St8V. 130« (Posamezna številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Ure4c.Ut*o: Uaca Sv. Frani i*ka AtUke« 20. L nadstr. — V* itpiil naj «e pobijajo nrednlStiro ftsta. Nefrankiraria pism se ne •pr^emajo in rokopisi »e m vračajo, ladaiatdl In odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik koosofdj lir • .Fdiuott* — Tisk thkarne .gdinort*, vpisane zadrufc a •c cjcnla pvoitvo« v Trstu, ulica Sv. FranOfte Atilkega It. 20. Takfea uredniftva im uprave ftev. 11-57. Narof ni bi znala: Za cek> leto.......K 31*20 £a pol leta....................... 15-60 ca tri aaeaoco............... • 7 §0 ca nedeljsko Is da Jan ceio Ms «••••• t ca po! leta................. V Trstu« v patek 1. Junija 1917 Letnik XUh -r Posamezne Itevllke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi te računajo na milimetre v Urokostl ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vh* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. 2L— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje ae Izključno le upravi .EdinosU- — Plača In toži se v Trsta Uprava ln inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega it 90. — PoStnohrcnllnlčnl račun it. '41.652. Cesarjev prestolhl govor. pritth m »slava po sklanltv« miru. Potreba i stratvne.pravnih leae jes Javnega 2i«lj«nJa, po •edacSsJm prinoajc ima^orilc obranabe, sicer gespedarsk*: Iti socijalna siktave 131 NAJ. 31. (KorJ Povodom slovesne otvoritve državnega zbora so se zbrali ^bni 4: in poslanske zbornice v ce- rei.M i -ki dvorani dvornega grada. Točno ib li d<*poldne je stopila coarica z gospo i tdvojvodmio Marijo Josipino t: spreui- o<< Jaljenem času. ko bodo za daline rodove zopet trdno zgrajeni na znotrai In zunaj temelji nove. močne, srečne Avstrije. Ze danes pa izjavljam, da hočem biti svojim zvestim narodom vedno pravičen, ljubezniv in vesten vladar v smislu ustavne mi- li a J na-.lvon xl \ dvorano, kjer so jo sli, ki smo jo prevzeli kot dedščino svojih r-A iivo pozdravili. j očetov, in v duhu onega pravega demo- r ednik gosposke zbor-lice, knez Fiirster.berg, je zakHcal trikratni Živio! cesarju, čemer so se odzvali vsi /oči. Vzklikanje je šele ponehalo, ko je sedel cesar na prestol, si pokril glavo in pričel z zvonkim glasom citati prestohii govor. P"-ainezna posebno važna mesta irestolnega govora je prečital cesar s |K>vzdi^njenim glasom. C kani državnega zbora *o spremljali mnogo točk cesarske ;w»sfanice z viharnim odobravanjem. Ko je vladar končal pre>tolni govor, je zadonelo nov« . vedno se ponavljajoče odobravanje. P1 kanje m Zivio! kl?ci kar niso lmteli ponehati. Cesar se je neprestano s pokloni zahvaljeval s prestola za ovacije. Ko s? je cesar dv:gniJ, je zaklical predsednik ^.anske zbornice dr. Gross večkratni Živio! na cesarja, čemer je sledilo tako r. *'ušeno in viharno odobravanje, da so bil? zvoki Hudske himne popolnoma nre-\ piti. Cesar je bil očividno globoko in vedelo g njen. V trenotku. ko le cesar zapustil ceremon^jsko dvorano. Je stopila raz estrado cesarica, spremljana od n ad vojvodi :ii. Navzoči so zopet zaorfll viharne navdušene vzklike. Slikati je bilo vzklike v vseh iezikih avstrijskih narodnosti. Cesarica se ie neprestano zahvaljevala za ovacije s pokloni. Slovesna otvoritev državnega zbora je vtisnila vsem navzočim neizbrisen spomin, in je dokazala vnovič, kako zelo »e priljubljena vladarska dvojica yr\ vv(4i tfenih narodih in njihovih poklica ni !i zastopnik iti. Prestolni govor. DUN.VV3I. (Kor.) V prestopnem govoru, na-! tvljenem na obe zbornici državnega vojne v storitvah vsevkupnega naroda čudovito izkazalo v bojni črti in doma! $e se nahajamo v najogrommejši vojni vseh časov! Dajte Mi, »ia iz vaše srede vsem junakom, ki skoraj tri leta sem na naših razsežnih frontah z veseljem izpolnjujejo svojo težko dolžnost, ki se ob njihovi železni stanovitnosti prav sedaj med Alpami in Adrrjo razbija ponovni besni sovražni napad, s hvaležnim srcem sporočim svoj cesarski pozdrav! Prestolni govor opozarja nato na pripravljenost osrednjih vlasti za sklenitev miru, katero vodi trdno prepričanje, da ie pravo pravilo za mir le najti v medsebojnem priznanju slavno hranjenega območja. Prestolni govor izraža upanje, da se v Rusiji, s katero je nekdaj staro prijateljstvo vezalo monarhijo, vršeči se razvoj pre-ustrojitve prebori do krepkega izraza volje na zunaj in -da tako vrenje javnega duha poseže tudi na druge sovražne dežele. Rado voli ne. spravljive uaprotljivosti s strani osrednjih vlasti ne bo pogreša.i. V zvesti skupnosti s staro zaveznico Nemčijo in zavezniki, katere je pridobila naša pravična stvar tekom vojne, ostanemo pripravljeni, da dober zaključek vojne, za katerega bi radi. da ga nam prinese prodretje pameti, ako bi bik> treba, Izsilimo z orožjem. Obžalujem naraščajoče žrtve, ki jih dolgo trajanje vojne nalaga prebivalstvu. Obžalujem kri svojih hrabrih vojakov, pomanjkanje. ki ga £r^e vrli državljani, obžalujem vse stiske in težave, ki se za ljubljeno domovino prenašajo tako junaški. Prizadevanja Moje vlade, podpirane po irradništvu. ki se ie izkazalo v polni meri, gredo neprestano za tem, da se olajša živ- J domovina v svetovni voini, prodrlo v vse državno Življenje hi se pokazalo tudi v delovanju ljudskega