Pregledni œlanki - Review Articles Katalitiœni antioksidanti kot nove zdravilne uœinkovine Catalytic antioxidants as new drugs Andrej Perdih, Slavko Peœar Avtorja posveœata œlanek prof. dr. Aleøu Krbavœiœu, mag. farm.,ob njegovem 70. æivljenjskem jubileju. Povzetek: Veliko bolezenskih stanj je povezanih s prekomernim nastajanjem reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS). Z manganovimi spojinami, ki oponaøajo reakcijo dismutacije, ki jo katalizira encim superoksid dismutaza (SOD), se odpira moænost nevtralizacije reaktivnosti ROS. Ti katalitiœni antioksidanti, ki so manganove ione vsebujoœe uœinkovine, so mimetiki encima SOD. Razlikujejo se po in vitro selektivnosti odstranjevanja superoksidnega radikala. Najbolj selektivni so makrocikliœni mimetiki SOD, manj selektivni pa saleni in metaloporfirini. Predstavljene uœinkovine so uœinkovite pri zdravljenju kardiovaskularnih, nevrodegenerativnih in respiratornih boleznih, pri vnetnih procesih in pri modulaciji boleœine ter predstavljajo pomemben poskus zaœetka zdravljenja z uporabo katalitiœnih antioksidantov. Kljuœne besede: antioksidanti, superoksid dismutaza, katalitiœni antioksidanti, reaktivne kisikove zvrsti, mimetiki SOD. Abstract: Several pathological states involve the overproduction of reactive oxygen species (ROS). Manganese-containing compounds that mimic the dismutation reaction catalyzed by superoxide dismutase (SOD) disclose a novel class of potential scavengers of reactive oxygen species. These catalytic antioxidants represented by manganese–containing active agents are SOD mimetics divided into three groups by their in vitro selectivity towards the scavenging of superoxide free-radical. The class of selective catalytic antioxidants includes macrocyclics, whereas the non-selective catalytic antioxidants comprise salens and metalloporphyrins. Cardiovascular, neurodegenerative and inflammatory lung disorders are all potential targets for the future catalytic antioxidant therapy presented herein. Key words: antioxidants, superoxide dismutase, catalytic antioxidants, reactive oxygen species, SOD mimetics. 1 Uvod Oksidativni stres je posledica poruøenja ravnoteæja med prooksidativnimi in antioksidativnimi procesi v celici. Radikali in reaktivni intermediati (reaktivne kisikove in duøikove spojine - RONS), ki pri tem prekomerno nastajajo, pomembno prispevajo k sproæenju zaœetka bolezenskega procesa. Sam zaœetek procesa je najveœkrat posledica nekontrolirane in prekomerne tvorbe superoksidnega radikala. Na opisano situacijo je organizem v omejenem obsegu pripravljen, ker ima encime, sposobne pretvorbe superoksidnega radikala v manj nevarne kemijske zvrsti. Tako se superoksidni radikal v seriji dveh zaporednih rekacij, ki ju katalizirata superoksid dismutaza (SOD) in katalaza, pretvori do vode in kisika. V primeru prekomernega nastajanja ROS pa se omenjena obramba zasiti; nastajati zaœno drugi reaktivni radikali in intermediati (npr.: hidroksilni radikal in peroksinitritni anion), ki toksiœno delujejo na celico (slika 1) (1, 2). Antioksidant je vsaka snov, ki æe v zelo nizki koncentraciji zmanjøa oksidacijo drugih snovi v celici najveœkrat tako, da prepreœi nastajanje radikalov. Pojav antioksidantov predstavlja nujno evolucijsko