DUHOVNI PASTIR Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto. Letnik TELI. V Ljubljani, maja 1891. 5. zvezek. Peta nedelja po veliki noči. I. Ali je res molitev nepotrebna? Prosite, in boste prejeli, da bode vaše veselje dopolnjeno. Jan. 16, 24. 0 nobeni reči se tolikokrat s prižnice ne govori, kakor o molitvi; 11 vendar skoro o nobeni reči ljudje nimajo tako krivih zaumenov, akor o molitvi. Krive zaumene o molitvi ima in moti se, kateri misli, a j® že svojo dolžnost dopolnil, ker veliko moli, pa srce nič za to v®, kar jezik govori. O tacih pravi Bog po Izaiju: To ljudstvo . e časti z ustnicami, njih srce je daleč od mene. Krive zaumene 0)4 in moti se, kateri misli, da je že svojo dolžnost opravil, če le Veliko moli, pa za pobožnost svojega srca ne skrbi, in vendar je mo-ev 1® pripomoček k svetosti, ne pa še sama svetost. Krive zaumene Molitvi ima, kateri sicer veliko moli in svoje telesne in dušne po-®be R0gu prjp0r0Sa, sam od svoje strani pa nič ne stori, da bi res ^8®gel svojo časno in večno srečo. Sv. Avguštin pravi: Sam stori, ^ moreš; kar ne moreš, Boga pomoči prosi. Najbolj pa se zastran °litve moti tisti, kateri celo nič moliti noče in še druge od molitve VraČa rekoč, da je molitev prazna, nepotrebna reč, ker Bog vselej ri’ kar njemu dopade, naj ga kdo prosi ali ne. Bog hotel, da bi >, “*l° v sedanjih brezverskih časih dosti tacih ljudi, kateri bi se te 0 °^j>ve zmote sami ne držali in je drugim skrivej in očitno ne ^®anovali! Da bi se vi, ljubi kristijani! nauka teh zmotencev nikoli Prijeli in njih izgleda ne posnemali, vam bodem danes pokazal, 19 da je 1. zmota in 2. škodljiva zmota misliti, kakor bi bila molitev sploh in molitev za druge ljudi prazna in nepotrebna reč. Pripravite se k zvestemu poslušanju! I. Kdor kaj veruje, kar je božji besedi, nauku katoliške cerkve in zdravi pameti nasproti, ima krivo vero in v zmoti tiči. Kdor pa veruje, da je molitev prazna in nepotrebna reč, dela nasproti: 1. božji besedi, 2. nauku katoliške cerkve in 3. zdravi pameti. Kako zelo se torej tisti motijo, kateri nočejo Boga ničesar prositi in še druge zaničujejo, ki po molitvi pri Bogu pomoči iščejo! 1. Cas mi ne dopušča vsega dopovedati, kar so o molitvi pisal' preroki v stari in aposteljni v novi zavezi, ki so bili zgolj od Boga raz-svitljeni možje. Sami so pogostoma in veliko molili in so judovsko in krščansko ljudstvo ob vsaki priložnosti opominjevali, da naj z molitvijo v telesnih in dušnih potrebah pri Bogu pomoči iščejo. Vsi so imeli duha sv. Pavla, kateri je vernim pisal: Neprenehoma molitvi in sv. Jakoba, kateri pravi: Preljubi, molite eden za druzega, &a boste ohranjeni. Ne samo preroki in aposteljni, temveč tudi učenik prerokov i" aposteljnov, Jezus Kristus, božji Sin, vse osramoti, kateri ne marajo za molitev. Jezus je veliko molil, molil ne le po dnevi, temveč dostikrat cele noči. Molil je, predno je aposteljne izvolil, molil, predno mrtvega Lazarja v življenje obudil. Molil je v tempeljnu, v hiši, v puščavi, pri vsakem obedu. Molil je v življenji in ob smrti, na Oljski in Kalvarski gori. Ali ni tudi kristijanov, Jezusovih učencev, dolž* nost, delati to, kar je naš Učenik delal? Ali nam ni molitve tolikrat goreče priporočal? V evangeliju današnje nedelje pravi: Resnicno, resnično vam povem, kar boste Očeta v mojem imenu prosili, bo dal . . . Prosite in prejeli boste, da bo vaše veselje dopolnjen0' In v evangeliju križevega tedna pravi: Prosite in prejeli boste ■ • ' Ako bi nas nebeški Oče brez molitve hotel prerediti in preskrbet') zakaj nam veli Jezus prositi: Daj nam danes naš vsakdanji Ce nas Bog hoče brez molitve vseh nevarnost in vsake nesreče ob' varovati, zakaj nam je Jezus zapovedal, vsak dan moliti: Ne vpS nas v skušnjavo, temveč reši nas od hudega. Izgledi in nauki Jez"s8 Kristusa, ki je tako rad molil in molitev mnogokrat priporočal, sp11'* čujejo, kako se motijo oni, ki radi ne molijo in celo mislijo, da m0' litve ne potrebujejo. 2. Ba smo molitve potrebni in eden za druzega moliti do1žni’ nas tudi katoliška cerkev uči; zato je zapovedala očitne molitve '" n 263 Procesije na dan sv. Marka, in tri dni križevega tedna. Te procesije n>so samo v naši fari in pri bližnjih duhovnijah, marveč po vseh deltah, kjer prebivajo katoliški kristijani. Te procesije niso bile še-le ®edanje dni vpeljane, temuč so že silno stare. Procesijo sv. Marka ie v 6. stoletji sv. Gregor, papež, in procesije križevega tedna sveti Mamert v 5. stoletju postavil. Dvanajststo let in še več so že Procesije v katoliški cerkvi navadne; v posebnih stiskah in nadlogah So tudi druge procesije in očitne molitve dovoljene; in vsak dan pri Sv- maši prosi katoliška cerkev v splošnih in posebnih nadlogah kristjanov, da bi jim Bog s svojo milostjo prišel na pomoč. Vse to dela Sv- katoliška cerkev, katero sv. Duh vodi in katero sv. Pavel imenuje ktnclj in steber resnice. Tudi sveti cerkveni učeniki potrdijo potrebo in dolžnost molitve. ^•Avguštin pravi: Trdno verujemo, da nobeden ne more zveličan biti res božje milosti, in da nobeden božje milosti ne prejme brez molitve. **■« vere nam je Bog brez molitve dodelil; za vse druge milosti moramo prositi, posebno pa za stanovitnost v dobrem do konca ^nšega življenja. Sv. Krizostom pravi: Kakor potrebno je človeku di-i('njc, tako potrebna je kristijanu molitev. Sv. Bazilij pravi: Kakor VMrebna je človeku hrana, tako potrebna je kristijanu molitev. Vera nas uči, da noben odraščen kristijan ne bo zveličan brez molitve. Kar je tedaj telo brez duše, vojščak brez puške, riba brez plavut, ptica rez perut, to je kristijan brez molitve. Kako zelo se tedaj motijo Si, kateri nočejo ne sami, ne z drugimi moliti! Kar je Jezus učil, kar njegova sv. cerkev uči, tega tudi naša Pamet ne more ovreči. Človeška pamet je zmotam podvržena; Bog *n njegova cerkev se ne more nikdar motiti. Poslušajmo, kaj zdrava amet k temu pravi? Otroci prosijo očeta, podložni svojega gospoda, J&telj svojega prijatelja kake dobrote. Ali ni Bog naš oče, gospod Prijatelj bolj, kakor vsak drugi? Ali se ne bomo do Boga vedli Ck°' *va'COr PrUatolji, otroci in podložni? Bi bilo li prav, ako bi mi °r Božji prijatelji, služabniki in otroci darov od Boga pričakovali, j ua bi dobro besedo Bogu za-nje dali in ga prosili ? Bog res ve, a Potrebujemo, predno ga prosimo; in Bog ni trd oče, ojster go-. ’ samopriden prijatelj, kakor so ljudje, katerih je treba s proš-i 1 >n nadlegovanjem omečiti; pa božji darovi so vredni, da dobro u° za-nje damo in ker nam jih Bog ni dati dolžan, se jih molj. .° Vsaj s ponižno prošnjo vredne storiti. Bog res ne potrebuje naše ^ ’ v} . Tl n mi I a w-» A ^ A (MII AKAI A TTAI«A 11H n 1)1 A in UllVlAnAII fazode e> pa mi je potrebujemo, da mu svojo vero, upanje in ljubezen vamo in duši in telesu potrebnih dobrot dosežemo. Bog je 19* Gospod, in hoče za svoje dari prošen biti, da spoznamo, da vse od njega pride; da brez njega nič nismo, nič nimamo in nič ne m0' rerao. Ali ni nespameten, kateri bi miloščino tirjal brez prošnje i° plačilo brez dela? Pa še bolj nespameten je tisti, kateri misli, da bo od Boga vse, kar za dušo in telo potrebuje, prejel, četudi m°' liti noče? Ljubi kristijani! ne poslušajte tistih, kateri bi vas od molita odvračali rekoč, da je molitev prazna in nepotrebna reč. Njih besede so nasproti božji besedi, uku sv. katoliške cerkve in zdravi pameti) tedaj so zmota in prav škodljiva zmota. II. Kdor misli, da je molitev prazna in nepotrebna reč, tudi začne opuščati molitev, in pride 1. ob vero in 2. ob lepo za-držanje. 1. Ako bi bila molitev naša prazna reč, bi tudi angelji in svetniki pri Bogu ne smeli za nas prositi, in mi bi se ne smeli Materi božji in svetnikom priporočevati. Če je naša molitev prazna reč, bi tudi ne smeli drug za druzega, za svoje stariše, dobrotnike, deželsko in duhovsko gosposko moliti. Ko bi naša molitev bila prazna reč, bi ne smeli moliti za duše v vicah. Po tem takem bi bila vsa vez lju' bežni med nami, svetniki v nebesih in vernimi dušami v vicah raz* trgana in člen vere: občestvo svetnikov bi bil ovržen; kar je pa zoper očitni nauk sv. pisma, zakaj sv. Jakob pravi: Molite eden za dfU' zega, da boste ohranjeni. Ne le zaveze s svetniki, temuč tudi zavezo z Bogom tisti raz-dere, kateri ovrže molitev in prošnjo za druge. Ako ni treba Bog8 kaj prositi, ga tudi ni treba za kaj zahvaliti; ker Bog ravno tako malo potrebuje naše hvale, kakor naše prošnje. Glejte, kam posleC*' njič zaide, celo ob vero pride, kateri molitev zavrže. 2. Pravični iz vere živi. Kako bo oni iz vere živel, kateri je vero prišel? Vera je korčn dobrih del; kako bo drevo sad prinesi0’ če nima korenine? Kjer vere ni, tudi božjega strahu ni; in kaj ffl°re še človeka od grehov in krivic odvrniti, kateri se Boga ne boji? Sploh se sliši tožiti zoper spačenost ljudi, pa spačenost je le samo krivih naukov in nevere. To nam potrdi sam Jezus Kristus, on, več"* resuica, rekoč: Varujte se lažnjivih prerokov, kateri pridejo k rtl”> v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrdbljivi volkovi! Po njih jih boste spoznali. Se li bere grozdje s trnja, ali fige z osata ? rodi vsako dobro drevo dober sad; malopridno drevo pa malopf^f sad. Tako se pobožno življenje najde le pri tistih, kateri imajo vero v Boga in radi molijo; razuzdanost in hudobija pa je pri tis11 d°ma, kateri so se veri in molitvi odpovedali. Kadar začne pravični Molitev opuščati, začne tudi v grehe lezti in se od Boga odmikati; Nasproti pa začne grešnik k Bogu se pomikati in boljšati, kadar z&čne moliti. V zmoti je tedaj, kateri veruje, da Bog na molitev ljudi ne po-rajta, ker je ta vera božji besedi, nauku katoliške cerkve in zdravi Pameti nasproti; in prav v škodljivi zmoti je, ker tisti, ki se molitvi °dpove, sčasoma pride ob vero in lepo življenje. Torej vas, ljubi križani! zavolj zveličanja vaše duše in tudi zavolj časne sreče prosim, bolite toliko več in bolj goreče, kolikor več jih vidite, kateri v mo-**tvi omrzujejo. Molite zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi, molite Posebno veliko ob nedeljah in zapovedanih praznikih; zakaj če je Bog sklenil, nas lakote in pomanjkanja obvarovati in nam boljše letine ^deliti, je gotovo to sklenil zavoljo naše molitve. Oh! saj nimamo žalostne čase nobene druge tolažbe kakor molitev; nobenega dru-Ze8a upanja kakor v Boga. Kdor bi nam molitev odvzel, bi nam Zadnjo tolažbo odjedel; in vsak mora poslednjič obupati, kateri v ^°£a ne stavi svojega zaupanja. — Molimo tedaj, kakor Jezus za-P°veduje, vselej in ne nehajmo; saj ni nikjer drugje pomoči, akor v imenu Gospoda, kateri je nebo in zemljo, vstvaril. Amen. t J08. Rozman, dekan (1858). 