zastopstva. Vladar poživlja narodne zastopnike, da naj marljivo skrbe za gojitev zveste skupnosti z deželami ogrske krone, ki se Je vnovič pokazala kot temeljna sila monarhije, in pospešujejo složno delovanje vseh raznih narodnih plemen v državi, ki so vsa deležna slave te vojne. Prestolni govor zaključuje: Se enkrat Moj pnsrčnl pozdrav! Velik trenutek je, ki dovaja novega viadarja prvikrat metf ljudske zastopnike, .kupna prisrčna ljubezen do domovine, skupna trdna volja, služiti ji do skrajnosii, naj posvečata ta trenutek, ki naj bi b;: pričetek dobe cvetočega razvoja, dobe noči in ugleda staro-slavne AvstiHe, sreče in blagaslova za Moje ljubljene narode. V to pomozi Bog! Sela poslovniškega odseka. DUNAJ, 31. (Kor.) Poslovniški odsek je pričel danes popoldne posvetovanja o poslovniških predlogah. Končal le glavno in prešel v specijalno debato. Ob 8 zvečer je nastopil odmor. Odsek bo najbrže že danes izvršil vse delo. . DUNAJ, 31. (Kor.) Poslovniški odsek poslanske zbornice je v dolgi seji, ki se je zaključila šele od 11 in pol ponoči, končal razpravo o novem poslovniku. Dosegi! so se v vseh bistvenih vprašanjih soglasni sklepi. —, greuo neprestano u« ^ "" . zbora, se spominja eesar Ka^el grnjeno {|jen|e prebivalstvu, čigar zvestobo državi, > nr;l pokojnega cesarja Franca Jožefa in /a skl!pn(>st in vrline hraležno pri- lola/.ilnega sočutja narodov v onih težkih dnevih. V usodnih časih poklican na vodstvo države, čuti ccsar volio m moč za rpravijanje svojih vzvišenih poslov z ho/Jo l iHv -j > po zgledu svojega jasnega prednika . Da ne bo več'Jržavniin koristim nedo-smji'lo uspešnega pospeševanja s strani razsodnega, vestnega ljudskega zastopstva. je bil sklican državni zbor k svojemu ustavnemu delovanju. In vladar pozdravlja člane obeh zbornic državnega zbora na pra iu nj'hovega delovanja. Prestolni govor nadaljuje nato: V polni zavesti po Svojem jasnem predniku pre-vzeti:i ustavnih dolžnosti in iz Svojega lastnega najglobljega prepričanja vam hočem iziavlti in slovesno i*»trditi, da je M }a neizpremenljiva volja, da boni Svojo vladarsko pravico izvajal vsakčas v res ustavreni duhu, da bom neprekršno čuval v državnih osnovnih zakonih zajamčene svoboščine in državljanom varoval nepri-krajšano 0110 soudeležbo pri tvorbi dfžav-nega ustroja, ki jo določa veljavna ustava. \ zvestem sodelovanju ljudstva in njegovih zastopnikov vidim zanesljivo <1>oro za uspeli svojega delovanja, in mislim, da blagmra države, katere slavni obstoj v viharjih svetovne voine je obvarovala trd-ia združitev državljanov, tudi za čase zna vam. in se s smotreno organizacijo zagotovi izhajanje z zalogami. Ravno sedaj, preden nam zvesta gruda v zahvalo za pridno delo, doma ostalih poda darove letošnjega leta, je najtežij čas. Ne dajte, gospoda moja. da bi se pogrešalo vaše preudarno in izkušeno sodelovanje, da uspešno nremagamo težave, ki na-s še čakajo dotlej. . . Prestolni govor se peča nato z raznimi finančnimi hi gospodarskimi zahtevami, ki jim je vsled vojne treba posvečati večjo pozornost. Vodstvo državnega gospodarstva naj se postavi zopet na normalno- zakonito podlago. Državi je treba poskrbeti novih dohodov, pri čemer bo neizogibno, da krene firiat;čna politika na druga pota. F-na najvažnejših nalog je. da se poskrbi za preostale padlth in za one, ki so izgubil! v vojni delazmožnost. Vrha tega bo treba razvijati intenzivno politiko javne blaginje s pospeševanjem produkcije na eni in so-cilnlne preskrbe na drugi strani. Na podlagi gospodarske nagodbe z Ogrsko. o kateri boste še razpravljali obe zbornici, in opiraje se na trgovinsko politiko monarhijo, zgrajeno po načrtu, se mora zlasti industrijsko in obrtno in kmetijsko proizvajanje znatno razvili iu poceniti. Ni: manj n; vladarju pri srcu socijalna preskrba. Potrebne so krepke od- iniru ne more biti varneje za>:drana dru-;rekjbe na širokem polju ljudskega zdrav- k talili* l£.|rv»ii:>m iv --- ..................| .1 IIIU, V Hi USul ja mrvimliivk«! t«, «1 v. » auja obenem ozirati na »Joločbo državTioga os- itl j7^.javo z?konodaje o varstvu delav- novnega zakona, ki odločitev v velikem obe^na zbornicama se predlože vlad- _____..!___ __:___________________. Lf .-« n/.! UJ-J ;>ilimt ■< ___Mi • _»_«_______X . U>f> tun'Miu, ni V trenutki mirovnega sJ ».vtia.o « v.rnv 1 Pfc." t,—-----" — ..."--1 --------•-------— - vprašanja, za karero Je pokazal pot že Moi viče nos to stavila vanje država, ampak vzvišeni prednik, ni mogoč, ne da bi sejjiii je še uadkrilik): radi tega ne sme do-" " _ ži\ eti v državi nobenega raizočaranja. Le trezno sknpno delovanje države in družbe zamore pripraviti duševne in materijalne sile, ki /h zal teva izvedba teh velikih na-Ioe. Veliki čas, v katerem živimo, je otvoril državni zavesti novre vidike in razbrstril smisel za prave veličiuske razmere političnih stvari. Prestohii govor nato nadaljuje: Hi: sem dolgo na bojišču m videl junake, ki branijo naše meje; poznam čustva, kf jih pi e\ evajo. Z veselim občudovanjem sem opazoval zdruzuiočo in jx>-življajočo silo tega zmagovitega duha. In ravno r adi tega nikakor ne dvomim, da bo uravnoitno pomlajenje, ki je je pridobila razširile ustavnopravne In uprav nopravne P4mlage vse v kupnega javnega življenja i v d; žavi