prilagoditev organizmov na pojav kisika v zemeljski atmosferi. Najveœ antioksidantov najdemo v rastilnah, ki so vir antioksidantov tudi za æivali in œloveka. Poznamo tri mehanizme delovanja antioksidantov. Slika 1: Razstrupljanje superoksidnega radikala in nastanek Preventivni antioksidanti veæejo nase ione kovin prehoda reaktivnih kisikovih in duøikovih spojin - RONS (prirejeno po 4) (najpomembnejøa sta æelezo in baker) in s tem prepreœijo njihovo Figure 1: The detoxification of the superoxide and formation of reactive interakcijo z vodikovim peroksidom in superoksidnim radikalom, ki oxygen and nitrogen species - RONS (based on ref. 4) Andrej Perdih, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana prof. dr. Slavko Peœar, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana in Inøtitut Joæef Stefan, Jamova 39, 1000 Ljubljana 24 farm vestn 2006; 57 Katalitiœni antioksidanti kot nove zdravilne uœinkovine vodi do nastanka nevarnih hidroksilnih radikalov. V to skupino uvrøœamo æelezo-vezajoœi protein transferin in proteine, ki veæejo baker, kot sta ceruloplazmin in albumin. V drugi skupini so encimski antioksidanti: superoksidna dismutaza (SOD), glutation peroksidaza ter katalaza, ki se nahajajo v celicah. Ti encimi katalizirajo pretvorbo radikalov in RONS v manj reaktivne produkte. V tretjo skupino uvrøœamo »ærtvene« (sacrificial) antioksidante. To so donorji elektronov, ki reagirajo z radikali, preden le-ti reagirajo z drugimi molekulami. Tak antioksidant se oksidira v relativno stabilen in nereaktiven radikal, ki se bodisi regenerira ali pa izloœi iz organizma. V tej skupini je mnogo predstavnikov: vitamin C, vitamin E, ubikinol 10, razliœni betakaroteni, bilirubin, tiolne spojine, organske kisline, flavoni, polifenoli itd. (3). Vpletenost antioksidantov v prepreœevanje razvoja patoloøkih procesov in zaviranje procesov staranja poveœuje pomen razvoja antioksidantov kot zdravilnih uœinkovin. Z njihovo pravilno uporabo bi razvoj mnogih bolezni prepreœili ali upoœasnili æe na samem zaœetku (4). Na sliki 2 prikazujemo bolezenska stanja, kjer bi bila smiselna pravoœasna preventiva z antioksidanti (1, 5). Slika 2: Bolezenska stanja, povezana z nastankom rekativnih kisikovih in duøikovih spojin (prirejeno po ref. 5) Figure 2: Different pathological states connected with the generation of reactive oxyigen and nitrogen species (based on ref. 5) Najveœji napredek k uresniœitvi tega cilja je bil doseæen pri razvoju mimetikov encimskih antioksidantov, predvsem encima SOD, ki z reakcijo dismuatcije pretvarja superoksidni radikal v kisik in vodikov peroksid. S tem se poveœa hitrost odstranjevanja superoksida in hitrejøa vzpostavitev homeostaznega ravnoteæja. Veliko spojin, ki jih bomo predstavili, oponaøa øe delovanje antioksidantnega encima katalaze, zato to skupino øirøe opredelimo kot katalitiœne antioksidante. Mimetiki SOD predstavljajo katalitiœne antioksidante, ki selektivno oponaøajo delovanje SOD (6). Na sliki 3 prikazujemo protivnetni mehanizem delovanja katalitiœnih antioksidantov. Slika 3: Mehanizem protivnetnega delovanja katalitiœnih antioksidantov kot mimetikov SOD (prirejeno po 7) Figure 3: Mechanism of antiinflammatory action of the catalytic antioxidants as SOD mimetics (based on ref. 7 ) Obiœajno zdravilne uœinkovine vplivajo na aktivnost encimov, na procese prenosa signalov ali na strukturo in funkcijo pomembnih celiœnih sestavin. Katalitiœne antioksidante pa uvrøœamo med umetne encime, saj so nadomestek nativnega encima. Primeren je tudi izraz encimomimetiki (ang. synzymes - sintezni encimi) (5). Prve potencialne uœinkovine so v fazah kliniœnega testiranja na ljudeh. V prispevku bomo predstavili lastnosti SOD in podali aktualni pregled katalitiœnih antioksidantov, naœrtovanih kot mimetiki encimskih antioksidantov. 2 Superoksidna dismutaza (SOD) in reakcija dismutacije Superoksid dismutaza, skupaj s hidroksiperoksidazami (katalaza in glutationska peroksidaza), s katerimi je funkcijsko sklopljena, tvori skupino encimskih antioksidantov iz druæine metaloproteinov. Glede na prisoten ion kovine prehoda (Fe, Zn, Cu, Mn) v aktivnem mestu razlikujemo 3 tipe SOD encimov: Cu/Zn-SOD, Mn-SOD in Fe-SOD Slednji je prisoten le v prokariontskih celicah (6). SOD katalizira reakcijo dismutacije, v kateri iz dveh moleku superoksida nastaneta molekula vodikovega peroksida in kisika /1/. Dismutacija je reakcija disproporcionacije, saj se ista kemijska zvrst (superoksidni radikal) v reakciji oksidira in reducira hkrati (7) SUPEROKSID 2O2 •– + 2H + DISMUTAZA - SOD > H2O2+ O2 /1/ Celokupna reakcija dimutacije /1/ je sestavljena iz dveh sklopljenih enoelektronskih redoks reakcij (slika 4). Aktivno mesto encima lahko naenkrat sprejme eno molekulo superoksidnega radikala, zato je produkt encimske redoks reakcije odvisen od oksidacijskega stanja farm vestn 2006; 57 Pregledni œlanki - Review Articles iona kovin prehoda. V primeru viøjega oksidacijskega øtevila (M (n+1)+) pride do prenosa elektrona iz superoksidnega radikala na kovinski kation in oksidacije do kisika. Kovinski kation Mn+ v sproøœenem aktivnem mestu nato pritegne naslednjo molekulo superoksidnega radikala, ji odda elektron in jo reducira v vodikov peroksid. Katalitiœni cikel, znan tudi kot »ping-pong« mehanizem, se nato ponovi (7). Slika 4: Reakcija dismutacije, ki jo katalizira SOD - »ping-pong« mehanizem Slika 4: The dismutation reaction calatysed by SOD - » the ping-pong« mechanism Reakcija dimutacije je uœinkovita in za svoj potek ne potrebuje dodatnih reducentov in energije. Kinetiœno je SOD znan kot eden najhitrejøih encimov v naravi. Kinetiœne konstante velikosti 2 x 109 mol-1 s-1 kaæejo, da je hitrost dismutacije omejena le z difuzijo superoksidnega radikala v aktivno mesto encima (7). 2.1 Izoencimi superoksid dismutaze V œloveøkih celicah najdemo 3 izoencime SOD, ki so v razliœnih predelih celice. SOD 1 je preteæno v citosolu in v aktivnem mestu vsebuje kationski par Cu/Zn. SOD 2 ima v svojem aktivnem mestu manganov ion (Mn) in jo najdemo v mitohodrijih, kjer je raven oksidativnega stresa najveœja. SOD 3 ima Cu/Zu kationski par in jo celica izloœa v zunajceliœni prostor. Sploøne lastnosti izoencimov SOD strnjeno predstavljamo v preglednici 1 (6). Mutacija SOD 1 je pokazala na pomembnost encima pri prepreœevanju razvoja nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen). Pomanjkanje SOD 1 vodi v poveœano nitriranje tirozinskih fenilnih obroœev, kot posledica poveœane koliœine peroksinitritnega aniona. Prekomerna ekspresija SOD 