolucijo, v kateri trafi-kaitrtje zahtevajo: Malopro ajalci tobaka v Ljnibljini se nahajajo v težkem gmotnem položaju, o čemer so se lahko prepričali tudi č\ani ko-mis;je o priliki zadnje revizije. Pr. (pogosto naseljene trafike in pa one ki izkazujejo velike ae<'oslatke. naj se ukinejo N"ro naj ee poviša prodajna provizija v Ljubi k-ni od 5 na 8%, na deželi ra od 5 ni 10%. ker zaslužek trafikantov pri nas komai zadošča za kritje režijskih stroškov Nujno naj se poviša tudi provizija od rsMih mo-nopo^kih predmetov. z'ast.i od kolkov. Davek na ko'ke naj se povsem ukine nvrde naj se socialno in starr-stmo zavarovanje /a trafikante, kakor ugodno vplivalo za iztrebljenje tihotapstva. biti tudi na tem otočku neodvisni od — tradicije. In na ta otoček so postavili Milansko Venero, pa ne tisto originalno iz Louvra, ampak tisto ki so jo napravili sami, s svojo oblikovno močjo! Toliko o zunanjosti, ki je bila vsekakor do zadnjega v stilu. In ker so umetniki pač taki, da se radi po svoje prosto zabavajo in to velikodušno privoščijo tudi drugm. so na oficielni spored uvrstili samo našega vrlega Kolacia iz opere, da je v največje zadovoljstvo izbirčnega občinstva zapel. Ostalo pa so prepustili Svarovemu ja-zzu »Odeon«, ki je plesalce neumorno vabil s prijetnimi melodijami na plesišče. Dobra vina in izbrana jedila so opravila svoje, in ni čuda, Ce se je dobro razpoloženje presenetljivo hitro razpaslo v vseh prostorih — doseglo pa svoj višek v baru, kjer se je spet po dolgem času pojavil g. Mirko JelačJi s svojimi domislicami. Čeprav je bila policijska ura nastavljena na skrajno mejo, da se ne bi čutili prikrajšane niti najbolj k prilepljenju nagnjeni, so ure hitele kakor minute. Prešerno razpoloženje se je poznalo povsod in v vsem — nikomur ni bilo žal, da je prišel med umetnike. Vsem tistim, ki niso prišli, moremo reči samo to- Lahko jim je žal! Maščevanje Maribor preko nedelje Težave Sokolskega doma v šiški zaradi hudih davščin Ljubljana, 20. februarja Pod predsedstvom Lavoslava Dolinška je bil dopoldne v Sokolskam domu v šiški rodni letni občni zbor Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, ki je bil zelo dobro obiskan. Društvo deluje roko v roki s Sokolom Lhibljana—Šiška. V okviru Društva za zgradbo Sokolskega doma delujejo tri;e ods.;ki. in sicer prireditvam, gradbeni in kinematografski, med katerimi je zadnji tako rekoč glavna žila vsega društvenega prizadevanja. posebno ker sa s prirejanjem kinematografskih predstav stekajo v društvo glavni denarni viri za odplačevanje dolgov postavljenega doma. It. poročil odbornikov izhaja, da je v letos nii bilo. Pri slučajnostih eo obravnavali vprašanje pobijanja šušmarstva. izboljšanja odnošajev med moj- Čez d?n in strn Še enkrat brežiška elektrarna Njamiu je takoj odgovoril načelnik inž. Rueh. Iz njegovih izvajanj se nam je podala presenetljiva slika našega »napred-njakarstva«, k' se ob elektriki obnaša prav tako. kakor se je ob ljudski prosveti. ob zadružništvu in drugih pojavih, ki služijo v dobrobit ljudstvu. .. če bi bila banovina hudobna, bi bila t sta brež ška elektrarna kmalu ustavljena, (»Slovenec«, 15. no. Da. ta stvar je naši banovini vsekakor na čast. Glejte, imela je na izbiro, da postane dobra ali hudobna, pa