2. Molitev: dobro delo. Prosite, in boste sprejeli, da bode vaše veselje spolnjeno. Jan. 16, 24. ■ A. 1. Ljubi Jezus je bil marljiv in neutrudljiv v svojem zverskem poslu ... pa je svojim učencem tudi to marljivost pri-P°ro6il: Jas moram opravljati dela tistega, hi me je poslal, dokler dun; pride noč, ho nihče ne more delati. (Jan. 9, 4.) , 2. Kakšno delo nam mili Zveličar veleva opravljati, dokler je 11 — življenja našega? V današnjem sv. evangeliju nam to delo ZJ°čno imenuje in zapoveduje opravljati, molitev namreč: Aho boste eta, haj prosili v mojem imenu, vam bo dal . . . Prosite in boste 1 e^i ... da bo vaše veselje spolnjeno. ^ 3. Nekateri ljudje radi delajo od jutra do večera; ne bojijo se Poroče; Vročine, ne zime ... še ponoči ne mirujejo ... Od Jezusa pri- no delo — molitev pa zanemarjajo, se je celo sramujejo . . k. Zato vam, ljubljeni poslušalci! danes govorim o molitvi; in vam čem pokazati, da to delo je imenitno, naj se ga nihče ne sramuje! Da je molitev imenitno delo, spoznamo, če pomislimo: 1. kaj je? 2. kdo gaje opravljal? B. 1. Bodoči teden imamo prošnice ali križevske obhode — čas združene molitve . . . Verniki se jih boste radi in obilno vdeležiK drugo delo na stran dejali . . . Molitev je najimenitnejše delo: a) je č a s t i 1 n o delo, ki Boga najbolj počasti ... Že sveti apostol Pavel opominja: častite in nosite Boga v svojem telesa-(I. Kor. 6, 20.) Jezus pa veli: Vi tedaj tako molite: Oče naš, kO' teri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. (Mat. 6, 9.) Imenitno! b) je pr o sil n o delo. Berači smo pred Bogom . . . JezuS zapoveduje: Prosite in boste sprejeli . . . Nadležni prijatelj • • ' trka . . . ruši . . . prosi ... je sprejel . . . (Luk. 11, 5—13.) Kako imenitna je torej molitev! c) je z a h v a 1 i v n o delo. Za vse dobrote in dari se moram0 Bogu zahvaliti po besedah sv. apostola Pavla, ki pravi: Zahvaliti Boga Očeta, kateri nas je vredne storil vdelcžiti se dedščinc svet' nikov v razsvetljenju, kateri nas je otel od oblasti teme, in prestavi v kraljestvo svojega preljubega Sina (Kološ. 1, 12—13.), d) je sp ra v n o d e I o , ki jezo božjo potolaži, in nam °d' puščenje grehov zadobi. Zato nas je Jezus učil moliti: Odpusti naše dolge. (Mat. 6, 12.) Sv. apostol Jakob pa opominja: Moliti vzajemno, da se zveličate. (Jak. 5, 16.) Kdo bi se tedaj molitve sra moval ali izogibal, ko je tako imenitno delo? Radi bomo molili, P°" sebno ako še pomislimo: 2. Kdo je to delo opravljal? Prostak imenitnega de|* v roke ne dobi . . . imenitno službo le velikaši opravljajo. Tako je tudi sv. molitev imenitno delo, ker jo je opravljal: 1. Jezus, Si® božji. On na Oljski gori kleči . . . cele tri ure moli. (Mat. 2 ■ 36—44.) Cele noči v molitvi prebedi . . . Vedno moli . . . 2. Molitev opravljala je Marija ... v svoji hišici, k° je angelj prinesel pozdrav in oznanilo ... šla je k svetkom v Jeruzalel° . . . rada je molila . . . Imenitno delo! 3. Molitev opravljali so svetniki. Sveti Anton Padovaii j6 molil cele noči, sv. Alojzij . . . 4. Molitev opravljajo še zdaj radi Danes je god: Najdbe sv. križa. Koliko Jezusom . . . Majnik se obslužava . . vsi dobri k r i s t i j a nl' jih kleči in moli pred križal1*1^ . Koliko pobožnih dušic kIeCl Pred Marijo Devico, sklepa svoje roke, ter moli: Sv. Marija, mati Božja! prosi za nas uboge grešnike . . . 0. Sv. apostol Filip je toliko rad molil, da so po smrti našli Da njegovih kolenih žulje in kraste . . . dobil je stanovitnost . . . Nebeško veselje . . . Molitev je imenitno delo . . . opravljajmo jo tudi mi radi . . . kleče pred sv. križem . . . pred Marijo Devico . . . ‘u tudi mi zadobimo nebeško večno veselje, ker Jezus Kristus sam pravi: Prosite in boste sprejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. Amen. Simon Gaberc. Križev teden. Velika družina Božja. *) Tako nas je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa smo eden druzega udje. Rimlj. 12, 5. Sv. cerkev zbira te tri dneve pred vnebohodom Gospodovim sv°je vernike k očitnim molitvam, ki se opravljajo med slovesnimi Pr°cesijami. Ona nas vodi takorekoč kakor svoje otroke ob roki k ®ajboljšemu Očetu našemu, da bi od njega izprosili, česar potresemo. Vse svoje otroke brez razločka starosti in stanu, bogate in revne, učene in priproste, duhovne in posvetne, zdrave in oslabele, ^lade in stare . . . kliče vkup, jih pelje od ene cerkve do druge, po ubcah ali po polji, jih spodbuja, naj svoje roke in svoje srce povzdi-|uJeJo proti nebesom, kjer prebiva naš skupni Oče, ki nam potrebnih ar°v, ako se jih bomo vredni storili, odrekel ne bo, kakor nam a)egov Sin sam zagotavlja v sv. pismu, posebno v današnjem in ^erajšnjem evangeliji, kakor ste slišali. — Pri vsaki procesiji obhajamo <1' daritev sv. maše, katera posreduje med nebom in zemljo ter “dpira zaklade božjih milost. — Poslušamo besedo božjo, ki nas v 111 Prepričanji potrjuje ter spodbuja k neomahljivemu zaupanju v ‘eta nebeškega. — Ker smo si pa svesti, kako majhne so naše *asluge pre(j 0gmj božjimi, se v svojih molitvah obračamo k svetnikom 11 kličemo v litanijah te prijatelje Božje, da bi tisto, česar naše ^i ne premorejo, po njihovi priprošnji od Boga zadobili. — Ob a ePu procesije molimo še skupno za vse žive, za duhovske in deželske astnike in gosposke; ne pozabimo pa tudi tistih, ki so že dokončali tek ali obhod na svetu, ko ponižno prosimo tudi za verne mrtve. ’) Lahko se porabi I., II., III. za vse tri prošnje dni. K Ali nam torej, dragi moji, ravno te dneve sv. katoliška cerkev ne stopi pred oči nekako v vsej svoji celoti? Ali nam ravno po teh obredih in prošnjah ne razodeva svoje vzvišenosti in imenitne naloge: svoje otroke časno in večno osrečiti ter jih pripeljati na blaženi dom Očetov, kamor je šel ob vnebohodu naš prvorojeni brat in Zveličar Jezus sam, nam stanovanja pripravljat? In procesije, ali nas °e spominjajo, da smo na potovanju proti tej pravi domačiji? Ce se ozremo krog sebe in po krščanskem svetu, najdemo neštevilno svojih bratov in sester, ki hrepenijo po istem cilju in posebno te dneve svoje prošnje pošiljajo proti nebu. Če pogledamo v večnost, spomnim0 se vernih mrtvih, ki so pred nami šli odgovor dajat za svoje hiševanje in zato, da bi milost našli pred Očetom, molimo zanje. In če svojo oči povzdignemo proti nebesom, zapazimo neštevilno trumo svojih zvoljenih bratov, svetnikov, ki so dosegli svoj cilj, zato kliče©0 nekatere v litanijah po imenu, naj tudi nam pripomorejo k tej sreči- O kako lepa podoba se tu razgrinja pred našimi dušnimi očmi! Vsa velika družina Božja je pred nami, katere oče j° Bog sam, katere mati je sv. kat. cerkev. Za to veliko rodovino skrbi Oče nebeški, z materino ljubeznijo pazi nanjo sv. cerkev. Pač bo koristno, ako si to družino Božjo nekoliko bolj natanko ogledam0-Že iz dozdaj rečenega spoznate, da k njej spadajo: a) v e r n i h * na zemlji, b) duše v vicah, c) svetniki v nebesih-Od katere strani koli premišljujemo to versko resnico (o „občestvu svetnikov"), vselej se spominjamo imenitnih dolžnosti, ki nam j'** naklada, in resnobnega klica, naj ostanemo v življenji in po sm^i vredni udje te družine Božje. I. Ko so šli Izraelci čez rudeče morje, morali so še dolgo P0*1 storiti, da so dospeli v obljubljeno deželo. Šli so skozi puščavo i° se morali bojevati zoper sovražne Amalečane; pa Gospod jih je vodili varoval in čudežno podpiral. Glejte podobo družine Božje °a zemlji! Sv. Avguštin naravnost pravi: Po sv. krstu, čegar podob0, je prehod Izraelcev skozi rudeče morje, (cf. Kor. 10. 1.) ne priden*0 hoj v nebeško domačijo, ki nam je obljubljena; prehoditi moran*0 še puščavo sedanjega življenja, premagati moramo sovražnike, ^ na potu prežijo; pa Gospod je z nami. Vsi otroci družine Božje zemlji so torej popotniki in vojščaki. Oglejmo si otroke, in hi'*1 potovanje in boje. 1. Po izhodu iz Egipta je moral Mojzes na povelje božje 1 puščavi sinajski Izraelce šteti ter jih po imenih zaznamovati v zapis0'*1' (1^- Moz. 1.) Izraelsko ljudstvo pa je predpodoba sv. katoliške cerkve in 8 tem je bilo vpodobljeno, da so tudi njeni otroci po sv. krstu v lokvah sv. cerkve zapisani in da bodo, če živijo kot pravi katoličani, tekrat ob sodbi zaznamovani tudi v bukvah življenja. In če se ozremo P° tej rodovini Božji, h kateri tudi mi pripadamo, najdemo različne jjudi vseh narodov in jezikov, bele in črne, učene in priproste, bogate 'n revne — povsod širom sveta. Vsi pa so skleneni po eni in isti teri, enih istih zakramentih, isti daritvi, istem poglavarju, istih postavah zapovedih božjih in cerkvenih. Kje na svetu najdeš pri toliki tezliki tako čudežno lepo edinost? Vsi, ki spadajo h kaki družini, imajo skupno ime, ki se zove te>dovinsko ime. Katero je pa splošno ime otrok družine Jezusove? pa je: katoliški k r i s t i j a n. To je prelepo ime, veličasten Naslov, ki zahteva od nas, nikdar kaj tacega ne storiti, kar temu ■•benu nečast dela, ter nas opominja zmirom se spominjati časti, da 8,bo po Kristusu imenovani in njemu obljubili zvestobo. Ali le redko 80 Vsi otroci v rodovini dobri. Očak Jakop je imel 12 sinov, pa le °zef je bil dober in pobožen. Noe je imel le 3 sine, in med temi ‘® kil Kam hudoben. Izak dva sina, Ezava in Jakopa, pa le ta je bil dopadljiv. Ni čuda torej, da se v veliki božji družini sv. cerkve ®ajdejo tudi slabi, hudobni in brezbožni otroci. Ce si to družino ogledamo, najdemo dvojni razred otrok. Ene 6 Kristus sam povzdignil, izmed drugih izvolil in jih postavil čez Sv°j° družino (Luk. 12,42 ); to so predstojniki sv. cerkve, ki čujejo drugimi) jih po poti zveličanja vodijo in jim o pravem času “jejo hrano (Luk. 12, 42.) duhovno — božje besede, sv. zakramentov, jJ-niaše. En duhoven je le čez majhen del družine Jezusove postavljen, j ^ itez veliko večji, in imajo tudi višjo čast in oblast; papež pa p yso družino Kristusovo in imajo najvišjo oblast čez vso rodovino. aP*ž so vidni duhovni oče kristijanov na zemlji; nevidni je v nebesih, Papež , so namestnik Kristusov. Kakor ima vsaka rodbina očeta, tako 1 Kristusova, in to so papež, naš sv. oče, poglavar vse družine, kat Prav'c‘ kliče sv- Pavel (Hebr. 13, 17.) vsem otrokom ■ cerkve: Bodite pokorni svojim sprednikom (papežu, škofom, Dl*oni) lH bodite jim podložni; salcaj oni čujejo kakor taki, ki 0 odgovor dajali za vaše duše. 2. Otroci Izraelovi so 40 let hodili skozi puščavo, predno so 1 v obljubljeno deželo, ki se je cedila mleka in medu. Tudi mi SQ Popotniki, tujci v puščavi tega življenja; naša domovina n0besa, kjer nas bo Bog napajal s potokom svoje sladkosti. Prišli telo t (Ps. 35, 9.) Dokler smo v milosti božji, imamo pravico do nebes-Izraelci so morali skozi 40 letno potovanje vedno ohraniti vero, upanje) udanost do Boga in pokorščino. Enako moramo tudi mi storiti. Kedo nam pa kaže pot v nebesa? Izraelce je Bog čudežno vodil po ognjenem stebru; nas vodi Bog po svoji cerkvi, ki je stebet in temelj resnice (II. Tim. 3. 