i v posameznih kraljestvih in deželah, posebno na Češkem. In zaupam, da vam, spoštovana gospoda, spoznanje vaše resne odgovornosti za uredbo političnih razmer in vera v srečno bodočnost v tej strašni vojni tako krasno ojačene države I« Jasta moč, da združeni z Menoj v kratkem ustvarite predpogoje, da se v okviru enotnosti države in ob zanesljivem zavarovanju nje poslov omogoči svobodni, narodni in prosvetni razvoj enakopravnih narodov. Uvaževaje to, sem se odiočil, da podam zaobljubo na ustavo, kakor upam, v nepre- Zvezno armatina poročila. avstrijsko. dunaj, 31. (Kot.) Uradno se razglaša: 31. majnika 1917. Vzhodno ln jugovzhodno bojišče. — NelzpremerJeno. Italijansko b o j 1 š č e. — Ob Soči včerai tekom dneva le topovski boj. Ponoči sta bila odbita dva italijanska sunka pri Sv. Ivanu, Jugovzhodno Tržiča. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BF-ROLIN, 31. (Kot.) Veliki glavni stan, 31. inajnika 1917. Zapadnobojišve. — Armada krsu ljevica Ruprebta: tonovsko delo- vanje v kolenu Vperna in Wytschaete se nadaljuje. Tik južno Scarpe Je bilo več angleških s t omi j, ki so zvečer nepričakovano prodrle proti našim jarkom, izgubenosno odbitih. Po kratkem topovskem stopnjevanju so h91 izvršeni ponoči tudi med Monchy in Guemappe napadi Angležev. V žilavem boju iz bližine so zanadnopruskl polki vrgli večkrat navali v šega se sovražnika. — Armada nemškega cesarjeviča: Ob Che-minu des Dames in v zapadni Šampanji je dosegel topovski boj zopet večjo silo. Na lužnem bregu Aisne po obsežnih raz-strelbah zapadnorenske čete naskočile več franeoskih jarkov in privede nazaj 40 ujetnikov in par strojnic. Vzhodno Aube-riva so izvršili deli nekega gornjerenske-ga pol? a izvidne akcije, pri katerih so napi a vi * 50 ujetnikov. Tekom noči je prišlo tu d i im zapadnem bregu Moze do živahnega streljanja. — Armada vojvode Al-brechia: Nič novega. Nc vzhodnem bojišču se celotni položaj ni izpremeuil. Macedonska fronta. — Uspešni hcii v predozemlju so prinesli nemškim in bolgarskim izvidnim otldelkom v kolenu Čc:»i ln na zapadnem bregu Vardarja več ujetnfltov. BEROL1N, 31. (Kor.) Veliki glavni stan. 31. mejnika 1917, zvečer. Noben* večjih boinih dejanj. Prvi generalni Kvartirmoisters pl. Ludendnrff. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 30. majnika. — Tekom včerajšnjega dne ie bilo delovanje artiljerije na trenunski in koroški fronti pičio, pač pa precej ži-va'ino na julijski fronti. V odseku me J Kukom in Vodicami kakor tudi vzhodno Cio-nce je narastlo navlja>o, da se bodo krepko branili proti vsem napadom od zunaj. PcMilično nabiranje odgovarja onemu delavskega in vojaškega sveta, s katerim vlaiJa popolno soglasje- SofflaiistKni konferenca v StocMiolma. STOCKHOLM, 30. (Kor.) Nizozemsko -skandinavski odbor je imel v petek in soboto posvetovanje z zastopniki nemških socijalistov v Avstriji, Adlerjem, Hart-mannam, Ellenbognom, Rennerjem, Sei-tzem rn Hueberjem. H konferenci je povabil odbor tudi: Diamanta za poljske socijaliste Galicije, Buriana m Steina za češke socijaliste in Markiča in Glumača za socijaliste Bosne in Hercegovine. Po naziranju avstrijske delegacije je imperializem splošni vojni vzrok, narodna vprašanja pa so bila često pretveza. V sredini, na vziiodu in jugovzhodu Evrope so narodi skoro j>ovsod tako mešani, da je omejitev ozemlja nemogoča in da bi bil to nov povod za vojno. Celo tam, kjer bi bilo mogoče narode Oeliti, nastanejo tako male državice, da bi bil politični in gospodarski procvit narodov ogrožen. Razbitje že obstoječih velikih državnih gospodarskih ozemelj bi koristilo le veliki buržoaziji, ki bi z lahkoto izigravala in obvladovala številne male države. Radi te"ga stoji delegacija na temelju manifestacije za narodno avtonomijo in je mnenja, ua mora biti pri-boritev teh svoboščin Oelo teh narodov samih. Posebno izjavljajo delegati: 1. Da zahtevajo mir brez ane^ksij. 2. Da smatrajo vse meščanske vlade m vladajoče buržoazije enako odgovorne za vojno in da ravno radi tega tudi nastopajo za splošni mir brez odškodnin. Zato so mnenja, da se mora odklanjati vsak odgovor na vprašanje, kdo je kriv vojne. Kar se tiče posameznih nar d-inih vprašanj, se izjavljajo delegati proti aneksiji Belgije, za državno samostojnost srbskega naroda in za prost dohod Srbije k morju potem združenja s Crnogoro. Balkanske države naj si sporazumno urede svoja državna stremljenja in uresničijo vse zahteve balkanskih narodov z zvezo. 3. Jugoslovanski narodi v ozemlju Avstroogrske, vštevši Bosno, naj ostanejo v okvirju monarhije; toda delegati se zavezujejo, 2a bodo nastopal: vsak čas za stremljenja teh narodov j>o avtonomiji. 4. Zajamči naj se samostojnost Finske v Rusko-Poliske, Poljaki v Galiciji in Prusiji naj dobe zaenkrat popolno avtonomijo v okvirju obeh držav, kakor je potrebna tudi popolna narodna avtonomija avstrijskih Rusinov. Delegati pričakujejo v bodočnosti na i>odlagi svobodnih dogovorov med novo kongresno Poljsko in osrednjimi vlastmi trajen red poljskega vprašanja. 