1 øœiti cerebralno tkivo v patoloøkih pogojih, kot sta ishemija in Parkinsonova bolezen (5). Izguba SOD 2 je za organizem smrtna, saj odsotnost le-te povzroœi poveœano produkcijo superoksidnega radikala, ki inhibira dihalno verigo zaradi inhibicije kompleksa I in II. Zmanjøana aktivnost SOD 2 poveœa lipidno peroksidacijo in mitohondrijsko vakuolizacijo, kar vodi do nevrodegeneracije in odpovedi srca. SOD 2 izkazuje genski polimorfizem in v primeru »up-regulacije« pride do moœno izraæenega protektivnega delovanja (5). Poznavanje izoencima SOD 3 je øe zelo omejeno. SOD 3 je pomeben dejavnik pri razvoju fokalne cerebralne ishemije, poveœa obœutljivost miøi za hipoksijo in poslediœno zmanjøa sposobnost uœenja. V primeru »up-regulacije« SOD 3 se poveœa koncentracija v predelih alveolov tipa II in bronhialnih epitelnih celicah, kar kaæe na pomen SOD 3 pri hipoksiœnih respiratornih bolezni (8). Aktivnost izoencimov SOD je tkivno specifiœna. Najveœja encimska aktivnost SOD je v jetrih, kjer je obremenitev z radikali zaradi intenzivnega metabolizma visoka. Ekstracelularna aktivnost SOD pa je najveœja v pljuœih, kar kaæe na njeno fizioloøko vlogo v medceliœnih prostorih pljuœ pri prepreœevanju pljuœnih obolenj (8). 3 Katalitiœni antioksidanti Na zaœetku razvoja katalitiœnih antioksidantov so terapevtsko uporabljali kar sam encim, vendar zaradi nezaæelenih imunskih reakcij ni bilo priœakovanih rezultatov (9). Poleg tega so nadaljni razvoj omejevali tudi: velikost in naboj SOD, nizka permeabilnost, kratek razpolovni œas (t1/2), nizka bioloøka uporabnost in alergenost. Zato je razvoj stekel v smeri peroralnih mimetikov SOD. Odkrili so veœ skupin kompleksov, ki vsebujejo ion kovine prehoda, najveœkrat mangan, kordinativno vezan v razliœna cikliœna ogrodja, in s katerimi oponaøanjo delovanje encimskih antioksidantov (4). Preglednica 1: Osnovne znaœilnosti SOD izoencimov Table 1: The basic characteristics of SOD isoenzymes SOD 1 SOD 2 SOD 3 Lokacija v celici citosol mitohodriji zunajceliœni prostor Masa proteina 32,000 88,000 120,000 Struktura dimer tetramer tetramer Kovina prehoda Cu 1 Zn 1 Mn 1 Cu 1 Zn 1 Utiøanje gena neletalno letalno neletalno Lokacija (kromosom) 21 6 neznana Bolezenska stanja povezana z zmanjøano aktivnostjo posameznega podtipa srœni infarkt ishemija nevrodegenerativne bolezni srœna kap odpoved srca nevrodegenerativne bolezni respiratorne bolezni vnetja cerebralna ishemija 26 farm vestn 2006; 57 Katalitiœni antioksidanti kot nove zdravilne uœinkovine Katalitiœne antioksidante delimo na selektivne in neselektivne. Selektivni so reakcijsko specifiœni za reakcijo s superoksidnim radikalom v in vitro pogojih. V to skupino uvrøœamo makrocikliœne katalitiœne antioksidante. Skupino neselektivnih katalitiœnih antioksidantov pa predstavljajo saleni in metaloporfirini (4). Glavna omejitev hitrejøega razvoja skupine katalitiœnih antioksidantov je nizka korelacija med in vitro aktivnostjo in aktivnostjo v bioloøkem sistemu, kjer so reakcijske hitrosti zaradi velikega øtevila potencialnih interakcij lahko bistveno drugaœne (4). Navkljub temu imajo nekatere spojine odliœno aktivnost v in vivo øtudijah na æivalih in œloveku. Ker imajo RONS pomembno vlogo tudi v nekaterih fizioloøkih procesih, pri transdukciji signalov, izraæanju genov in imunskem odgovoru, je zagotavljanje selektivnosti katalitiœnih antioksidantov prav tako nujen pogoj za uspeøen nadaljnji razvoj (10). 