15.). Zatorej kličimo s prerokom: T0e sem na zemlji; ne skrij pred menoj svoje postave (Ps. 118, 9-)-In če te postave spolnujemo, s kako slastjo in blaženostjo nas navdajo l Da pa na potovanji ne omagamo, nas redi mana sv. altarnega zakramenta in napaja voda iz skale, katera je Kristus, namreč potok njegovih milost. Popotniki in tujci smo na zemlji. Zato ne smemo svojih src na svet navezovati, na časno premoženje, blago, čast . . . Mi le skozi gremo, nespametno bi bilo, ako bi se hotli tu kakor za vselej ustanoviti, ko bodemo morali vse časno kmalu zapustiti* Časne reči vživajmo kakor le memogrede, tako hodimo skozi času0 blagre, da večnih ne zgubimo. (Orat. Dom. 3. Pentec.) Iz tega tudi sprevidite, za kakšne reči naj zdaj Očeta nebeškega prosimo; ne bogastva in obilnosti zemeljskih blagrov, ampak v PrvI vrsti duhovnih dobrot, in časnih reči le toliko, kolikor so nam T dosego nebeških potrebne. Imejmo se tudi le kot oskrbnike nam izročenega blaga, od katerega bomo odgovor dajali, ko dokončam^ potovanje. Bodimo z malim zadovoljni, da bomo čez veliko postavljec*-Kot oskrbniki tujega blaga, od Očeta nebeškega nam izročenega kot tujci memogredoči hrepenimo po pravi domačiji nebeški! Pr*za' devajmo si iti v tisti pokoj (Hbr. 4. 11.), v kraj, kjer je popoiu0 veselje, nekaljeni mir. Ako resno premišljujemo večno življenje, je ^ to primerno trda srca ganiti, jih od posvetnega odtrgati in za nebes“ pridobiti. Ko je red sv. Dominika že zelo slovel, bil je pridigar Egm®^j ki je z velikim vspehom v mestu Boulogne pridigoval. Tu je ži'T0 bogat, učen mož, ki iz strahu, da bi bil morda po pridigarju spf0' obrnen, ni hotel iti ga poslušat, kakor mnogi dandanes storč. Vand0 ga je enkrat na praznik sv. Štefana poslušal, ko je pridigoval ravo o besedah: nebesa vidim odprta; spreobrnil se je, postal menih 10 se zveličal. 3. Potovanje Izraelcev v obljubljeno deželo ni bilo brez boj9-Amalečani so jih napadali, Jozue je šel z vojščaki nad sovražnih’ Mojzes pa na goro in je molil z razprostrtimi rokami. Ce je MejIfS roke vzdignil, zmagoval je Izrael; če so mu omahnile, prevladal J Amalek. (II. Moz. 17.) — Tudi mi se imamo na svojem potoval v obljubljeno deželo nebeško s sovražniki bojevati, ki nas — po Sosedah sv. Gregorija Vel. — kakor roparji ob cestah zalezujejo. Meso, svet in satan so ti sovražniki. Vedno moramo torej biti tta boj pripravljeni. Moj sin, pravi Sirah (2, 1.) v službo Gospodovo st»piš, pripravi svojo dušo za skušnjavo. Za čednost in svetost se ‘ttora zvesti služabnik Božji vedno bojevati. Posebno pa morajo predstojniki družine Božje biti podobni Mojzesu *u Jozuetu, — papež, škofje, mašniki — vojščaki Kristusovi, ker oni Se imajo bojevati zoper sovražnike sv. vere in vernikov, oni jih vodijo, spodbujajo v boji za resnico, jih branijo in varujejo zvitih napadov. Glede na vse to se družina Kristusova na zemlji po pravici imenuje: v°jskovalna cerkev. Ne zgubimo poguma; saj je Kristus naš vrhovni vojvoda, sledimo aJegovi zastavi, banderu sv. križa, kateri se ravno zato nosi pred Dami v procesijah, sploh na potovanji našega življenja! Zatecimo se Pa k njemu tudi v goreči molitvi, saj nas on sam, kakor ste slišali v s^. evangeliju, saj nas sv. cerkev k temu spodbuja. Sv. cerkev Spoveduje v litanijah moliti za vse žive vojščake Kristusove, da bi nJegovi zastavi nezvesti ne postali, ona moli za duhovsko in deželsko °blust ... Ne pozabite, predragi, te dneve sukati tega orožja svete blitve; molite za papeža, škofa duhovne, da se vsikdar skažejo Zveste poveljnike, da zainorej o spolno vati težke svoje dolžnosti; molite Za se, da nikdar ne odstopite od poti čednosti in resnice. Gospod bo uslišal tako molitev, in zavoljo zmage nad sovražniki nas bo obdal s častjo in slavo. II. Sv. Duh tiste blagruje, ki so se na potu sedanjega življenja Dsomadežane ohranili. (Ps. 118, 1.) Pa kdo ne ve, kako težko je tu na zemlji greha se obvarovati vkljub mnogim pomočkom? Kdor po Prašni cesti potuje, se lahko opraši. Mi smo taki popotniki na zemlji, n0 manjka nam tacega prahu v duhovnem pomenu. Kajti vse, . r ie na svetu, pravi apostelj (I. Jan. 2, 16), je poželenje mesa, po-elenje oči in napuh življenja. To je duhovni prah, ki se povsod na 8Vetu najde, koderkoli hodimo, in ki tako lahko, če nismo previdni, Qašo dušo omadežuje. Celo verna srca se po svetnem prahu lahko Uniažcjo, pravi sv. Leon Vel. In sv. Brnard opazi: Noge, ki so nag-n<:nja naše duše, ne morejo, ko se po tem prahu pregibljcjo, biti po-°notna čiste. Kdor pa ima opražene noge ali črevlje, ne sme na-avnost v stanovanje imenitnega Gospoda, dokler se ni pošteno očedil. Tako tudi tisti otrok Božji, čegar duša je omadežana s posvetnim all°m, ne more naravnost dospeti v prežalo stanovanje nebeškega Kralja, dokler se popolnoma ne očisti. In kje se to zgodi? Ali tu zemlji, ali v posebnem kraju v večnosti? S srčnim kesanjem, žalostjo in spokornostjo se že tu veliko madežev zbriše, ali naše življenje j® primeroma kratko in pri večjem številu zadolženih duš ne zadostuje v popolno spravo z razžaljenim Očetom nebeškim. Torej odkaže Sodni* takim otrokom, ki so se v ljubezni Božji preselili v večnost, pa š® niso popolno čisti za nebesa, posebej kraj, da se pripravijo za nebesa-Oglejmo si te otroke božje v vicah, pa muke, ki jih tam trpe. 1. Sveti pisalci mislijo, da le malo ljudi koj po smrti pride v nebesa. Sv. Alfonz pravi: Navadno morajo skoro vsi en del časnih kazen, ki jim gredo, še po smrti dostati, kajti bere se, da je mnog® duš, ki so sveto živele, vendar nekaj časa moralo biti v vicah. K*' teri otroci Božji se torej znajdejo v vicah? a) Mojzes je nekdaj pasel čredo svojega svaka Jetra, in ko J® gnal ovce globokeje v puščavo, je prišel do Horeba. Tu se mu Prl' kaže Gospod v sredi gorečega grma; Mojzes vidi, da grm gori, P® ne zgori. Zato reče: Sel bom tje in pogledal to veliko prikazen, zakaj da trnje ne zgori. Pa Gospod mu reče: Mojzes, ne bližaj se, odvM1 svoje čevlje od nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja. (II. Moz. <>■) Zakaj je bil ta kraj svet? Ker se je Bog prikazal Mojzesu v podobi ognjenega plamena v sredi grma. Kako sveta so še le nebesa, kjer ti, večni Bog, na tronu neskončnega veličastva kraljuješ — i® Serafini vedno pojo: Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot. Mojz®s je moral čevlje od nog odvezati, na katere so bile z jermeni pr|j vezane, da se je smel prikazati pred Gospodom. Tudi otroci Božji morajo vsako zgolj posvetno ljubezen do časnih reči, vsako nagnenj® do minljivih blagrov, ki se morda njih duše drži, odstraniti, če h®' čejo pred Gospodom se prikazati in gledati njegovo obličje. Duš®> katere so se z majhnim grehom, ali s (prevelikim) nagnenjero d® stvari, življenja, blaga, sorodnikov . . . ločile s sveta, ne morejo k®J v nebesa, temuč se morajo prej teh peg v vicah očistiti. In če ps8*' mist (14, 1.) vpraša: Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru, kdo bo počival na tvoji sveti gori? — se mu odgovori: Kdor brez madeža in pravično dela. P) Ko je Izraelcem v puščavi vode manjkalo, so godrnjali zop6^ Mojzesa in Arona: „Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo, da bo®1, z živino vred umrli ?“ Bog je zapovedal Mojzesu, naj s palico uda* na skalo, da bo voda pritekla. Pa Mojzes in Aron sta dvomila- ^ kazen za to nista prišla v obljubljeno deželo. (IV. Moz. 20.) Got®.'0 sta oba ta greh, ki je bil po zatrjilu svetega Avguština le odpustil1'’ srčno obžalovala, gotovo ga jima je bil Bog odpustil; ali v obljubljeno deželo nista smela. Tudi otroci Božji, če so odpuščanje grehov po zasluženji Jezu-s°vem zadobili, ne morejo koj iti v nebesa, temuč morajo časne kazni Postati. Bog z grešnim dolgom ne odpusti tudi vseh kazni, kakor uči Sv' tridenški zbor. Iz tega razvidimo, kaki otroci Božji so v vicah. To so pravi °hoci Božji, ki so se v milosti in ljubezni Božji preselili v večnost, ^ nosijo lepo podobo detinstva Božjega nad seboj (sv. Kriz.), pa niso Popolnoma čisti; po kaznih v vicah se očiščujejo. 2. V vsaki sv. maši moli duhoven: naj bi blagovolil Gospod Podeliti vsem v Kristusu počivajočim kraj hladila, luči in miru. tri besede kažejo na muke, ki jih trpe otroci Božji v vicah. Če Pašnik prosi za nje hladila, torej sklepamo, da jih žge ogenj; če Prosi luči, torej se nahajajo v temi; če prosi miru, torej ne vživajo ^ popolnega pokoja. Vice so a) kraj ognja. Sv. Pavel (1. Kor. 3. 15.) govori o tistih, Pr> katerih se najdejo pri posebni sodbi napake, da bodo zveličani, le kakor skozi ogenj. Ta ogenj ne more biti peklenski ogenj, ker P°gubljeni v peklu se ne morejo zveličati — ex inferno nulla redemptio. ~~~ Razumeti se mora le tisti ogenj, v katerem se čistijo duše v vicah, bi mogle dospeti k gledanju Božjemu. V tem čistilnem ognji uboge ,7e trpe grozne bolečine, ki si jih mi misliti ne moremo. Zato pra-8V- očetje, da je ta ogenj neprimerno bolj boleč, kakor vse trpljenje &a življenja. — Vkljub temu, da ogenj gori, vender se uboge u&e znajdejo, trpe in žalujejo b) v t e m i. Kristus sam primerja očiščevališče z ječo, kjer trda tema. (Mat. 5, 26.) Zato moli sv. cerkev, naj bi tem ttšam svetila večna luč. Ko je bil stari Tobija (5, 12.) oslepel, je . 