se je. duša kričarska, odločila za prvo in velikodušno dopustila, da de-a brež ška elektrarna kar naprej. Popravek Resnica pa je, da sta se konja brez nadzorstva — s spečima voznikoma na vozu — ognila spuščenem zapornic?m. in 9'c-r v breg, preskočila sta kafriih 50 cm širek in en meter globok jarek (z dan iz kamenja) ob žeiezn škem tiru ter sta tako prišla na progo. Medtem je privolil brzovtek iz Ljubljane, ki je konjema odrezal glavi. Bila sta oba mrtva. (»Jutro« 16. II.). Vsekakor je bilo treba poročilo v listu izipopolniti tudi v tej prevažni pDdrobio-st : konja, ki jima je brzcvlak odrezal glaivi, sta bila mrtva. Na živinskem sejmu Ko je orožnik napovedal najdrznejšemu aretacijo, se je isti z obema rekama prijel roga bližnjega vola ter orožnika z nogami s tako silo udaril v trebuh, da je sledmj' na mestu obležal. DrugI orožnik jo je dobil z desko po roki, tako da mu je sdino zatekla Na pomoč je prihitel tržil policaj, ki je imel zaradi črva na prstu obvezano roko. Ko so podivjane i tudi nanj navalili n ko se ni mogel uspešno braniti, so priskočili na pomoč domačini ... Dru^i dan, ko jih je občinski policaj g. šunka vodil iz občinskega v sodn: zaror, neseč v roki samo tretjino pendreka, so bili fan-talini krotki in ponižni. (»Slovenski narod«, 18. n ). V takšnih razmerah je mogel človek prčakovati pač samo takšen rezultat. En orožnik udarec v trebuh, dragi z desko ]*> roki. policaj črva na prstu — tu je moral kajpak tudi pendrek utrpeti nekaj škode. Naše "ledaiišče DRAMA Ponedeljek. 21.: Zaprlo. Torek. 22.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Bela bolezen). O P F K A Ponedeljek. 21.: Zaprto. Torek. 22.: Don Juan. Proslava 251etnice umetniškega delovanja ravnatelja Mirka Poliča. Izven. Tiskarski škrat in njegove norčije Tiskarski škrat je že stai, častitljiv mo-žicelj. Pa zato ni nič bolj pameten. kaKor je bil fakrat. ko ga je Gutemberji s svojim izumom tiska obudil k življenju in mu je praznove.stvo naših predii. kov dalo ime. Tiiska ski škrat — kdo izmed civilizirancev. ki beirejo časopisje, ne pozna! Menda ga ni. ki bi se ne bil že jezil nad njegovimi nesn.mnisrmi ali smejal njegovim norčijam. Kaže. da mu je naša dobj p >6t-bhO vt-eč. V tej večni mrzlici in naglici 60 zanj posebno ugo na tia. Za vse. k: sodelujejo pri nastajanj-u časopisa od redakcije do tiskarne, ie točr.cst dolžnost. Časopis mora ob določeni uri iziti. Spričo napetosti in naglice je dana najlepša priločncst. da se prikrade pol svinčnik urednik« ali korektorja, pod prste stroj-nega srtavca ali meterjevega pomočnika hudoba v podobi tiskarskega škrata in mu spodnese koni-co svinčnika ali pa prst da polzaves^no zapiše aH pa u ari na drugo črko. olmosno zaniše ali postavi drug>i besedo. kakor sam hoče. Če se zgodi napaka že v uredništvu, še ni najhujše kajti še vedno je zelo verjetno, da jo bo opazil strojni stavec sam ali pa korektor in jo popravil Ce pa preide o^a ali pa nastane šele pri korigiranju krtačnih odtiskov. je nesreča tu. kajti za Ponoven pregled, ki bi bil sicer zelo potreben ni več časa. Korektorjev svinčnik je prav za prav odločilno orožje za boj 8 tiskarskim škratom. Zato je na njem, da dan za dnem brez usmiljenja zatira hudobnosti tiskarskega š' ra-ta. Da se more tudi z njim zloibno poigrati buJobec. je «sno. saj — da se izrazimo x jezikom Petra Žlebirja — errare humanum est. Najboljše ie pač. da tiskarskega škrata odpravimo z nasmehom in damo prav tistemu goriškemu profesorju, ki je ob neki priliki dejal: »Resnično časopis brez napak. j» kakor vrt brez cvetja.