5. Z ozirom na gotove pretveze da gre v tej vojni za osvoboditev malih narodov Avstrije, 'konstatiralo delegati, da vsebuje avstrijska država male narode v svoji narodni eksistenci. — Kot bistveni obstojni del miru označujejo delegati gospodarska in na rodne prav na vprašanja. Zahtevajo še: vzpostavitev prometne svobode na suhem in morja, odprta vrata v vseh kolonijalnih ozepfHih, ustanovitev skupne mednarodne uprave vseh pomorskih cest in r- skih kanalov, ustanovitev novih svetovno-železniških potov ob udeležbi in soupravi vseh vlasti. Delegati protestirajo proti gospodarski vojni, ki jo je proglasila pariška gospodarska konferenca 1. 1916 z:* sistem in so mnenja, da pomenijo carinski dogovori le takrat napredek, ako streme po razširjenju svobodnega prometa. V mirovni pogodbi je treba ukreniti tudi skupna določila v smislu zahtev mednarodnega- strokovnega kongresa. 6. Vojna je uničila vsa jamstva dosedanjega pomorskega vojnega prava. Pravni razvoj, ki je bil zapričet na pariškem miru 1. 1856, naj se nadaljuje. Delegacija je dalje za nadaljevanje mirovnega dela obeh haaških konferenc, za pogodbene omejitve oboroževanja na suhem in morju do popolnega raz-oroženia obstoječih armad, za organizacijo ljudske armade v svrho deželne obrambe in za podržavljenje orožne industrije. Avstrijska socijalna demokracija j • brez pridržka in brez predi>cgoja za sklicanje soeijalistične konference ln smatra udeležbo za dolžnost vsake sekcije iiucr-nacrjonale. Češki, poljski in bosanski delegati bodo precizirali svoje stališče po posvetovanju z drugimi organizacijami, ki so odvisne od njihovih sekcij in s katerimi se morajo porazgovoriti o posebnih problemih, Avdijence pri cesarju. DUNAJ, 31. (Kor.) Cesar je poslušal včeraj običajne referate in sprejel nato ministra iz. si. \Yeckerla in grofa Czernina. Kralj Bolgarov pride na Dunaj. DUNAJ. 31. (Kor.) Kakor poroča »N^uj Freie Prcssc«. pride kralj Bolgarov prihodnje dni v poseie k-cesarju Karlu. N.ii-brže ga bo spremljal ministrski predsednik Radoslavov. Bethmann in Heliferich v Bruslju. BRUSELJ, 31. (Kor.) Bethmann lloll-weg je prispel v spremstvu državnega tajnika dr. Heliiericha semkaj in je konic-riral z generalnim guvernerjem Falken-hausnom. Sedanji časi ln — politiki Prejeli smo te dni pisemce, colno — Ijubeznjivosti iz nežnih rok. Hudujeio se na nas, ker prinaša naš list razne stvari, ki njih ne zanimajo. Kaj da briga njih deželna upravna komisija Istre? Čemu "da pišemo o politiki, ko so vendar pod orožjem tisti, ki so se poprej brigali za politiko?! »Lavoratore« n. pr. da se ne briga za drugo, nego da kratkočasi ljudstvo v teh težkih časih! (Ne vemo, s kakimi eutstvi sprejme socijalistično glasilo ta kompliment!) Dalje nam očitajo u. pr., da ne prinašamo loterijskh številk in koledarja in raznih takih malenkosti. Opustimo da naj češko, poljsko, hrvatsko, pa tudi slovensko politiko!! Pišemo naj raje vesti, ki bodo kratkočasile: kako da je »pes koga ugriznil, ali »mačka koga opraskala«. Tem ženskam ne odgovarjamo, ker jim ne zameriamo, da ob svojem ženskem obzorju ne pojmujejo, kaj to po menja, 'Ja živimo v težkih časih, ki vežejo časopisje na rokah in nogah, ki mu so posebno doslej kratili malone v sako svobodo gibanja, da ni moglo govorili, kar bi hotelo, ampak često le, kar — mora! Ne zamerjamo jim, da ne razumevajo, da vse omejitve, ki jih nalagajo časi vsem listom v državi še v posebni meri zadevljejo nas, ki moramo vršiti svoj težki poklic ta-korekoč v bojni liniji! Tudi Jim ne zamerjamo, da ne veuo, kaj bi po-menjaio, odreči se politiki ravno sedaj, ko ta s sklicanjem parlamenta stopa zepet na plan in bo imela važno in — če bodo nje glasniki na svojem mestu — tudi odločilno besedo za vso našo bodočnost, pri čemur pa potrebujejo morallčnega oslona v Javnosti, v kar ie v prvi vrsti poklicano ravno časopisje! Ne zamerjamo njim — poštenim, ali kratkovidnim ženskam — da ne pojmujejo, kako da politika rav.no sedaj v toliki meri, kakor menda še nikoli, pome-nja delo za bodočnost našo in s tem tudi za bodočnost njih. ki so sedaj pod orožjem, njih otročičev in — žena! Ne zamerjamo jim vsega tega, ker kažejo svojo nerazsodnost n. pr. že s tem, da nam očitajo ttfJi to, da smo preveč govorili o nastopu naših Ciril Metodovih otročičev v Ljublj.t-ni!!! Dogodek, ki je bil vseyi zavednim tržaškim Slovencem v največje :n srčno zadoščenje, je njim — dolgočasen! Ne zamerjamo jim torej. Ker pa vemo, da je tudi v možkih hlačah tu pa tam kaka taka — ženska, se nam vendar zdi potrebno, da povemo, kako da na eni strani razmere nalagajo razne dolžnosti, ki se jim list enostavno ne more odtegati, dočim so nas na 'drugi strani razmere težkih časov prisilile v skrčenje obsega, da ne moremo za sedaj — da-si bi sicer iz srca radi hoteli — ustrezati marsikaki želji in — željici. Ni torej krivda v pomanjkanju »pravega razuma^, marveč v stari resnici, 'da razmere, katerih težo občutimo sedaj, često močneje, nego najmočne-ja volja človeka! Pri tem ostajamo ob zavesti svoje dolžnosti napram velikim interesom, ki so ravno sedaj v igri: največjo pažnjo moramo posvečati — uolitiki. Ce bi kdo radi Stru n. „tui.