'bnil v svoji nesreči: „Kakšno veselje mi bo, ker v temi sedim 8vitlobe neba ne vidim?" Kako še le žalujejo te duše, ker res j16 vidijo prave svetlobe neba, h kateri so vendar poklicane. Večne 1 če ne morejo gledati, ker so začasno ta c) ločene od Boga, prave luči. Verniki s sv. cerkvijo zdihujejo ranjke: Gospod, daj jim večni mir! Ta pokoj pa obstoji Je v nJenji z Bogom po srečnem gledanji in vživanji v nebesih. Ločitev »°ga, njih največje dobrote, katerega ljubijo z žarečo ljubeznijo, y.a hm neizrekljivo bolest, skelečo muko. Zato pravi sv. Krizostom: ju , in tisočkrat pomnožene multc niso nič v primeri z bolečino, 1° duša občuti, da je še nevredna gledati Boga, in pri njem 274 prebivati. Sv. cerkev po pravici njim poklada na jezik besede psal-mistove: Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu; Maj bom prišel in se pribami pred obličje Božje? (Ps. 41, 8.) O, ti ubogi otroci Božji so po smrti dospeli blizo svoje največje sreče, a vender je še ne smejo uživati; prišli so pred vrata očetovske hiše, a še ne smejo vanjo, in ne vejo, kako dolgo bo ta zapuščenost trpela ter zdihujejo: Gorje mi, da se moje bivanje podaljšuje- (Ps. 119, 5.) Marsikatera duša koprneče pogleduje k nebesom, da-1* pride angelj božji, ji roko poda, jo reši iz strašnega kraja ter j° popelje na dom drazega Očeta. Sv. Antonin pripoveduje: Neki bolnik, ki je imel strašno trpeti, je prosil Boga, naj ga že skoro reši neznanskih bolečin. Prikaže se mu angelj, ki pravi: „Bog je tvojo prošnjo uslišal in me k tebi poslat Na prosto ti je dano, ali en dan v vicah trpeti, ali pa še na zemlj1 eno leto.“ Bolnik se ne obotavlja, brž odgovori: „Izvolim si en dan v vicah; bo vsaj tukaj konec mojim bolečinam. Kmali nato umrje iu njegova duša pride v vice. Tukaj je pa toliko trpel in tako težko prenašal, da je plakaje klical: „Kako me je angelj motil! En sain dan mi je rekel, da mi bo trpeti v vicah, pa gotovo že trpim dvajset let v teh strašanskih mukah.“ Zopet se mu prikaže angelj ter pravi: „Uboga duša, motiš se, ker veliko trpiš, pa ne veš, kako dolgo. Le malo ur je šele, kar si umrl; saj tvojega trupla še za-kopali niso.“ Ker so bolečine ubogih duš v vicah tako velike, se otroci Božji, ondi se pokoreči in očiščujoči, po pravici imenujejo trpeča cerkev. In ker si sami celo nič ne morejo pomagati, zato se neprenehoma od ondod razlega mili glas: Usmilite se me, usmilite se ravsaj vi prijatelji moji, ker roka Gospodova meje zadela. (Job. 19, 21-) Ali bi mogli preslišati klic svojih trpečih bratov, onih, ki s° bili z nami v zvezi po isti veri, istih zakramentih, v zvezi po krvi. prijateljstvu, dobrotljivosti . .? Ce v teh dneh še posebej moli sveta cerkev za nje, ker ne pozabi na nobenega svojih udov, o predragi, pomagajte tudi vi ranjkira sobratom! Pomagajte jiin z molitvi jo, saj sveta in blaga je misel za ranjke moliti, da bi bili rešeni njih gr(' hov. (II. Mark. 12, 46.) In če katere, imajo občne očitne molitve obljubo uslišanja. (Mat. 18, 19.) Cerkev je molila za oproščenje ap°' stola Petra in glej, angelj pride z nebes, strč apostolu verige, in pelje ven iz ječe. Tako tudi pride angelj miru in svitlobe v ječo vic. in pelje duše, sem v ta ogenj obsojene, v veselje sv. raja, kadar se verniki zbero in goreče molitve pošiljajo pred stol božjega usmiljenja- Pomagajte jim z daritvijo sv. maše, kajti iz keliha svete krvi rosijo kaplje čez uboge duše in hladijo njih pekoče bolečine. Pomagajte jim s sv. odpustki, kakor opominja sv. Pavel Kor. 8, 14.): V sedanjem času naj vaša obilost njih potrebi po-rn°re. Sv. cerkev je obilno odprla svoje zaklade, vsaj nekaterih se Poslužuj, dragi kristijan! ter jih obračaj v prid ubogim dušam . . . nstopi v bratovščino sv. Dizma . . . Pomagajte z miloščino. Dobrodelnost je prijetna vsakemu **vemu, pravi Sir. (7, 37.), pa je tudi mrtvemu ne odreci. S tem si sPravljaš zaklad, katerega rja in molj ne snesta. Pomagajte s postom in drugimi pokorili, ki jih lahko Vsak dan opravljate na en ali drugi način; kar vse lahko po juna-dejanji ljubezni za duše v vicah darujete onim, ki so najbolj Potrebne. O predragi, če eno ali drugo opravljate, če te dni goreče mo- bes hod zanje, smete upati, da, kakor je takrat, ko je Gospod šel v ne-a, seboj peljal pred peklom ujete, bode ob dnevu svojega vnebo- sprejel a odprl nebeška vrata ter iz očiščevalne ječe mnogo duš ^ svojo družino v nebeškem Jeruzalemu. III. Ko v duhu gledamo te dneve proti nebesom, spominjaje Se veličastnega vnebohoda našega Gospoda Jezusa Kristusa, vidimo °adi otroke Božje, ki so po prestanih nevarnostih na zemlji ali po °ačanem trpljenji v vicah srečno dospeli na pravi dom Očetov. S*ejmo se nekoliko po nebeškem Sijonu! 1. Kdo je videl otroke Božje v nebesih? Sv. Janez je bil tjekaj ^arQaknen, in v skrivnem razodenji (7, 10.) pravi: Videl sem veliko Urno, katere nihče ni mogel prešteti, is vseh narodov in rodov, in J dstev, in jezikov stati pred sedežem in pred Jagnjetom; bili so °-ceni v bela oblačila, in palmove veje so bile v njih rokah. In so vPili z velikim glasom rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na sedežu, Jagnjetu. Števila izvoljenih v nebesih si ne more nihče predsta-'• Ce je vže sv. Jeronim v 5. stoletji rekel, da, ko bi hotel vse učence sv. cerkve našteti, bi jih 7000 prišlo na vsak dan: koliko 6.^e število vseh drugih svetnikov zdaj že blizo v 2000 letih! Ti l jubši otroci Božji — o vsi so zdaj doma pri svojem Očetu v ne-°pisljivem veličastvu. Domov so dospeli vže davno sv. očaki, preroki in p r a -¥ c 11 i stare zaveze, ki so postali otroci Božji na zemlji po živi veri ljubljenega Odrešenika. Domov so prišli sv. apostoli, ko so Sv°jo krvjo vkvasili sv. cerkev. Domov so prišli sv. mučenci, Sl1 velike britkosti, ko so oprali svoja oblačila v krvi Jagnjetovi. 0lBov so dospeli sv. papeži, Škofjo, duhovni vseh vrst, katere je Gospod kot zveste služabnike postavil čez svojo družino-Domov so prišli s v. m e n i h i in p u š č a v n i k i, ki so, posvetno nečimurnost zaničevaje, pridobili nebeške zaklade. Domov so pr$* sv. kmetovalci in rokodelci, da se v hiši Očetovi odpočijejo od svojega truda in znoja. Domov so prišle sv. device in vdove, ki so preskrbele z oljem svoje svetilnice ter šle za Ženinom. Nešt®' vilno naših sodržavljanov, deželanov, meščanov, sosedov, sorodnikov, prijateljev je šlo v večnost, upajmo, da so šli domov k Očetu nebeškemu. Kakšna tolažba za nas, da bomo te, ki so bili na zemlji z nami združeni, še enkrat videli v nebesih! Ko je mislil sv. Frančišek Ksav. Evropo zapustiti ter se podati v Indijo, šel je memo grada Ksaverskega, kjer je takrat še živela njegova mati. Portugiški poslanec mu omeni, naj pri tej priložnosti s® obišče svojo mater, da se poslovi ter jej reče zadnji „i Bogom!“ * svetnik odgovori, da si pridrži raje videti svoje stariše v nebesih, lD sicer ne za kaj trenutkov in z zavestjo bližnje ločitve, ampak za vekomaj z najčistejšim veseljem. Svetniki so v ljubeznivi družbi angeljev ter se veselč, da s° njihovi tovariši, kakor se tudi angeljski kori radujejo zveze s svetniki, kateri napolnjujejo prostore zavrženih angeljev ter božjo slavo pomnO' žujejo. Glej, kako dobro, in kako prijetno je, ako bratje skupaj Pre' bivajo, poje psalmist (132, 1.). In še le v nebesih! Vsi so eneg® duha, ene misli, ene želje, ene volje. Vsi se nežno ljubijo, vsak s® veseli nad blaženostjo druzega, kakor bi bila njegova lastna. In kakšna je še le lepota otrok Božjih! Če je vže duša v posve' čujoči milosti božji tako lepa in draga v očeh božjih, da bi člove po zatrjilu sv. Magdalene Pačiške, ako bi to videl in spoznal, 0 prevelike ljubezni umrl: kako krasne morajo biti duše še lev nebeš j slavi! Ko je sv. Janezu angelj prinesel nebeška razodenja, je ® apostelj tako očaran po njegovi lepoti, da se je zgrudil pred njeg®*° noge, da bi ga molil. In angelj mu reče: Glej, da tega ne stori • služabnik sem s teboj vred in s tvojimi brati. Boga moli! (Raz. 19, Iz tega se sklepa na čaroviti kras nebeških duhov. Sv. pismo J1 primerja biserom in dragim kamnom (Raz. 19, 10.), žarečim zvezda® (I. Kor. 15, 41.), govori o njih belih oblačilih, o svitlih kronah i. t- ‘ In kako velika mora biti še le krasota in veličastvo matere vseh otr® Božjih, preblažene Device Marije, kraljice vseh augeljev in svetnikov! • j Hočemo priti tudi mi v nebesa k svojim bratom, moramo vs® nekaj njihove svetosti imeti na sebi. Četudi jih popolnoma ne doseže®0’ si moramo vsaj prizadevati njim enaki postati. Kar nič se ne i*2° Varjajmo, kajti svetniki so enako ubožno na svet prišli, kakor mi; bojevati so se imeli z enakimi skušnjavami, kakor mi; imeli so iste Zveličanske pomočke, kakor mi. In toliko rajše se bomo trudili za Nebesa, če pomislimo: 2. kakšna prebivališča imajo ondi otroci Božji. Sv. Pulgencij je popotoval v Rim na grob sv. apostolskih prvakov. ^r‘de tje ravno takrat, ko je Teodorik, kralj italijanski, tamkaj v 1. 