3.1 Selektivni katalitiœni antioksidanti Makrocikliœne spojine Pri makrocikliœnih mimetikih SOD je Mn3+ koordinativno vezan v center 15-œlenskega obroœa s petimi duøiki (pentaaza makrocikel). Tak sistem omogoœa prenos le enega elektrona v redoks reakciji, zato so tovrstni makrocikliœni kompleksi selektivni le za odstanjevanje superoksidnega radikala. Lovljenje peroksinitrilnega radikala in vodikovega peroksida zahteva namreœ prenos dveh elektronov. Kemijske strukture nekaterih sintetiziranih predstavnikov so na sliki 5 (11). Slika 5: Predstavniki katalitiœnih antioksidantov makrocikliœnega tipa Figure 5: Several catalytic antioxidants of the macrocyclic class Makrocikli so kemijsko stabilni in selektivno odstranjujejo superoksidni radikal. Spojine z veœjim øtevilom substituentov na makrocikliœnem obroœu so termodinamsko in kinetiœno stabilnejøe. Za aktivnost SOD ima pomembno vlogo tudi stereokemija vezave dodatnih obroœev (11). M40403 je do sedaj najuspeønejøi makrocikliœni antioksidant, ki je uœinkovit pri zdravljenju mnogih patoloøkih stanj (preglednica 2). Spojina, ki ima katalitiœno aktivnost primerljivo s SOD, prehaja celiœne bariere in ne povzroœa imunskih reakcij, zakljuœuje II. fazo kliniœnih testiranj kot potencialni analgetik (9), ker so odkrili, da je superoksidni radikal mediator boleœine na ravni centralnega in perifernega æivœevja, kar odpira nove moænosti modulacije boleœine (12). Preglednica 2: Struktura mimetika SOD M 40403 ter bolezenska stanja, kjer se je spojina izkazala kot uœinkovita (povzeto po 6) Table 2: Structure of the SOD mimetic M40403 and patological states where this compound was proved to be effective (based on ref. 6) Bolezensko stanje Æivalska vrsta uporabljena v øtudiji Srœna ishemija podgane Z endotoksinom povzroœen øok podgane Hiperalgezija podgane (izvajajo se æe kliniœne øtudije na ljudeh) Kolitis podgane 3.2 Neselektivni katalitiœni antioksidanti Saleni Saleni so substituirani aromatski N,N – bis(saliciliden)etilendiaminski kovinski kompleksi, ki lahko odstranjujejo tako superoksid kot tudi vodikov peroksid (slika 6). Reagirajo tudi s peroksinitritnim anionom in peroksidi v maøœobah. Mangan je v salenovih spojinah koordiniran s øtirimi aksialnimi ligandi. Strukturna posebnost salenskih antioksidantov je, da je centralni kation koordinativno vezan z dvema kisikovima in dvema duøikovima atomoma. To omogoœa tvorbo veœ valenœnih stanj, ki vsa omogoœajo odstranjevanje velikega øtevila ROS/RNS. (13) Slika 6: Nekateri katalitiœni antioksidanti salenskega tipa Figure 6: Several salen type catalytic antioxidants farm vestn 2006; 57 Pregledni œlanki - Review Articles Mehanizem delovanja salenskega tipa katalitiœnih antioksidantov øe ni znan. Œeprav imajo le 1 % SOD aktivnosti, so øe vedno uœinkoviti pri prepreœevanju oksidativnega stresa. Spojina EUK 189 je bila v in vivo øtudijah uœinkovita pri zaøœiti mikroglije pred poøkodbami z ß-amiloidom in je pomemben kandiat za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni (14). Saleni so uœinkoviti tudi pri terapiji endotoksiœnega øoka in razliœnih