-MUii" štev. i so. % irstu, ane i. juniji >91/. tega stopil \l vrst naših eitateljev, bomo obžalovali to odkritosrčno. Toda dolžnost, ki ti jo nalagata služba m tvoje lastno iz-poznanle. gre prtfl vsakimi taknni cziri. Pomirja pa nas pri te:n uverjenje. da vse naše zavedno občinstvo drugače — nego rave gr.ijalke — sodi o porrebi politike ob sedanjih drgtjdkili. da sodi z nami, da sedaj ni- časi kratkočasja, marveč časi, ki prina5:o> trpljenje, zahtevajo dela in nalaga;') težko skrb za usodo nas vseh po se-da nji vojni. ScJaj je velik požar, ki ne raz>aja samo na frontah, marveč podira tudi v zaledju marcikako zastarelo m za nas uničevalno urcibo v- državi. Mari naj prepuščamo besedo samo drugim? Mari naj prepuščamo drugim, da po svoji volji na mesto starega in za nas škodljivega postavijo — novo zlo za nas?! Ne, tudi r-: Tiioramo zahtevati besedo v — politiki. To smo hoteli povedati vsej naši javnosti. Povod je dala sicer žerrska kratfco-\;jiKwt in nerazsodnost, ali vprašanje je tako važno, da zahteva uvaževanja in razmišljanja vseh — mož, pa tudi rodoljubnih, a ob enem tudi razsodnih žena!_ Razne politične vesti. Po sestanku parlamenta. Končno — po mlikem visenju med upom in strahom, med \ero, da nam vendar vznikne zopet ustavno življenje in pride volja ljudstva d» veljave, in rrrctl možnostjo, da se zopet v e razbrie ob ovirah, ki «0 Jtfi stavljali tisti. k! nočejo parlamentarizma, ako nima služiti ni'h sebičnim namenom — po tolikih per-fi-etifah se je vendar predvčerajšnjim ststa! ;*aš parlament. Ali, ob kakih r :vjr -i? Bo-li Jelova!? Je-li vstajenje p^rlarienta trajno? So se li Bf€;rmi naši rotnlki odrekli svojih namenov ? Ali pa ne mislijo le-ti. doječi v parlamentu sa-t m, če> r niso mogli doseči izven rn i,, ino parlamenta, ali ne bodo skušali, ker K niso m< gli s se.kiro znanih predpogojev, podre i drevesa, izgrizti mu koreniko in mu izpodkopali podlago v parlamentu satrem?! To je vprašanje, kj. danes pre-okupra duhove javnosti? Skepticizem še noče odnehati in se umakniti trdni veri. In ti dvomi — priznajmo si — niso brez I lage. 2e dejstvo, da so nemške stranke tako forsirale kandidaturo dra. Orossa, d< ^ec*aT>iega načelnika naiionalvcrbanda, za predsednika posFanske zbornice, da-si «0 same u.eriene. da mož absolutno nrma P rebnih kvalitet za debro, irspešno, torej nepristransko vodstvo take korpora-— fe to dejstvo priča, da nasprotniki parlamenta in naši nasprotniki snujejo svoje sovražne načrte »ialje. 7.e s to kandidaturo so — vedoč. da pomenia izzivanje.za vse netiemške stranke — hotel: bržkone izzvati konflikt in vreči na pot kamen, ob katerem naj bi se parlament izpodtak-nil že ob prvih svojih korakih. Nunenemške stranke so se izognile pasti s terrs. da so se omejle na tiho demonstracijo proti kandidaturi Gro^sa. odda vsi bele iistke. Po na*: sodbi so pametno storile. Je-li res dr. Oros* toliko \tcJen, da bi se radi njega spravljala v nevarnosti velika, po vsem prebivalstvu zaželjena stvar — parlamentarizem sam? Poleg ttga glavnega namena pa so nenemške stranke dosegle še drugega velikega moraličnega pomena. Dr. Oross je sicer Izvoljen in kdor nima navade globlje misliti, bo menil, da je to velika zmaga natior.alverbanda m njegovih krščanskosocijainih kantonistov. Pa ni. Ce Je v dru. Grozil in njegovih somišljenikih še kaj samoHirbia in smisia za po4i-t Ino reputacijo, morajo povesiti oči ob vprašanju: kako je bil Izvoljen. Zbornica štele nad 500 poslancev, glasovalo jih je 421, a dr. Gross ni dobil niti polovice zborničnega Števila in komaj polovico giasinočih!! Ali ni to podobno moral lenemu porazu? Po tej okolnosti m po dejstvu, ki je Nemci ne taie, po nesposobnosti Oro-sovi namreč, se utegne zgoditi, da se ob kamnu, ob katerem naj bi se izpoi-taknft parlarrmt. izpodtakne prej ali slej — dr. Oross sam in njegovi žnjim. S tern pa nrčemo reči. da je že odpravljena vsaka nevarnost za parlament. Kajti, ne smemo udajati se misli, da so nemške stranke odnehale od svojih namer. Da. niti te gotov osff nimamo, da ne grozi parlamentu več nevarnost od strani — grofa Clam-Martinica. Straža . glasilo poslanca Korošca. načelnika Hrvatsko-slovenskega kluba, opozarja, da je sistem slej ko prej rasoroten, a moravsko-češki poslanec dr. Stran "-k v piše v slJdovih Novkiah . da so se oktroiranja pač začasno umaknila iz užim- na \ nanio situvacrjo, ali preprečena niso s tem. Tu Ji da se ne izpolni pričakovanje. da se narn ustavnost zagotovi po posebnem činu (po prisegi vladarja). Do te garancije da ne pride in Datnoklejev meč oktroirani ni vtaknjen v nožnico. — Položaj ostaja torej nejasen in ne brez 1; arnosti. Ta nejasnost zahteva od naših P O D L ISTEK._ poslancev, da so budno na straži — pripravljeni, t3a bodo s Češkimi zavezniki odbijali sovražne poizkuse. A ravno to je ob sestanku parlamenta tolažljivo, da se (glasom vseh vesti) naši pripravljajo, da bodo strnjeni v trdno organizacijo stali na straži. ^Slovenec« in »Straža« poročarta, (Ja je med južno-slovanskimi poslanci poštena volja, da združeni stopijo v parlamentarno kampanjo. Pogajanja sicer niso še zaključena; nadaljujejo se z najboljo nado do popolnega uspeha: da bodo vsi poslanci z juga združeni v smislu vse-skupnega političnega naziranja, da »mo* ramo biti vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi pod žezlom Habsburžaiiov tesno združeni in odtegnjeni vsakemu še tako milemu prizadevanju germaniziranja, oziroma ma-džarizlranja.