500 °bbajal svoj prvi vhod. Tam vidi kralja na javnem trgu, obdanega °d sijajnega spremstva, sedeti na zlatobliščečem prestolu. Pri tem P°gledu vsklikne pobožni škof: „Kako lep mora biti nebeški Jeruzalem, e je vže zemeljski Rim tako krasen ! In če se vže na zemlji ljubiteljem bičemurnosti skazuje tolika čast, koliko veličastvo mora biti pripravljeno Se le ljubiteljem Božjim v nebesih!" — Kako veličastno prebivališče Za otroke Božje so pač nebesa! Ako govori sv. pismo o tem, jih Osnuje mesto popolne lepote (Eceh. 27, 3.), mesto, ki ne potrebuje solnca ni lune, da bi svetila v njem; kajti veličastvo Božje ga *azsvctljuje; in njegovo svetilo je Jagnje. (Raz. 21, 23.) To sv. mesto ari v svetlobi božanstva. To je ona večna luč, katero želimo ubogim Usam, ko se jih spominjamo v molitvah. Pri tej luči ni razločka ^ed dnevom in nočjo (Raz. 21, 25.), ampak vedno je dan, jasen dan ^skaljenega veselja. Kako ljubezniva so tvoja prebivališča, o Gospod Vo)skinih trum. (Ps. 83, 2.) V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč, pravi Kristus | an- 14, 2.), tam je prostora za vse njegove otroke, ki mu sledč po v '“levi ozki poti. Tjekaj je šel Kristus, naša glava, da bi svojim otro-1 'em kraj pripravil. . In v tej domačiji ga ni trpljenja ni bridkosti, kakor v solzni , lni I v nebeški domovini ni več bojevanja, ker le na zemlji je i°VekQvo življenje vojska; v onih blaženih prostorih ni več smrti; 11 ^°[) bo obrisal vse solze od njih oči, in smrti ne bo več; tudi ® bo več ne žalovanja, ne upitja, ne bolečine; ker poprejšnje je ulo. fn Jcatcri je sedel na sedežu je rekel: Glej, novo storim vse! waz, * bova • ^1, 4. id.) Vse je novo . . novo prebivališče, novo življenje, Podoba cerkve Kristusove, ki je iz vojskovalne na zemlji in iz Poče v vicah postala zmagoslavna v nebesih, j l Pa l°rej ne omagaš, dragi kristijan, v mnogoterih skušnjavah Prib0'* sedauieSa življenja, krepčaj se s pogledom proti nebesom; °r' si ta lepi dom, ne bo ti žal. Ko je opat Cozim vprašal sveto je "'I0 Egipčansko, kako je mogla toliko let prebiti v puščavi, mu Ogovorila: „Z upanjem na nebesa." In po vsi pravici, kajti: 8. nebeška d e d š č i n a otrok Božjih je po zatrjilu sv. Petra (I. 1, 4.) nestrohljiva, neognjušena, nezvenljiva. In v čem obstoji ta delež otrok Božjih v hiši Očetovi? V blagrih, časteh in radostih . . ali skratka: v Bogu samem. Kajti 1® Bog je, ki nebesa napravi za nebesa. Gospod je del moje dcdščiue — vsklikne zato vže psalmist (15, 1.). Nebeški Oče daje torej v dedščino svojim ljubim otrokom najvišje, kar ima, samega sebe, da bi ga vekomaj gledali, posedli, vživali. Svetniki gledajo Boga od obličja do obličja, kakoršen je, njegovem bistvu in v neskončni lepoti. Zveličani otroci gledajo tu 1 presv. človeštvo Kristusa, kot svoje glave med sobrati, v nepopisljivern veličastvu. — Blaženi pa tudi poslušajo Boga in govorijo z nji®' V katerem jeziku se pomenkovajo? vpraša sv. Frančišek Salezij ^ odgovori: Njih besede niso nič druzega, nego jezik ljubezni, katerego se ljubljeni oče poslužuje s svojimi naj ljubšimi otroci . . . Pa tu gledanje in občevanje z Marijo, Materjo božjo, ki je tudi njih niati, je zanje neusahljiv studenec nebeške sladkosti. Ker svetniki posedajo Boga, se vdeležujejo tudi njegovega gosposka in vladajo ž njim na vekomaj. Vsi prebivalci v nebeškem kraljestvu so kralji. In Gospod sam zagotavlja (Baz. 3, 21.): Kdor prenia9a' mu bom dal z menoj sedeti na mojem sedežu; kakor sem tudi jal premagal, in se vsedel s svojim Očetom na njegov sedež. Tako s° vsi prebivalci sovladarji Kristusovi v njegovem večnem kraljestvu-Zato so ozaljšani s krono, ki jo sv. pismo (Raz. 2, 10.) imeouJe krono življenja, nezvenljivo krono časti (I. Pet. 5, 4.) — Skratka stanje presrečnih otrok Božjih v večnem kraljestvu našega Gospod in Zveličarja Jezusa Kristusa (II. Pet. 1, 11.) je splošno zmag0 slavje zmage čez vse sovražnike, čez vsa preganjanja, čez stiske, čez vse napotke zveličanja; zato se ta cerkev Kristusova, gori nad zvezdami šteje te večno srečne otroke, prav primerno imen^ zmagoslavnacerkev. - Kako srečni smo torej katoliški kristijani, da smo v duh°v zvezi s temi izvoljenci Božjimi, ki še zinirom ostanejo naši bratje ^ prijatelji, in se lahko vdeležujemo vseh njihovih zaslug! premorejo pri svojem in našem Očetu v nebesih, zato jih t z zaupanjem kličemo na pomoč v mnogih svojih potrebah, doklej še trudimo v tej solzni dolini. Častimo jih goreče, osobito posnemaj njih čednosti, da bomo kedaj deležni njih dedščine in slave! Ker Dač 1»^° Taka je torej velika družina Božja; kot ude te lepe družine se čutimo posebno v teh dneh, ko se zbiramo k skupni molitvi in se v očitnih obhodih spoznavamo kot pomoči potrebne otroke in služabnike enega in istega Očeta v nebesih. S tem tudi kažemo, da smo popotniki, ki se trudimo dospeti v hišo Očetovo, kjer še le bomo vsega v obilnosti imeli in se veselili s svojimi sobrati. Mnogo teh je vže dokončalo svoj tek; kateri so do konca stanovitno hodili za Kristusom, se zdaj tudi z njim vesele; kateri so se od njega ločili in v smrtnem grehu umrli, so zgrešili svoj namen in so za vekomaj zbrisani izmed otrok Božjih, tako da z njimi nimamo nobene zveze več. Kateri pa so v človeški slabosti grešili, pa se še ne spokorili zadostno, ker jih je smrt nepričakovano preselila v večnost, °ni se očiščujejo v vicah ter zdihujejo za pomoč in tolažbo k nam ‘n k svetnikom v nebesih. Zato se jih usmilimo in kličimo v litanijah te izvoljence Božje, naj prosijo za uboge duše, da bi bile kmalo pfipuščene na Očetov dom. O kako velika je pač ta družina Božja! Po pravici vsklikne sv. Pavel (Rim. 12, 5.): Tako nas je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa smo eden druzega udje. (Cf. et I. Kor. 12, 27.) Kot taki udje tudi vsi hrepenimo po enem in istem cilju, po °k>ljubljeni deželi sv. nebes. Spominjajmo se, da, kakor so Izraelcem Rananejci in drugi sovražniki zavirali vhod v deželo mleka in medu: teko tudi nas dušni sovražniki zadržujejo na potu izveličanja. Pa kakor so jih oni pod vodstvom Jozuetovim zmagali ter svojo dedščino Prejeli (Eccli. 46, 2.); tako bomo tudi mi, ako bomo zvesto sledili ^mgemu Jozuetu, našemu Gospodu in Kralju Jezusu Kristusu (za čegar P°dobo tudi hodimo v procesijah), dosegli, da se bo slednjič spolnila °hljuba apostolova (Efež. 2, 19.): Tedaj niste več gostje in tujci, ampak ste mcstjani (družabniki) svetih in domači Božji. Amen. Anton Žlogar. Praznik vnebohoda Kristusovega. Zakaj je za nas dobro, da je Jezus v nebesa šel? In Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je bil vzet v nebesa in sedi na desnici božji. Mark. 16, 18. Kolikor bolj otroci svojega očeta ljubijo, toliko težje se jim je 0<* njega ločiti. Oče vidi svoje otroke, katere prisrčno ljubi okrog 8mrtne postelje jokati, jih vidi, kako kleče in svoje ročice povzdigu-Je)° k Bogu, da bi jih še ne storil sirot, in jim še ohranil ljubega 20* očeta. Torej skuša še svojo moč zbrati in njih žalostna srca s tolažbo napolniti. Tako je storil tudi Jezus, ki je bil svojim učencem več kakor oče, katerega so neizrečeno ljubili. Na svojo prihodnjo ločitev jih skuša pripraviti. Svojega Učenika so bili zgubili po zasram-Ijivi smrti na križu; pa čez malo časa so ga zopet videli, ker j® tretji dan od smrti vstal in jih razveselil. Štirideset dni je bil še med njimi, zdaj pa se je čas približal, povrniti se k Očetu, od katerega je bil prišel. Današnji dan gre na Oljsko goro s svojimi učenci, in ko jim je bil vse naročil, kako morajo njegovo sv. vero po vsem svetu razširjati, se je v pričo njih na kviško od zemlje vzdignil, zmirom višje in višje proti nebesom plaval, dokler ga svetel oblak učencem, ki so strmo za njim gledali, ne vzame in njih očem ne odtegne. Vsi žalostni, kakor bi bili okamneli, sedaj sami na gori obstoje in nobene besedice ne govore. Le Jezusova beseda, da je dobro za-nje, da gre k Očetu, more zaceliti rano, ki jim jo je ta ločitev vsekala; ta beseda je bila hladilna tolažba za njihova pobita srca. Ali je pa Jezusova, hoja k Očetu le za učence, in ne tudi za nas kristijane bila dobra in koristna? Tudi za nas, ljubi moji, je bil Kristusov vnebohod dober in koristen, in o tej veseli resnici bom danes govoril. Rečem tedaj: Le Jezusovemu vnebohodu se moramo zahvaliti, da smo kristijani; da imamo sedaj v njem mogočnega besednika, in trdno upanje, tudi kdaj v nebesa priti, kamor je Jezus današnji dan častitljivo šel, nam kraj pripravit. Zvesto poslušajte! Vrednejšega blaga in lepše dedščine bi nam Jezus po svojem odhodu v nebesa ne bil mogel zapustiti, kakor da nam je svojo sveto vero zapustil. Kaj bi neki mi bili brez Jezusove vere? Slepi popotniki, ki pravega pota ne poznajo, po napačnih stezah semtertje tavajo, sedaj v pečevju ali trnju obtiče, ali se v brezdno pogreznejo-Kakor nekdanji naši predniki bi tudi mi molili stvari namesto Stvarnika, po nagnenju svojega spačenega srca živeli in se večno pogu' bili. Jezusova vera pa je luč, ki našo pamet razsvitljuje in nas uč> Doga, vsegamogočnega in neskončno dobrotljivega Stvarnika, sveleg8 in pravičnega Sodnika, našega ljubega Očeta spoznati. Jezusova ver® nas uči pot, po kateri moramo hoditi, ako hočemo k temu vse lju' bežni vrednemu Očetu svojemu v nebesa priti. Na svetu smo pop0*'' niki, naš pravi dom je gori v nebesih; Kristusova vera nam pr9V‘ pot za nje kaže, rekoč: Ljubi Gospoda svojega Boga is vsega srca' čes vse in svojega bližnjega, kakor samega sebe zavolj Boga; Kr'" stusova vera nas takorekoč za roko vanje vodi, ker nam v sv. zakramentih božjo milost deli in nas podpira srečno in gotovo vanje priti. 1. Jezusova vera tudi naše srce vpokoji in potolaži. Tri reči so na svetu, ki nas delajo žalostne in nepokojne, v katerih po tolažbi in miru zdihujemo: 1. ob zavednosti svojih grehov, 2. v križih in bridkostih in 3. v smrti. To trojno trpljenje le sveta vera polajša in ohladi. Človek, ako Boga svojega neskončno svetega in pravičnega Sodčka spozna, ne more miren in vesel biti, ako se spominja svojih grehov; saj ve, da Bog po svoji svetosti vsak greh sovraži, in po svoji pravici mora vsak greh kaznovati. Kaj je tedaj grešniku storiti, da odpuščanje svojih grehov in ž njimi zasluženih kazen ter mirno vest zadobi? To nam povč sv. vera; ker nam pred oči postavi Nebeškega Očeta polnega usmiljenja, kateri rad odpusti svojemu otroku, se svojih grehov skesano izpove in poboljša, ker se je Jezus sam na križu za nas v dar dal, in nam s svojo na križu prelito krvjo zarobil milost in odpuščanje. Kako vesela in tolažbe polna je ta resnica. Naša sveta vera nas tolaži in podpira v stiskah in nadlogah. Poti skoz to življenje so velikokrat trnjeve, ostre in bodeče, najboljši Prijatelji nam dostikrat ne morejo pomagati. Sveta vera pa nam vlija hlad in tolažbo v ranjeno in žalostno srce, ker nam vpije: Kristijan, mkar ne obupaj; ako je tudi huda pot, po kateri moraš hoditi, je vendar le božja roka, ki te po nji vodi; Bog pozna vsakatero tvoje trpljenje bolj, kakor ga ti čutiš; saj je Bog tvoj Oče, in nima ve-Selja nad tvojimi solzami — te le zato tepe, ker te ljubi, — te hoče, ako v grehu živiš, od njega odvrniti, ali pa, ako si pravičen, tvoje Zasluženje v nebesih povikšati in ti k lepši kroni pomagati. Tudi DJegov preljubeznivi Sin, tvoj Odrešenik, je moral po križu, skozi Jrpljenje hoditi, vzemi tedaj tudi ti svoj križ in hodi za njim. Ako z njim tukaj trpiš, se bodeš tamkaj ž njim veselil. Sveta vera nas tudi o smrti, na kraju groba, ne zapusti. Kako nepokojno bo naše srce, ko se nam bo bližala grenka smrt. Takrat Uam bodo vsa leta našega življenja pred očmi; takrat bomo spoznali jn videli vse svoje grehe brez slepote, vse njih grdobe in