« ★ V naftle^njem prinafcamo nekaj V>li ali B»ni r>o(trečenih norčij tiskanpkeea Škrata. kakor jih je zabeležil korektorjev svinčnik (napake 60 označene z debelimi črkami a v oklepajih najde vsakdo zaradi lažjega umevanja tudi popravek): ... se bo vršilo predavanje »Vzgoja in pridojenc iasrnosti« (r). Obeta se torej bogat in pijan spored za vscsr.Rnr.ski užitek (s). Proga je bila zelo težka zlasti za mene, ki sem vajen tehničnih prog. trenir-nlh po Kuismovi metodi (trasiranih). Pojavila so «e nasprotja v nekaterih vprašanjih med tremi sestavnimi skupinami ljudske fronte, specialisti, ra ikali in komunisti (socialisti) Pridno pripravljamo ln vežbamo oble' e za naš javni nastop (oddelke) Danes so bili jiuuosloveneki kovinarji sprejeti pri državnem kancelarju (n). Navzlic 6'abemu vremenu pa je bilo lani precej vinskih moštev, ki so kaza'a 18 ln še več sit open j sladkorja 'o. i). Padel je tako nerodno, č.% si zlomil no pod koVsoim (n). 0'i zaključku zborovanja bodo na razstavi slučajnosti (pr). . ... se bo vršil občni zbor Združenja elektrotehnične obrti drvanske banovine fav). G. dr. J. K ie nabasal m^-sVemu socialnemu uradu 12.000 din za po poro revežem 'nakazal). A bolje bi bilo. da bi z obstoječih oest odstranili cesto (blata). Mariborčani so tiadicionaln i v>-akotefno šaljivo številko »Pohoiske politike« hitr> ookurili (tj). Kamenjali bodo tračnice na progi cul Pen-čeva do Vršca (Z). Vsak tekmovalec mora presmučati preprogo ' progo). Dobil nagrado za dvojSka. ki ju je rodila niecova želia (n). Uči tel i e. O. pa je preteka I revnlucHo, ki je hila sprejeta glasno (prečital reso'uri o prevodu, vseh lisrov. ki so sovražno naklonjeni Hitlerju (prepovedi). V okviru srečno izbrane devic^ bo dana vsakomur možnost, da zamenja svoj zask b-Ijenn ohraz z veselim (z). —sa'1- CLEMENCEAU Ko je Clemenceau posta! prvič minister, se je hotel sam prepričati, a!i fc re*. da prihajajo uradniki zelo pozno v urade Ne- koč je prišel s šefom kabineta natanko ob osmih zjutraj v ministrstvo. Stopil je v pivo pisarno, vse prazno. V drugo, tretjo, četrto, peto, — n kjer žive duše V šesti je naposled našel uradnika, ki je za mizo spal Šef kabineta ga je hotel zbuditi, toda Clemenceau ga je zadržal in mu šepnil: »Ne budite ga, da še on ne pobegne!* CARINIKI Londonski muzej je dobil tri mumije iz Egipta Tovorm list t* vsi 'isti za carino so bili v redu. Toda nekaj drugega ni šlo, kakor bi bilo treba Cariniki namreč v svojih tarifah niso našli postavke za mumije. Naposled pa so se te odločili in zacari-nili mum'je kot — konzervirano meso. Nekaj podobnega se je zgodilo pred leti v Nemčiji. Vseučilišče v Jeni je dobilo nekaj človeških l ob on / v znanstvene namene Tudi tu so se cariniki prerekali, kako naj j'h ocarinijo. Pa so le našli pravo rešitev Ocarinili so jih kot »ponošene preamete« Jadraic« »aveia Ana« je c^uta že Stiri-najoL dui v pii^uni^ču. Sklališča »o biia že polna in lanja je bila pripravljena za odhod. Kapitan, plačat Bretonec, je zamišljeno opazovaj mladega, sU-sitega plemiča, ki je prav teiaj izvleKei meč in začel gledati lesketajo.o se ostrino. Ni se mogel več zadržati. »Grof. ne razumem vi.s. Morilca svojega brata hočete izzvati na pošlen dvoboji' Zvabit« ga rajši na mojo la jo in besedo vajn dam. da bo še danes visel na jamboru.