« Skupna sodba o položaju ob sestanku parlamenta bi torej bila: nejasen je slej ko prej, ni brez nevarnosti, ali zr.akov je tudi, ki opravičujejo najbolje nadel Seveda moramo biti na delu vsi: oni naši tam gori in mi doma, da bomo dajali dokazov o skupni narodni volji tako izdatno, da ne bodo mogli prezirati te volje na nobeni strani. In to — moremo, kijti sedanj: dogcLki so trda šola tudi za vladajoče, ker so jim predočili s krvavimi dokazi, kolikega pomena je naš jug za državo, da se zato ne sniek> več lahiko-iriištjeno igrati s čutstvovanjem naroda tu doli, tei da morajo marveč južno-slovan-ski problem resno jemati v svoje račune. Ali mi sami ne sinemo pozabljati resnice, da ljudje radi pozabljajo, ne smemo se zadovoljevati s tem, *ua so dogodki govorili svoj žeiezni govor, marveč moramo tudi mi govoriti dalje — vedmo in vedno! Angleško - amerikansko razdeljevanje Avstro - Ogrske. Frankfurter Zeitung« javlja iz New Yorka: Pogajanja med Ze-dinjenimi državami in angleškim posebnim odposlanstvom so dovedla do obveznih dergovorov. Kot poroča »WorPJ«, so se zedindi o udeležbi Amerike pri zaporu osrednjih viasti. Amerikanski konzuli na Nizozemskem in Skandinavskem stopijo v službo blokadne politike. Za preskrbljanje evropskih nevtralcev so se določila nova pravila. Med Kanado in Zcdfcifenimi državami se je dosegel sporazum glede kontrole pšeničnega trga. Amerika bo do skrivnosti pospešila gra itev ladij in zasežene nemške ladije odstopila Francoski, Italiji in Rusiji. O razdelitvi Avs^ro-Ogrske se je doseglo sporazumi jen je, ki določa: neodvisnost Češke, odstopitev Sedmograške Romunski, Bosne in Hercegovine Srbiji, Trsta in Trentina Italiji. — R« 1 si jo je treba prepričati, da svetovni mir zahteva izvedbo tega načrta. Na drugi stran: se je posrečilo Balfourju, da je preptičal predsednika Wilsona o težavah pnpol-ne .neodvisnosti poljske države, tako da se Vv ilson zadovolji z nekako podreditvijo Poljske pod rusko oblast. Načrt svetovre mirovne iige vseh narodov se bo razpravljal v bodočem posvetovanju. Aorevlzacllske stvari. Razdeljevanje izkaznic za nabavo živil po znižanih cenah. Danes, 1. junija, se prično razdeljevati izkaznice za nabavo živil po znižanih cenah. Za sedaj morejo dvigniti te izkaznice osebe,, pripadajoče področjem krušnih komisij št. 1 do vštete št. 22, kojih dnevni dohodek znaša približno 1 K, oziroma ona domača gospodinjstva, katerih linevni dohodek znaša približno 1 K za vsakega člana. Razdeljevanje teh izkaznic je poverjeno krušnim komisijam. — Ob izročitvi nove izkaznice se odvzame prejšnja, normalna izkaznica za živila. — Strankam se tedaj priporoča, da pridejo po novo izkaznico- takoj, ko so si nakupili svoj tedenski odmerek. Domete vesti. Prodaja sadja In povrtnlne. Vladni komisar razglaša: Iz zdravstvenih in tržuo-policijskih ozirov ter v svTho ureditve preskrbe me&ta z živili, se zopet uveljavlja lanjska odredba, po kateri se mora vse sadje in vsa zelenjava, k! prihaja v Trst, odpraviti v svrho pregleda in poznejše razdelitve prodajalcem v osrednjo tržnico v hangarju št. 41 na pomolu Sanita. Kdor bo kršil to odredbo, bo v smislu § 127 občinskega Štatuta kaznovan z globo do 100 kron. Varnostno cepljenje proti osepnteam. Ker se je v zadnjem Času ugotovilo v Trstu šest slučajev osepnic, ki so bil-e zanesene v mesto, se, dasi so bile od strani oblasti t j ko j ukreniene vse potrebne odredbe, vendarle pokazuje nujna potreba, da tudi vsi krogi prebivalstva sodelujejo na tem, da se za.oreči nadaljno razširjanje b Jezni. V to svrho je treba ne samo, da se uikoj naznani vsak sumljiv slučaj (mrzlica z izpuščaji na koži), ainpak je tudi potrebno, da se občinstvo kar v največji meri Milijonar, R nnan. Francoski spisal Evgen Chavette. - Kje naj dobim drugje tako lep razgled? — je vprašal potem zdravnik. Sicer pa ie moral biti za doktoria po-gkJ na Brici »eto v vrt res prav izreden užitek, kajti opazoval ga ni samo z oken v prvem nadstropju, temveč je pogostokrat stopi! tudi tja gori v podstrešjema bi mogel bolie opazovati vrtne nasade. Pogostokrat med dnevom bi bil radovednež, ki-bi se bil skrivaj vtihotapil v hišo, zelo presenečen, ko bi bil Maurica zastonj iskal po vseh sobah in bi ga bil končno našel zaprtega v oni podstrešni sobici, v kateri je stanoval tedaj, ko je bil se ubožen. Brez d vonmo ie ugotovljeno, da se mla-tfi zdravnik n; zapiral v svoje nekdanje stanovanje, da bi dela! v njem. kajti ker so bile vse vetrnice trdno zaprte, je bila v sob'ci popolna tema in je le tupatam skozi razpokane vetrnice prodrl vanjo kak svetlobni /arek. Tak mdovedn! vtihotapljenec pa bi bil tudi izncnadil Maurica morda prav tedaj, ko je z očesom ob špranji zelo pazljivo zrl tja preko na vrt B^chetovc palače. Ali pa je bilo to vztrajno opazovanje lepih vrtnHi nasadov pripisovati v resnici fanatičnemu navdušenju za bujno zelenje? Da povemo po pravici, moramo reči, da pač niso bile cvetlice, da ni bilo bujno zelenje in košato drevje na Brichetovetn vrtu povod, da je Maurice izgubljal toliko časa s skrivnim opazovanjem. Pričakoval je le, da v onih drevoredih ali na kaki klo-pici v senci drevja zagleda neko bitje, čigar pogloi mu je pospešil utrifianje srca. Maurice Gardic je bil namreč do blaznosti zaljubljen v Pavlino Brichetovo. posluži važnega sredstva cepljenja proti osepnicam. Ugodnosti