kaznjivosti, akor so v očeh živega Boga. Strah nas bo pred uro ločitve — s |rePetom bomo čakali prihodnjega — ker ne bomo vedeli, kakšna 0 tamkaj z nami? Kdo nas bo tistikrat tolažil in umiril? Samo Jehova sveta vera. Ona nam bo razsvetlila temno smrtno dolino, — aam pokazala pot skoz njo in odprla vesela vrata v večnost. Ko nas 0 vse zapuščalo, bo stopila sveta vera, kakor prijazen angelj, k naši > smrtni postelji in nam z nebeškim glasom poreče: „Nikar se ne boj smrti, ne bo te za vselej končala, temveč te v boljše življenje preselila, k Očetu, pri katerem boš prebival vekomaj. Tam boš najdel zopet svoje pobožne prijatelje in znance, kateri so se pred teboj od tod umaknili, in ž njimi vred boš vžival veselje in zveličanje, katerega še nobeno oko ni videlo, nobeno uho slišalo, in katerega nobeno človeško srce ne more razumeti." Tako kristijan lahko mirno in poln upanja umrje. Glejte, kako velika sreča je Jezusovo vero imeti. In od kod imamo to srečo? Od vnebohoda Jezusovega. Le aposteljni so razun judovske dežele tudi drugje sv. evangelij oznanovali. Ali bi pa oni bili za to opravilo, ko bi ne bili sv. Duha prejeli? In ali bi bili oni prejeli sv. Duha, ko bi Jezus ne bil v nebesa odšel? Jezus je razločno rekel: Ako tje ne grem, tolažnilc sv. Duh ne ho prišel. Ko bi tedaj Jezus ne bil v nebesa šel, bi sv. Duh ne bil prišel nad apo-steljne, in brez njega bi ne bili mogli Jezusove vere po svetu razširiti in tako bi tudi mi nikoli ne bili prišli k spoznanju tako dobrotljivega nauka Jezusovega. Ta sreča je tudi nam po milosti božji došla. Večna hvala ti tedaj bodi, o božji Zveličar! da si šel k Očetu in nam namesto sebe sv. Duha poslal, kateri nas uči vso resnieo. Grda nehvaležnost pa je, ako kdo noče po naukih sv. evangelija živeti, ako greh ljubi, in zunaj krščanskega imena nič krščanstva nima nad seboj. Sama vera brez dobrih del k zveličanju nič ne pomaga, še-le hujše pogublja-Ne vsak, kateri pravi: Gospod, Gospod! ampak tisti, ki Gospodovo voljo dopolni, pojde v nebeško kraljestvo, govori Jezus; in sv. Jakob: Kaj pomaga, moji bratje, ako kdo pravi, da ima vero, del pa nima4, vera brez dobrih del je mrtva, je telo brez duše, drevo brez sadu- 2. Jezus je naš besednik pri Očetu. In kako zelo potrebujemo mogočnega besednika v svojih mnogih potrebah in pregrehah! Toliko potreb — brez števila veliko jih imamo, kdo jim more v okom priti’ Ali se smemo popolnoma na ljudi zanesti? Pa saj nam dostikrat ne morejo, dostikrat pa nočejo pomagati. Veselite se tedaj, ker imamo besednika pri Očetu, kateri more, pa tudi hoče pomagati. Tudi nam je dobro in koristno, da je Jezus šel k Očetu v nebesa. On, njegoy večni Sin, je naš besednik; on pozna vse naše potrebe, ker je sam človek bil, on vč vse naše pritožbe in nam more vselej pomagati, kolikim zaupanjem se smemo tedaj v svojih revah in potrebah k Bog1! obračati, ker imamo v njegovem Sinu tako mogočnega besednika-Karkoli bodete Očeta v mojem imenu prosili, vam bo dal. Da, Jezus ostane tudi takrat naš besednik, ko greh storimo in božjo jezo čez se nadražimo. O pač žalostno bi bilo za nas revne stvari, ko bi nas vest zavoljo storjenih grehov pogubljevala, pa bi ne vedeli, kako potolažiti razžaljenega Očeta in zasluženi kazni oditi. ^1* bi ne bilo v takem stanu pekel naše življenje? Toda kako srečni Sna°! Tudi ob žalostnem spominu svojih grehov nam ostane močna tolažba, da je Sin našega razžaljenega Boga sam naš srednik, ki nas s svojim razžaljenim Očetom zopet spravi, nam milost in odpuščenje sprosi. Fr eljubi otročiči, pravi sv. Janez, to vam pišem, da ne gre-^ ki noč in dan vgnana nista, ki svojih starišev krvave solze pijeta; oh, koliko solza je na tem svetu natihoma prelitih, kolik« glasno jokanih! Pa ko bi človek še tako bogat in srečen bil, vendar to nje* govega srca ne more popolnoma zadovoliti in osrečiti. Zakaj ncw srce je za Boga vstvarjeno in ne bo zadovoljno, govori sv. Avguštm, dokler v Bogu, svoji edini pravi sreči, ne počiva. Salomon je vse dobrote na svetu vžival, svojemu srcu nobenega veselja ni odrekel in vendar je malo pred svojo smrtjo spoznal, da ni vžival pravega veselja na svetu. Vse je prazno in nečinierno, kar je pod solncetn, je djal. Vse bogastvo tega sveta je spremenljivo, nestanovitno in človeka ob smrti, če ne poprej, zapusti. Bogastvo je trnje, bode, kadar ga človek nabira; bode, ko ga shranjuje; najbolj pa bode, kadar ga človek zapušča. Oh, kako dobro je tedaj za nas, da je Jezus na® nebesa odprl, pred nami šel v nebesa mesto pripraviti, da bomo tudi mi njegovi hlapci tam, kjer je on, kjer nam bodo vse solze obrisane) kjer ne bo nobenega trpljenja, nobene bolečine, bolezni, nobene skušnjave, temveč zgolj nebeški mir, nebeško veselje, večno veselje. O zares trikrat srečni in veseli dan, ker nam je upanje pr*' nesel do večnega zveličanja v nebesih! Da bomo pa dosegli, kar upamo, živimo po naukih, ki jih je Jezus na svet prinesel in skrbi® se vsega greha ogibajmo, ker bi nas greh pripravil ob to vesel« upanje; živimo po izgledu Jezusovem, trpimo vse britkosti in težave iz ljubezni do njega, ker je tudi on za nas toliko pretrpel, in pr$* bomo za njim v nebesa, v toliko veselje, da ga zdaj nobeno človeško srce razumeti, in noben človeški jezik vredno izreči ne more. An®0- f J08. Rozman, dekan (1836). Šesta nedelja po veliki noči. I. Zavidanje zbog milosti božje. Ura celo pride, da bo vsak, ka®r' vas umori, menil, da Bogu službo stori-Jan. lfi, 2- Ker sveta cerkev povsod deli ljudem pomočke izveličanja, z8° bi se smelo sklepati, da bodo željno vanjo pristopali, oznanoval«6 sv. evangelija povsod sprejemali z odprtimi rokami in božje posla*®e obsipali s častjo. Ali kaj vidimo vže od začetka sv. cerkve? kakš**a čast se skazuje njegovim služabnikom? Glejte, vže aposteljne je svet sovražil ter preganjal, kakor jim je bil Kristus povedal. Tako je bil Peter križan, Pavel ob glavo dejan, Jernej s kože odrt, Jakob z valjarjem ubit, Simon prežagan . . . Enako se je godilo prvim kristi-janom skozi tri sto let. Judje in pagani so menili takrat Bogu službo storiti, ako kristijane črtijo, preganjajo, uničijo. In reči se sme, da vse to velja še dandanes. Kakor ima krščan-stro sploh svoje sovražnike, ki ga spodjedajo in bi ga radi zatrli zdaj s silo, zdaj z zvijačo: tako imajo tudi bogoljubni kristijani svoje nasprotnike. Tista ura preganjanja, sovraštva in zavidanja, katero je Gospod napovedal, je prišla, pa še ni končana, ker svet še vedno črti in zavida prijatelje Jezusove, verne kristijane. Med dobrim in hudim obstoji staro sovraštvo. Osoda pobožnih je navadno taka, da so hudobnim neljubi in zoprni in trn v očeh. Pelo zavoljo milosti božje jih slednji zavidajo. Kako zlobno da ti krezbožneži ravnajo in kako zelo se pregreše, bomo danes videli, ko Premislimo: a) bistvo tega zavidanja, b) odkod izvira, c)kake nasledke ima. I. Med grehi zoper sv. Duha se četrti glasi: Svojemu bližnjemu ^oljo milosti božje nevoščljiv biti. Ta greh se razločuje od četrtega Slavnega greha — nevoščljivosti sploh — v tem, da človek zavida Sv°jemu bližnjemu duhovne blagre, kakor se navadna nevošč-'jivost razteguje na zavidanje časnih dobrot. Življenje pravičnih, bogoljubnih kristijanov je neprenehano oči-^anje za hudobneže; mesto da bi si ti prizadevali dobre posnemati, Za enako čistost in vestno spolnovanje dolžnost svojega stanu se bo-r^> enako se greha varovati in v dobrem rasti, kakor pravični: se na*nreč žalostijo nad duhovnimi prednostmi svojega bližnjega, mu Privoščijo te milosti božje. Tak človek se pregreši zoper sv. Duha. rvh ki je ta greh storil, je bil sata n. Zavidal je prvim starišem, er jih je videl v stanu milosti božje tako srečne in zadovoljne, vedoč, a J® njim namenjen tisti prostor v nebesih, ki ga je sam zgubil s Sv°j>m napuhom. Ta greh je storil Kanj. Videl je, da ima Bog rajše Abeljna kakor njega. Zato ga je — mesto da bi ga v nedolžni posnemal — zavidal in slednjič umoril. Tako so se pregrešili a r * z e j i in p i s m a r j i, ker jih je grizlo, da je imel Jezus zbog ®v°jih naukov in čudežev tolik upliv na ljudstvo; ta nevoščljivost jim Davdahnila satanski naklep umoriti ga. — Žalibog da se ta pre-greha nahaja tudi med kristijani. Mnogim je pobožnost bližnjega trn v očeh in žele, da bi se obrnil od Boga, grešil; če zabrede, se tega vesele. Mnogi ne morejo trpeti, da drugi radi molijo, sv. zakramente prejemajo, miloščino dele, zato se jim posmehujejo, jim grde priimke dajejo. Mnogi so jezni na bližnjega, ker ne drži ž njimi, in noče h0' diti po njih grešni poti. Ošabnež je nevoščljiv ponižnemu, lakomnež radodarnemu, nečistnik nedolžnemu, požrešnež treznemu . . . Cel0 take, ki veljajo za pobožne, razjeda duhovni zavid. Samo oni bi bili radi pobožni; grize jih, če drugi več molijo, večkrat sv. z*' kramente prejemajo; ne slišijo radi, če kdo druge hvali zavoljo njiB čednosti in pobožnosti; veselilo bi jih, če bi nihče na svetu ne bil tako pobožen, kakor oni. Tak zavidnež skuša še tisto, kar je dobrega na bližnjem, pomanjšati ter mu odvzeti. In vendar bogoljubni kristijan nikomur nič žalega ne stori; nasproti le dobro, kjer le more. In zakaj ga hudobnež zavida in p*' sano gleda? Zato, ker je njegovo spodbudno življenje glasno oči' tanje za hudobneža, je želo za njegovo vest, kakor potrjujejo bukve modrosti (2, 12.), kjer hudobneži pravijo: Zalezujmo pravičnega ker nam nič ne koristi, in je našim delom nasproti; in nam grebe zoper ptostavo očita, in nas razglaša zavoljo grehov našega obnašanja . . . Naše misli odkriva. Težko nam je, gledati ga; zakaj nje' govo življenje je različno od drugih in njegova pota so vsa drugačna• A tisti, ki svojemu bližnjemu ne privoščijo božje milosti, store večji greh, kakor oni, ki druge zavidajo zbog časnih blagrov. Kdor je drugemu nevoščljiv zavoljo pozemeljskega premoženja, se pregreši zoper bližnjega; kdor mu pa ne privošči milosti božje, se pregreši zoper sv. Duha; kajti Bog je Duh, ki deli svoje darove vsakem0) kakor hoče in v svoji modrosti za primerno spozna. To je peklenske pregreha, kakor sv. pismo (Modr. 2, 21.) potrjuje, rekoč: Bog je ) In Pilat sam je priznal, da so Judje Jezusa iz nevoščljivosti izd*1 (Mat. 27, 18.), da je slednjič moral umreti med groznimi mukam* na križu. Y) Zavidnež se vzdiguje, kolikor je na