« MJaidi mož je vtaknil meč nazaj v oožma-co. »Kapitan, povelal vam bom. kako je moj brat umrl. Takrat sem imel žal šele trinajst let. drugače njegov morilec že'lavno ne bi več živel. Bilo je l€ta 1696 na Dunaju. Princ de Lične je v igri z mojim bratom izaui il orromno vsoto petdes ■i tisoč goldinarjev. Ker denarja ni mogel takoj plačati, je napisal zanj zadolžuico Cez necaj dni je ouklical mojega brata k sebi, češ da mu bo poravnal svoj dolg. Toda na-mestu tega ga je povabil na lov S tega lova se je vrnil princ sam. Kmalu nato so našli mojega brata umorjenega in oropa-nega. Tuli za olžnica je izginila. Morilca sta bila princ de Ligne in njegov slucra. Oblastva so hotela umor zakriti in so pustila princa, da je ušel čez mejo. preoblečen v meniha. Zdaj potujem že leta po Evropi, e ga ni mo^el ppommiti. Toda že v n^slpdniem trenut.Vu 'e grd smeh spačil njegov obraz. PlaT^il je rziza rrv'"e • »Fant. tvu jadrnice »Svete Ane«. Nekje je ura od^il-i p 'nNS. Čoln je prVal o kljunu lrd'e. Krmilo se je zasukalo in počasi ee je veter ujel v jadra. »Sveta Ana« je izginila v r*>č Denis Whitei SMOLA »Zakaj ste pa v zaporu?* je vprašal kiju• čar jetnika. »Na Silvestrovo sem vlival svinec.« »In?« »Napravili so se petdesetaki.c SOTRPINA »Oh. oče, če se ti ne bi bil oženil t mamo!« »Kaj bi bilo, sinko?« »Imenitno bi bilo! Midva bi lahko oba počela, kar bi hotela!« Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil sin, svak, brat FRANC MULEC pekovski mojster In posestnik v 55. letu starosti. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek 21. t. m. ob pol petih pop. Iz mrtvašnice pokopališča v Studencih. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Jožefa v Studencih 22. februarja ob sedmih zjutraj. Studenci pri Mariboru, dne 20. februarja 1938. Mati, sestre, brat in ostali sorodniki Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo po tem potu žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat itd. gospod JOŽE MULE GOSTILNIČAR IN POSESTNIK v 68. letu starosti. Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v torek 22. februarja ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. RUSE, dne 19. februarja 1938. Žalujoča žena. otroci in ostalo sorodstvo. Meitni (»oprcDn tavoO Okfni Linhliana Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa FRAN JA JAKLIČ soproga že'ez. uradnika drž. žel. v pokoju darfes okrepčana s tolažili sv. vere Bogu vdana, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 22. t. m. ob 2. uri popoldne, iz hiše žalosti, Resljeva c. 29, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 20. februarja 1938. Žalujoči soprog JOŽE, sestra BOŽA In ostalo sorodstvo. Urejuj« Davorin Kavljea. — izdaja sa konzorcij »Jutra« idoli Kibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja 9Tan Jeran. — Za tnseratni dal Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f LJubljani