cepljenja so se jasno pokazale tudi pri ravnokar ugotovljenih slučajih v.Trstu; saj izmed obolelih oni t j ve osebi, ki ste žal podlegfli bolezni, niste bili nrkdar cepljeni. — Naj se torej vsakdo čim prej posluži zase in za svojce brezplačnega javnega cepljenja, ki se bo vršilo na naslednjih mestfh in ob naslednjih dneh: Mestni fizikat, ulica Cavama štev. 18/1., vsalk dan od 11 in pol dop. do 1 pop.; mestna ljudska šola v ul. C. Donadoni 4., 11., 18. in 25. junija ob 5 pop.; bolnica pri Sv. Mar. Magd. vsako srdito in soboto ob 6 rn pol pop.; mestna ljudska šola v Skednju 5., 12., 19. in 26. funija ob 5. pop.; okrajna zdravniška ambulanca v Barkov-Ijah vsako nedeljo tekom meseca junija ob 10 dop.; mestna ljudska šola v ul. Oiuiia 14; 21. in 28. junij« ob 5 pop.; mestna ljudska šola v Rojanu 6., 13., 20. fei 27. junija ob 4 pop.; mestna ljudska šola na Prošeku 5., 12., in 19. junija; mestna ljudska šola v Sv. Križu 1., 8. in 15. junija; okrajna zdravniška ambulanca na Opeinah št. 357 vsak pondeljek in četrtek tekom meseca junija ob 10 m pol dop.; mestna ljudska šola v Trebčah 6. m 20. junija ob 5 pop.; mestna ljirftska šola vfBazovici 13. in 27. junija. Na naslov naših poslancev objavlja pulj-ski »Hrvatski list« nujen poziv. Nikdar še — pravi — ni bila naloga naših poslancev tako usodepolna, kakor je v sedanjem momentu. Nikdar niso bila pričakovanja, ki so se stavljala v njihovo delovanje, tako visoka, kakor v teh diteh, ko se zopet se-staie naš parlament. Ta naloga je tem težja, ker je bila v zadnjih letih pretrgana vsaka vez med njimi in njihovimi voiilci, da se niso mogli osebno poučevati o razpoloženju in željah v narodu. A tudi iz listov. ki so vedno ogiedalo razpoloženja v narodu, niso nič mogli izvedeti. Težki časi so zadali našim listom hird udarec. Tudi sedaj ne morejo listi predočiti vsega, kar sn;o »doživeli tekom te vojne. UdiiŠiti hočemo srd v sebi in pogoltniti, kar smo doživeli grenkega. Ali izbrisati iz duše se ne morejo vsi tiisti dogodki. Dejstva morejo izgmrti iz spomina, ali vtis dogodkov na človeka in narod, ki preoblikuje karakter poedinca in naroda — ta ne izgine. Železna sila triletnega absolutizma ni ostala brez vpliva na naše ljudstvo. Logična reakcija na vsak pritisk je natpravila naš narod odločnejega. Poslanci naj bodo glasniki te skupne odločnosti! Naš program je kratek: enako pravo za vse naroce v Avstriji in na Ogrskem!! To je naša največja in najmanja zahteva, ki ne pozna kompromisa ali polovičarskih odredb. Če naši poslanci nc morejo prevzeti jamstva, da se bodo na svojem delovanju strogo in neomajno držali tega načela, ako ne čutijo v sebi dovoljne sile ali srčnosti za vstrajanje pri tej Zahtevi do zadnjega, naj povrnejo mandat! Mir nam prinese novih težav, prisili nas v podvojeno delo. Vsakdo med nami se mora poleg najpri-initrvneje biige za obstanek svojega naroda posvečati tudi gospodarskim m kulturnim nalogam! Predpogoj za naš gospodarski razvoj ie pa rešitev našega narodnega vprašanja. Ker je procvit vsakega pottiinega naroda v predpogoj za blaginjo vse države, se morajo gospodovalni naredi v Avstriji odreči blaznemu imperijalizmu! Ce hočemo ojačiti 'državo, moramo podkrepiti vero v možnost poštene politike! Izginiti mora razlika med osebnim in političnim poštenjem. Naš narod stoji trdno na podlagi političnega poštenja. Zato morejo biti njegovi poslanci neizprosni, ker jim je zaledje močno, ker so njihove zahteve čiste m neoskrunjene. V našem programu m zavratnosti, ne prikritih teženj. Zasedanje parlamenta ni navadno zasedanje v mirnih časih. Vsaka beseda v poslanski zbornici bo odmevala širom sveta. Beseda naših poslancev naj bo torej jasna, izraz volje našega naroda, za pravico do življenja! Njegovo Veličanstvo v vipavski dolini. Iz Velikih 2abelj: Dne 17. t. m. je doletela našo občino izredna čast, da se je Njeg. Vel. naš presvitli cesar, blagovolil za čas ustaviti v naši občini, počastrvši s svojim Ijubeznjivim nagovorom častniški zbor ravno odhajajočega vojaštva. Ljudstvo ie doznalo za to izredno priliko in je prihitelo počastit svojega, v lahnem tempu skozi vas vozečega st, ljubljenega vladarja. Dostojanstvo in posebna ljubeznjivost Njegovega Veličanstva odiviia sta vse m pridobila sta si srca vseh, tako tesno, da je mnogim lesketala v očeh solza iskrene ljubezni in odkritosrčne udanosti. Nikdar ne izgine ta slovesni trenutek mkomur iz spomina in še tesneje se oklepajo srca naša Njega, čegar mogočna volja ne dopusti, da bi pohlepni sovražnik iztrgal prelepo Vipavsko iz območja Njegovega prestavnega žezla. Izgubljene tobačne izkaznice. C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša: Izvedelo se je, da so nekatere osebe izgubile tobačne izkaznice in da radi tega do sedaj niso dobile tobaka. Da se prepreči uporaba teh izgubljenih tobačnih izkaznic od strani neupravičenih, se izdajo duplikati, originalne tobačne izkaznice pa se spoznajo za neveljavne. Vsi oni, ki so izgubili tobačno izkaznico, se torej poživljajo, da prijavijo to tukajšnjemu c. kr. finančnemu ravnateljstvu v pismu ali pa na dopisnici: pri tem nai navedejo natančno svoje ime, priimek, naslov m, če le možno, tudi številko tobačne izkaznice. Dupli'kat se tio-pošlje po pošti. Mestna