kardiovaskularnih zapletih (15) (preglednica 3) . Preglednica 3: Bolezenska stanja, kjer so se salenski katalitiœni antioksidanti izkazali kot uspeøni (povzeto po 4) Table 3: Pathological states where salen-type catalytic antioxidants were particulary effective (based on ref. 4) Bolezensko stanje Æivalska vrsta uporabljena v øtudiji Oznaka kataliticnega antioksidanta Hemoragiœni øok podgane EUK–8 Srœna ishemija podgane EUK–8 Hipoksiœna pljuœna vazokonstrikcija miø EUK 8 Spongiformna encefalopatija miø EUK 134 ALS miø EUK134 Metaloporfirini Metaloporfirini so najbolj raziskovana skupina katalitiœnih antioksidantov. Ker se spojine strukturno razlikujejo od endogenih porfirinov, jih kemijsko uvrøœamo v skupino mezo-substituriranih protoporfirinov z manganovim Mn3+ ionom v sredini porfirinskega obroœa, ki ga koordinirajo øtirje aksialni duøikovi atomi, kot vidmo na sliki 7 (16). Slika 7: Kemijske strukture metaloporfirinskega razreda katalitiœnih antioksidantov Figure 7: Chemical structures of the metaloporphyrin class of catalytic antioxidants 28 farm vestn 2006; 57 Metaloporfirini lahko odstranjujejo superoksidni radikal, vodikov peroksid, peroksinitritni anion in lipidne perokside (17). Spojine so uœinkovite in vivo v primeru mnogih bolezenskih stanj (preglednica 4). Ker so inhibitorji lipidne peroksidacije, lahko zaøœitno delujejo v primeru endotoksiœnega in hemoragiœnega øoka ter akutne odpovedi ledvic. Uœinkoviti so v primeru vnetja ter uspeøno zavirajo apoptozo. Melatopofririni (spojina AEOL–10113) zakasnijo kliniœno manifestacijo sladkorne bolezni tipa 1. Ugotovili so, da ni pomembno le katalitiœno odstranjevanje radikalov, ampak tudi inhibicija avtoimune reakcije, ki vodi do razvoja sladkorne bolezni. Metaloporfirini prepreœujejo aktivacijo T-celic imunskega sistema in so tudi potencialni imunomodulatorji (18). Pregledica 4: Bolezenska stanja, kjer so se metaloporfirinski katalitiœni antioksidanti izkazali kot uœinkoviti (povzeto po 4) Table 4: Pathological states where metaloporphyrin class of catalytic antioxidants where particularly effective (based on ref. 4) Bolezensko stanje Æivalska vrsta uporabljena v øtudiji Oznaka kataliticnega antioksidanta Z antigenom izvana astma miøi AEOL–10201 Radiacijska fibroza miøi AEOL–10113 Nitratna toleranca podgane AEOL–10201 Cerebralna vazokonstrikcija miøi AEOL–10201 Diabetes miøi AEOL–10113 Kolitis podgane AEOL–11201 4 Sklep Pomembnost superoksidnega radikala in aktivnost SOD v patoloøkih stanjih sta temelja za razvoj mimetikov encimskih antioksidantov. Njihova uporaba bo smiselna v primerih, ko poznamo korelacijo med vlogo superoksidnega radikala pri nastanku in razvoju bolezenskega procesa. Nov pristop, kljub vzpodbudnim rezultatom, je øe vedno v zaœetnih stopnjah razvoja, ker raziskovalci øe nimajo standardiziranih postopkov za kvantifikacijo koliœine antioksidantov v in vivo pogojih ter za oceno stopnje oksidativnega stresa. Ob omenjenih problemih bo reøevanje problema transporta in porazdelitve mimetika SOD po telesu verjetno laæjega znaœaja. V naslednjih letih bodo zakljuœene raziskave, ki bodo predstavljene mimetike SOD bodisi pripeljale med uœinkovine bodisi se bodo morali raziskovalci ozreti po novih mimetikih antioksidantnih encimov, kot so