njem, zoper Bog8-On graja njegovo svetost in pravičnost. Bog deli milosti, temu t°’ drugemu drugo, vsem pa toliko, da se lahko izveličajo. Nevoščlj'veC dolži Boga pristranosti, ko misli, da Bog ene preobdaruje na škod0 drugih. A ne pomisli, da človek sploh nima nobene pravice do mil°s^' To pregleda nevoščljivec v svoji nevolji. Kakor so prvi delavci f vinogradu godrnjali zoper gospodarja rekoč: „Ti poslednji so le eD° uro delali in si nam jih enake storil, ki smo težo dneva in vročioe prenašali": tako tudi zavidljivci godrnjajo zoper Boga: Zakaj P* ravno nam Bog tako malo milosti daje? Druge je blagoslovil, da ^'v v časti, obilnosti; le mi, naj počnemo, kar hočemo, nimamo sreče-Ker gledajo le na to, kar imajo drugi, ne pa na to, kar posed*J sami, nočejo priznati dobrotljivosti Očeta nebeškega, ki je tudi uj*|® vže skazal v življenji veliko milosti. Zato pravi sv. Brnard: zapelje ljudi, ki mu slede tako v pogubo, da postanejo nasproti Božji, ker so, kakor je Bog tako dober, da iz hudega stori dobf0’ oni nasproti tako hudobni, da iz dobrega store hudo, in kakor vienim tudi hudo služi v dobro, tako nevoščljivcem vse dobro v hudo. Tak zavid se je polastil Luciferja in njegove trume v nebes'*1’ da so se vzdignili zoper Boga — a bili so pahneui v peklensko brez**0' Ker ta ostudna pregreha izvira iz strupenega studenca, bef j ljubezni do Boga in do bližnjega ravno nasproti in lahko veliko Dapravi ter te pahne v časno in večno nesrečo: zato se je skrbno Varuj. Bodi prepričan, da vsi dobri darovi pridejo od zgoraj od Očeta ac*> ki našega bližnjega z čeznatornimi darovi ni obdaril zato, da 8a ti zavidal, ampak zato, da bi ga ti v njegovi čednosti in polnosti posnemal. Za dobro bodite vselej vneti k dobremu, ®as opominja sv. Pavel. (Gal. 4, 18.) — Prizadevaj si za pravo ljubezen 0 bližnjega, potem se gotovo ne boš žalostil zavoljo čednosti in isne gorečnosti svojega sobrata, marveč se boš veselil, ko vidiš, da tako Bog poveličuje. In ako je tudi tebe, dragi kristijan, ki se trudiš c°g« zvesto služiti ter imaš pri tem najčistejše namene, zadela osoda Vložnikov, da te hudobni ljudje pikajo, objedajo in ti vse slabo pod-aaJ°, tolaži se z obljubo Jezusovo, ki pravi: Blagor vam, kadar Vas bodo kleli, in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili lv°ljo mene: veselite se in veselja poskakujte, ker je vaše plačilo 0 Uno v nebesih. (Mat. 5, 12.) Amen. Anton Žlogar. 2. Domača pobožnost. Vsi so bili stanovitno združeni v molitvi z ženami in z Marijo, materjo Jezusa in z njegovimi brati. Dej. ap. 1, 14. A. 1. Obslužavali smo god Jezusovega vnebohoda, ko je Jezus dokončanem delu našega odrešenja se vrnil v svojo nebeško slavo ■ kjer sedi na desnici Boga . . . 2. Apostoli so se žalostni vrnili z Oljske gore, ker so vodnika Rubili . . . ge bolj so se bali in bili žalftstni, ker jim je mili Jezus ^ ko osodo napovedal: „Iz shodnic vas bodo metali; ura pride, da 8e Vsak, kateri vas umori, mislil, da Bogu ustreže." (Jan. 16, 2.) Zato zaklenejo v svojo hišo, ter pričakujejo tolažnika sv. Duha, pa goreče 'J°> kakor nam spričuje sv. pismo: Vsi so bili stanovitno združeni Molitvi z ženami in z Marijo, materjo Jezusa in z njegovimi brati. 3- Tudi nas nadloge tlačijo . . . tudi nas nesreča tare . . . so-ta preganjajo . . . Ako za Jezusom hočemo v nebesa priti, mo-boi° voljno pretrpeti ... K temu nam moč daje domača po-n°st ali služba božja, katero po izgledu apostolov s svojimi do- na svojem domu opravljamo. In o ti službi božji ali d o • ^imi I pobožnosti vam danes želim govoriti ter vam pokazati: nJen način; 2. njeno h ase n. B. 1. Bogu služiti je naša dolžnost ... V to določeni dan je nedelja . . . skupno posvečevati . . . javno službo božjo obiskov*^ Pa samo nedeljska služba božja dobremu kristijanu ne zadostuje • • • zato imamo domačo pobožnost, da Bogu služimo: a) vsak dan. Bog nam vsaki dan deli dobrote . . . zato ®°' ramo tudi mi Bogu služiti vsak dan . . . zjutraj molitev . . • P°' sebno še zvečer . . . večno luč . . . čislo ali rožni venec . . -spoved pozvan, — bilo je 13. maja — najdem trinajst šopkov cvetlic za božjim razpelom v hišici . . . opravljali so vsakdanjsko služb0 božjo doma . . . Bili so vsi stanovitni v domači službi božji pri ^e' zusu in Mariji. b) Nedeljo . . . ako je dež, bolezen, zima, če tudi so v cerkvi bili, se zvečer zberejo še k domači službi božji . . . berej0 lepe reči . . . molijo . . . pojejo. V nekem gradu so imeli podobo-Dete Jezus; ob nedeljah so vselej vsi ondi opravljali svojo večern0 pobožnost, apostolom podobni. c) Majnika .. . ako v cerkev ne moreš ... pri vaškem križ" vsi vaščani ob večernem mraku: molijo . . . pojejo . . . opravljaj0 tako svojo zasebno ali domačo službo božjo pri Jezusu, Mariji v k8' pelici. In tudi taka domača služba božja ima veliko hasen. Zato P°' mislimo še: 2. kaj nam hasni ... Bog svojim služabnikom plačilo del1 . . . za domačo pobožnost: a) varuje premoženje. Obededona hiša, dokler je škrinjo zaveze . . . (II. Kralj 6, 11—12.) Sv. Notburga (Legend8)' Neka hiša obilno otrok ... vse preredili stariši . . . opravljali s° domačo pobožnost . . . P) ohrani poštenje . . . gospodarju .... ženi • • ' S'| novi pošteni .. . hčere pobožne . . . družina krščanska: velika bas®11' Y) Prinese zveličanje . . . Včeraj bil god sv. Greg°r-i8 Nazijanskega ... vsa rodovina je zveličana: oče . . . mati • • ' sestra ... Iz domače pobožnosti se izcimijo svetniki. C. Zbirajmo se torej radi v cerkvi ... pa opravljajte tudi d° mačo službo božjo pred Jezusom in Marijo Devico, da zadobimo vS° časno in večno srečo. Amen. Simon Gaberc- Binkoštna nedelja. Trojna moč svetega Duha. In prikazali so se jim razdeljeni jeziki, kakor ognja, in je sedel na njih slehernega; in so bili napoljeni vsi s sv. Duhom. Dj. ap. 2, 3—4. V drugih bukvah Makabejcev berem to-le: Ko je bilo preteklo 'jeliko let (namreč 70 let babilonske sužnosti, in so se Judje v svojo domačo deželo vrnili), je judovski duhoven Nehemija poslal svetega °gnja iskat vnuke tistih duhovnov, kateri so ga bili skrili (ob času Preseljevanja v babilonsko sužnost). Judom je namreč Bog zapovedal ?e po Mojzesu, da imajo večen ogenj kuriti na svojih altarjih od litra do večera, in od večera vso noč do jutra, da ne sme nikdar jasniti, in da za žgavne daritve ne smejo od drugod ognja jemati, »akor tega, katerega je bil v začetku Bog sam užgal (3. Mojz. 6,12.13.) ‘'red razdejanjem Jeruzalemskega tempeljna pa, t. j. ob začetku babilonske sužnosti, je bil blezo Jeremija duhovnom ukazal, ogenj P°d zemljo skriti; zdaj pa, ko so se zopet iz sužnosti vrnili nazaj domov, Je Nehemija poslal duhovne ta ogenj iskat; oni pa, kakor so povedali, niso našli ognja, ampak gosto vodo; in on jim je ukazal jo zajeti n Prinesti, ter pripravljene darove in drva z njo pokropiti. Kadar ?? le pa to zgodilo in je prišel čas, da je solnce posvetilo, katero je bdo poprej za oblakom, se je užgal velik ogenj, tako da so se vsi bidili, ker so se bila namreč drva sama vnela! (II. Mak. 1. 20—22.) Tako tedaj je bil sv. ogenj, katerega je Bog sam v začetku Uzgal, in kateri je neprenehoma gorel na altarji, in katerega so duhovni Pozneje preseljevajoči se v babilonsko sužnost skrili, zopet na čuden bnčin iz nebes užgan! Nekaj enacega, predragi v Gospodu! se je zgodilo zopet prvo 'okoštno nedeljo v Jeruzalemu! Sv. Duh, kateri je vse pravične 8^re zaveze bolj na skrivnem navdihoval, je na binkoštno nedeljo v>dno v podobi nebeškega ognja, v podobi gorečih jezikov prišel nad ohernega izmed zbranih aposteljnov, ter svojo moč in delavnost, atere vsakemu človeku deli po meri njegove vrednosti, priprave in Potrebe, nam razodel prav očitno. Moč in delavnost sv. Duha, tega bobeškega ognja, pa se razodeva enako naturnemu ognju na trojni na^ni in sicer sv. Duh a) razsvetljuje, b) očiščuje, in ’ 0 8 r e v a. Hočemo danes to premišljevati. O sv. Duh! kateri si jezik preroka Izaije z gorečim ogljem očistil, Je prav učil Božjo besedo, blagovoli po svoji neskončni milosti očistiti da ludi ®oj jezik, da bom vredno in z vspehom oznanoval tvoj sv. evangelij! I. Žalostno in pusto je, kadar je velika tema; žalostno in pusto je v temni noči, če človek spati ne more, dokler se ne začne svetliti in daniti. Žalostno in pusto bi bilo na svetu, ko bi ne bilo svitlobe. Kaj pa dela našo zemljo veselo in prijetno, če ne ravno svitloba? Glej siromaka slepca, kako hudo mu mora pač biti pri srcu, ko gre inemo vstvarjenih krasot in lepotij, pa jih ne vidi! O kako nesrečen je človek, kateri ne vidi! — Pa še nesrečniši je človek, kateri je slep na umu in pameti. On ne pozna Boga, on vidi sicer stvarjene reči in lepote, nevstvarjene lepote, Boga, kateri je vse vstvaril pa ne pozna; on ne pozna iu ne ve za neskončne dobrote, katere ga čakajo in so mu na ponudbo, ko bi jih iskal: nesrečen in največjega milovanja vreden je človek, kateri je v taki grozni dušni temi, — kateri nima prave zveličalne vere! — Po taki grozni temi je taval človeški rod po prvem grehu v raji, dokler ni prišel Kristus, luč sveta! Še celo aposteljni, kateri so bili tako blizo tej nebeški luči, se niso mogli rešiti in znebiti te nesrečne dušne teme, dokler jih ni razsvetlil sv. Duh. Še pred svojim vnebohodom je Kristus svaril in graja* njihovo nejevero in trdobo srca, da tistim, kateri so videli, da je vstal, niso verjeli. (Mark. 16, 14.) In sv. pismo nam večkrat poseda niso umeli Jezusovih besedi; pa tudi Jezus sam jim je rekel, dokler je vidno na zemlji pri njih bil: da jim ima še veliko povedati, kar pa še niso sposobni sprejeti, in da jih bo še-le sv. Duh pripravne storil, resnice prav spoznati. (Jan. 16, 12. 13.) — In tako se je tud' res zgodilo! Kakor vihar prežene temne megle, tako je tudi sv. Duh razsvetli aposteljne; in kakor ogenj temne kraje in kota razsvetli in nočno temo prepodi, tako je sv. Duh aposteljnom razjasnil pamet in um, da na enkrat spoznajo lepoto Jezusovega nauka, da se spomnijo vsake besede, katero jim je govoril, da sprevidijo, da njegovo kraljestvo 11 od tega sveta, in da to kraljestvo po svetu razširjati je njihova dolžnost, sveti poklic! Sramujejo se, da so poprej tako nespametno sodili 'u mislili o Jezusovih besedah! In oni, akoravno nekdaj nevedni ribič'' so modri, razumni in učeni dovolj tudi pred kralji in velikaši govorit'■ Ta prečudna moč nebeškega ognja sv. Duha, katera se je nekdaj v starem zakonu bolj na skriven način razodevala pri prer° kih in druzih, je današnji dan postala očitna, ko se Petrovo pridigo, katera je kakor oster meč presunila srca 3000 judov spreobrnilo, kateri so, zapustivši stare zmote, ... vprašali Petra: „Kaj nam je storiti, možje, bratje?