zastavljalnica. V soboto, 2. junija, se bodo- od 9Vi dop. do 1 pop. predajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na svetlo-modre listke serije 137 m srcer od štev. 159.651 do št. 160.300. popoldne od 3Vz do 6V2 pa nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca junrja I. 1916. na rumene listke serije 139 in sicer okt štev, 215.201 do štev. 210.400. Srčne pozdrave pošilja slovenskim Tr-žačanom veselo omizje v Lertersdorfu pri Radgoni: D. Vechiet, Angelj Dekleva, Fr. Boje, Sebastijan Čenčur, Planinšček, Rojic, Jožko Cvek, P. Peternel, -Susrč iz Sežane, Anton Jug, Ciril Kravos, Seražin. Zahteva časa. PocSpituj!e šesto vojno posolilo. Srbel — Znoj — Solntnl lliaf — Lupenje kole — Kraste fin pege — Kožne bolesnl-me* hurjl — Otekline In rane. Gotovo sredstvo proti tem je JANTROVA MAST, ki ne maže In je brez duha. — Mal lonček K 3, velfki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko BartuHč, Zagreb, Jelačičev trg 19. Izdelovatelj: Gero Šandor, lekarnar v Nagykdros-u št. 83. «4 Stf m, MA OGLAS 1:: un □s □□ m rslnnajo p« 4 »to«, besedo 1 M Kitne tiskan« besede ne ratm- j naj o enkrat — Mtjnaajia j : pristojbina aaala 40 stotink. .' □□ Intl-'Iff ■1"»venskega, srbo-hrvašk; ga, ita-liiViUlU lijansk^era in nemškega jezika iš<"e uradniško službo. Cenjene ponudbe pod „Invalid" na Inser. odd Edinosti. 1163 Išče s? voru. K »slo pridna poštena služkinja k večji dru" v a vsa domača dela. Plača po dogo-v pove Ina. odd. Edinosti. B 3 Ha prodaj ste dve mladi kozi. Ulica Llovd št. 24. 1162 iSCs se soba z ognjiščem v bližini ulice Sv Fraičišk .Naslov pove Ins. odd. iB 1 za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabilimento Austriaco df Credito per Commercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezij'e štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju Vil. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37a%, na že izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916. l\m]M je odprta od 9 zjutraj de 1 m. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. ! — Učiteljico ali učitelja it žsf ^ 7. navedbo j>ogojev ca ItiE odd. „Edinosti" pod , Citre". B 2 Anton Jerkič posinje zopet v svojem ateljeja v Tista, Via deUe Ponte 407 Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt otIS12 zvečer naprej Cena: L orste K 2.11. urste K1. Ste v. 10. GMlika PlStirna demča ali mladenko. Poizve pe v In?era, Eerri «. ddelku „Edinosti". 2a ce^ijen^e trt. se dobi na prodaj v >11 „Društveni gostilni" "Via Jjazzaretto vec-chio 81. K. Tersa. 1153 Hfffffl TO soba, na razpolago je tudi UliUil M5 kuhinja. Via Commerciale št*v. 14. 1. na-l# desno. B 1 vojnega posojila ) Rliinlone fldrlsiicn tli Slcurta u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 18J8. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po o^ ija streli in eksplozijah. Zavarovanja stekienih plo-ič proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suh^m. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kom hi. naeijab. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 13 1915) K 540.40.V849-— Odkar obstoja droiba, je bilo v vseh branšah izplačano na Škodah K 872.45'1.443 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in v?I nejSih krnjih Avstro -Ogrske monarhije. ZGBOZORAVNSK Dr. J. ferm-e v Trstu, ul. Poste vecchia 12, vogal ulice deSIe Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE ■ TV- mtmmm (astnesa imm I OplasK osmrtnice, zahvale in vsakovrstna C naznanila reklamne vsebine, naj se poš!« tjaio na »Inseratnl oddelek Edinosti« — GLEDALIŠČI EDEN Acquedot*a 35 ClM PREJ ŠUMI MARICA -»« (Begdan Stimov) drema IlOO znamenito moisfrsHo fcia i uvodom In v 4 dejanim. Oodba Je nalaiC n to priilfco sei2avi]ana. Ljubezen mlaJega zdravnika, tako poštena in iskrena kot on sam. talko čista in nedolžna kot deklica, katero je ljubil, je bila globoko, čisto in skrbno čuvano čustvo. Ce Pavlina ni vedela za to ljubezen, [ia jo je v endar slutila, kolikor pač more slutiti deklica nedolžnega srca. Ljubila sta se, ne.iia bi bila kedaj izpre-govorila besedico. * Pavlina je čutila, da bi našla v Mauricu vtdanost, ki bi odgovarjala vsaki zahtevi. Po rdečici, ki je vselej ofelila obraz gospodični Brichetovi, kedar ga Je srečala, je spoznal Maurice, da ji le več kot pa tujec. Najslajše plačilo za svoje nemo oboževanje je dobival Maurice, ko je ob nedeljah pri izhodu iz cerkve Saint Louis nudil Pavlini, katero Je spremljal Colard, blagoslovljeno vodo in se je deklica ob taki priliki 9 svojimi malimi, nekoliko se tre- , sočimi orstiči dotikala iiiegove roke. DRAN BA^KA Trst Via Cassa di Rlspcrmic šM 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 8,850 000 — Filijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana. Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloga na knjižice 3 12 ° o VSo3e na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, -zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papiije in blage ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne lot rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bozna naročila.--Inkaso. — — Menjalnica. — — E^kompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojav*: JADRANSKA. - Uradne ura: od 9 do 1 popoS-