npr. lipofilni ionofori (19) in nekateri peptidi (20). Ob sedanji stopnji poznavanja biokemiœnih procesov v organizmu, v katerih so udeleæeni ROS ali RNS, lahko zakljuœimo, da so to tako pomembni fizioloøki (npr. staranje) in patoloøki procesi, da bodo raziskovalci poskusili vse, da pridejo do »eliksirja mladosti«, kar pomeni, da na tem podroœju z veliko verjetnostjo priœakujemo nova zdravila. Katalitiœni antioksidanti kot nove zdravilne uœinkovine 5 Literatura 1. Manœek B, Peœar S. Radikali in zaøœita pred poøkodbami z radikali v bioloøkih sistemih. Farm Vestn 2001; 52: 133-144. 2. Kreft S, Peœar S. Vloga radikalov pri obolenjih. Farm. Vestn 1998; 48: 476-481. 3. Maxwell SJM, Lip GYH. Free radicals and antioxidants in cardiovascular disease. Br J Clin Pharmacol 1997; 44: 307-317. 4. Day BJ. Catalytic antioxidants: A radical approach to new therapeutics. Drug Discov Today 2004; 9: 557-566. 5. Cuzzocrea S, Thiemermann C, Salvemini D. Potential Therapeutic Effect of Antioxidant Therapy in Shock and Inflammation. Curr Med Chem 2004; 11: 1147-1162. 6. Salvemini D, Riley R. SOD Mimetics are coming of age. Nat Rev Drug Discov 2002; 1: 367-374. 7. http://www.metaphore.com 8. Kinnula VL, Carpo JD. Superoxide Dismutases in the Lung and Human Lung Diseases. Am. J. Respir Crit Care Med 2002; 167: 1600-1619. 9. Shaffer S G. Administration of bovine superoxide dismutase fails to prevent chronic pulmunary sequalae of neonatal oxygen exposure in the rat. J Pediatr 1987; 110: 942-946. 10. Poli G, Leonarduzzi G, Biasi et al. Oxidative Stress and Cell Signalling. Curr Med Chem 2004; 11: 1163-1182. 11. Riley DP, Lennon PJ, Neumann WL et al: Toward the Rational design of Superoxide Dismutase Mimics: Mechanistic Studies of the Elucidation of Substituent Effects on the Catalytic Activity of Macrocyclic Manganese(II) Complexes. J Am Chem Soc 119, 1997; 119: 6522-6528. 12. Wang ZG, Porreca F, Cuzzocrea S et al. A Newly Identified Role for Superoxide in Inflammatory Pain. J Pharmacol Exp Ther 2004; 309: 869-878. 13. Doctrow SR, Huffman K, Marcus CM et al. Salen-Manganese Complexes as Catalytic Scavengers of Hydrogen Peroxide and Cytoprotective Agents: Structure – Activity Relationship studies. J Med Chem 2002; 45: 4549-4558. 14. Melov S, Wolf N, Strozyk D et al. Mice transgenic for Alzheimer disease b-amyloid develop lens cataracts that are rescued by antioxidant treatment. Free Radic Biol Med 2005; 38: 258-261. 15. McDonald MC, Di Villa Bianca R E, Wayman N S et al: A superoxide dismutase mimetic with catalase activity (EUK-8) reduces the organ injury an endotoxic shock. Eur J Pharm 2003; 466: 181-189. 16. Patel M, Day BJ. Metaloporphyrin class of therapeutic catalytic antioxidants. TiPS 1999; 20: 359-354. 17. Lee J, Hunt JA, Groves JT. Manganese Porphyrins as Redox-Coupled Peroxynitrite Reductase. J Am Chem Soc 1998; 120: 6053-6061. 18. Habeck M. Catalytic antioxidants prevent type 1 diabetes. Drug Discov Today 2002; 7: 933-943. 19. Fisher AEO, Lau G, Naughton, DP. Lipophilic ionophore complexes as superoxide dismutase mimetics. Biochem and Biophys Res Commun 2005; 329: 930-933. 20. Fisher AEO, Naughton, DP. Metal ion chelating peptides with superoxide dismutase activity Biomed Pharmacother 2005; 59: 158-162. farm vestn 2006; 57