“ (Dj. ap. 2, o — na njegov svčt po sv. krstu vstopili v Jezusovo cerkev! 1° ^ je na pr,“ poslušalce^, vsi sk0sal11 prečudni nebeški ogenj se je od Jeruzalema nagloma razširil med Devernike — pagane ali ajde — jih razsvetlil, da so spoznali neumnost in ostudnost malikovanja ter razdejali tempeljne in altarje malikov. In od tega časa naprej ta nebeški ogenj še vedno razsvetljuje naslednike aposteljnov, da sami razsvitljeni vnemajo tudi druge Za resnico, ter spričujejo Jezusovo obljubo, ki je rekel: Prejeli boste ‘Moč sv. Duha, kateri bo v vas prišel, in mi boste priče v Jeruza-in po vsej Judeji in Samariji in do kraja sveta. (Dj. ap. 1, 8.) glejte, zares kjerkoli se vname ta nebeški ogenj sv. Duha, tam Se razdera kraljestvo pekla, laži in pregrehe! Moč nebeškega ognja sv. Duha se pa ne razodeva samo po ve-8°ljnem svetu, ampak to se godi tudi pri vsakem posameznem člo-Veku, kadar se vname v njem ta čeznatorni ogenj. Kadar pride sveti Duh z ognjem svoje milosti v človeško srce, tedaj pokonča v njem krive misli, prazne izgovore, dušno slepoto, tako da človek povprašuje s sv. Pavlom: Gospod, kaj hočeš, da storim? Tako razsvitljuje sv. Duh še sedaj vsacega, kdor se mu pusti, Pa ne s silo, ampak na lahkoma, kakor rodoviten dež, kateri pada Da suho zemljo. Sv. Duh je res ogenj — je luč — kateri slehrnega razsvitljuje, če se mu ne protivi. Kristijani! Kaj boste tedaj rekli njim, kateri nočejo njegove be-sede poslušati, kateri pridigarje ali spovednike zapuščajo samo zato, ker jim resnico živo dokažejo? Ali se ne pravi to, da nočejo sv. Duhu Pustiti, da bi jih razsvetlil ? Gorje jim! oni temo bolj ljubijo kot luč, zat° tudi v temi ostajajo! O da bi pač mi nikdar ne bili med njimi! Ddprimo svoja ušesa in srca zveličavnemu podučevanju sv. Duha in in tema bo zbežala od našega duha, ter bomo spoznali resnico ln.Pravo pot, katera nas pelje v življenje; vrh tega pa še s sv. cer-KviJ° večkrat molimo za milost pravega razsvitljenja in modrosti, kakor 80 se tudi aposteljni z gorečo molitvijo pripravljali na prihod sv. Duha, opominjajoč se besed Gospodovih, ki je zagotovil, da Bog dš- dobrega u la le njim, kateri ga zanj prosijo. II. Ogenj ima pa še drugo moč, da očiščuje. Voda sicer tudi lsH> pa le bolj po vnanji strani; ogenj pa čisti tudi notranje strani, raztopi, spremeni, prenovi. Kako se sveti ruda in kako koristna po-aue za vsakdanje potrebe, kadar je žlindra od nje! Dokler je bila Žlindra v njej, ni bila za rabo. — Taka je tudi z ognjem, kate-Fe&a je Sin božji poslal na svet. Mi verujemo, da nas je Jezus s križem in trpljenjem rešil večne smrti ter nam zaslužil nebesa Vse potrebne pomočke si jih pridobiti; pa ravno tako nas sveta 21 vera uči, da nam vse milosti po sr. Duhu deli; tedaj je sv. Duh delivec vseh duhovnih dobrot in darov, zato pravimo, da nas sv. Duh posvečuje, t. j. očiščuje greha in milosti deli. Da se grešnik more greha znebiti, očistiti in posvetiti, je treba milosti in to deli sv. Duh-Sv. Duh ognju enako topi, spreminja in prenavlja. Sv. Duh nam zbri-suje smrtne in odpustljive grehe. Tako je sv. Duh že v starem zakonu očistil in umil Davida njegovih grehov, zato je klical: Čisto srce vstvari v meni, o Bogi in ponovi v mojem osrčji pravege duha. Ne zavrzi me spred svojega obličja; in svojega svetega Duha mi nikdar ne vzemi. (Ps. 51, 12. Id-) Ta sv. Duh je prenovil Matevža, da je iz cestninarja postal apostelj; grešnega Petra v skesanega in stanovitnega spokornika; divjega Savla v krotko jagnje; krivičnega Caheja v poštenega človeka; ta sv. Duh je očistil, spremenil in prenpvil nejevernike, da so iz neusmiljenih) požrešnih, krviželjnih, krivičnih, nečistih postali milosrčni, krotki in zmerni, čisti in pravični tako, da so bili vredni neomadežano Jagnje božje vsaki dan prejeti v svoje srce! Ravno tako je ta sv. Duh tudi nas pri sv. krstu očistil madeža izvirnega greha, in nas prenavlja še sedaj pri zakramentu sv. pokore, če se mu le očistiti pustimo! Pa ne le samo smrtnih, ampak tudi majhnih, odpustljivih n)*' dežev nas bo sv. Duh omil in otrebil, če se je tudi aposteljnom odvzel vso posvetnost in je spremenil in prenovil aposteljne tako, da na ta svet, da so vse zapustili, in le za Kristusa živeli. Poslušajte sv. Pavla, kaj pravi: Naše življenje je v nebesih, od koder pričah' jemo našega Gospoda Jezusa Kristusa, zavoljo njega cenimo vse drugo za blato, samo da pridobimo Kristusa. Vidite torej, kako sve Duh spremeni človeka, da vse njegove misli in želje le kviško k Bogu hite, za katerega je vstvarjen, da išče le tega, kar je zgoraj, kjer j6 Kristus ob desnici Božji! In tako vidiš, ljubi moj, bo predruga& > spremenil in prenovil tudi tebe ta nebeški ogenj, kateri plamti daues nad vsem človeškim mesom, ako se mu ne boš branil. Glej, ti mord® večkrat kaj dobrega storiš, pa vendar vtegne to dobro delo pred B° gom brez posebne veljave biti, zato ker ti dobrega ne storiš iz Pra^ čistega namena, iz gole ljubezni do Boga, ampak morebiti le bolj 1 sebičnega namena, da bi ti bilo tvoje dobro delo zopet povrnenoj morebiti rad prideš v cerkev, pa morebiti vendar tvoja pokorše’’’a ni močno Bogu dopadljiva, zato ker morebiti ti to storiš le bol) navade ali iz strahu pred kaznijo, ali iz kakošnega druzega p°sV nega namena, ne pa iz čiste ljubezni do Boga! Ti morebiti rS ’ mu pustimo voditi. pomanjkljivost. Sv. Duh . niso bili več navezan’ skrbno in pridno delaš doma, na polji in povsod, pa morebiti le zato, da moreš sebe in svoje živiti in oblačiti; to ravno ni napačno, a blag ■n svet pa tudi ni ta namen, boljše bi bilo, ko bi vse storil iz ljubezni do Boga, zato ker Bog tako hoče; ko bi ti ta blag namen bnel, bi delal tudi takrat rad, kadar bi vsega zadosti imel. Daj se torej sv. Duhu podučiti in voditi; on te bo podučil vse iz čiste ljubezni do Boga storiti! Ali ti morebiti rad daješ ubogim, — ti rada tooliš, rada hod:š k spovedi ... pa le bolj ali vsaj nekoliko iz posvetnih namenov, zavoljo ljudi, ali ker imaš nekako naturno nagnenje k temu, ker se ti prijetno zdi; ali pa ker tudi druge to storiti vidiš |to., glej! je tudi treba, da se pustiš sv. Duhu prenoviti, da boš samo 'z ciste ljubezni do Boga in zavoljo svetih želji po Bogu dobro dekla, posebno pa k spovedi in k mizi Gospodovi hodila! Tako vas bo sv. Duh, če ga boste poslušali in vbogali, očistil to ozdravil tudi vaših malih slabosti in pomanjkljivosti, katere vam zmanjšujejo duhovni dobiček. III. Ogenj pa tudi oživlja, greje in peče one, kateri se mu bli-tojo. Ogenj trde in mrzle ude ogreje in otaja ter na videz mrtve ZoPet oživi! Kadar je prav huda zima, da ojster sever ali burja stru-Peoo in neusmiljeno brije okrog ušes, da sneg pod čevlji hršči in da So okna vsa preprežena s snežnimi cvetlicami, takrat človeku kaj dobro dč, če se more k gorki peči stisniti; revež in siromak pa je, K(tor nima o taki priliki svoje peči, pri kateri bi si svoje otrpnene ode ogreval. In glejte! enako našemu ognju tudi nebeški ogenj, sveti ubj ogreva mrzla srca! Naše srce je dostikrat za vse dobro bolj torzlo, kakor najhujša zimska noč, led, še debeleji od onega, kateri po Zlrto vode pokriva, obdaja naše srce. Dostikrat ne pomaga nobena še toko lepa beseda, ne zgovornost, ne prepričanje, ne prošnja, noben zgtod, da bi se tako trdo srce otajalo; — ali kadar pa nebeški ogenj, ®v- Buh, tako mrzlo srce začne ogrevati, — se začne tudi led srca °piti. To vidimo nad aposteljni. Aposteljni so bili pred prihodom 8V' Buha tudi mrzli in se niso dosti brigali za zveličanje duš; male “kočiče, katere je Kristus k sebi klical, so celo proč pehali in poli1’ a glejte, ko jih sv. Duh napolni, jih ogreje tako, da je gorelo Jihovo srce vročih želji zveličavni nauk vsem ljudem oznanovati. Tak ^®ti ogenj vidimo goreti v srcu sv. Petra in Janeza, ko sta rekla: c moremo, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali. (Dj. 4, 20.) * sv. ogenj je vnel sv. Pavla, da poln prepričanja kliče: Svest Se>n Sz namreč, da ne smrt, ne življenje, ne angelji, ne poglavarstva, e Vlasti' ne sedanje, ne prihodnje, ne moč, ne visokost, ne globočina, '296 ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubemi božje, katera je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. (Rim. 8, 38. 39.) Tak ogenj j® vnemal mučence, slabe otroke in starčke, da se niso bali ne smrti) ne mečev, ne ognja, ne zverin, — ter da so šli veseli v smrt z® Kristusa. Tak ogenj je ogrel srca devic, da so šle rajše v smrt za Jezusa, kot z ženinom k poroki. Ta sv. ogenj, kateri je padel na binkoštno nedeljo iz nebes, je vnel in ogrel srca spoznovalcev, da so zapustili dom in rod, složnost in pokoj, prostost in bogastvo, ter so šli med divje ljudi oznanovat jim Kristusa križanega, da bi jih zanj pridobili. Ta sv. ogenj je napolnil sv. Ignacija, da je vso čast daroval, da bi le Kristusu služil; sv. Frančiška Ks., da zapusti očetov doffl, ter gre v neznane daljne kraje ljudi za Kristusa iskat; ta sv. ogenj pa še sedaj vnema in ogreva na 1000 ljudi obojega spola, da se odpovedujejo svetu, se v samoti Bogu darujejo, in za svoj in svojeg8, bližnjega večni poklic delajo, z besedo in dejanjem neustrašeno Kristusa spoznavajo, le njemu žive, le zanj gore, ter tako dopolnjujejo Pre' roške besede njegove, ki je rekel: Ogenj sem prišel na zemljo prinesi in kaj hočem, kakor da se mame! (Luk. 12, 49.) Tako, glejte predragi, taja, ogreva in vnema v resnici sv. srca človeška, in tako hoče ogreti tudi tvoje mrzlo srce, o kristijan, ko bi se le ti njegovemu sladkemu vabljenju, ali pa tudi žgočemu pokorjenju trdovratno ne branil in ustavljal. Tudi tebe razsvitljuje za dobro vnema sv. Duh, ker ti d& spoznati nečimernost in minljivo^ vsega posvetnega, važnost našega kratkega bivanja na zemlji, zavrženost greha, predrznost grešnega življenja, svetost tvojega poklica itd., oD bi te rad omil, v ljubezni do Boga in bližnjega ogrel, — toda kako, če ti za vse njegove svete in pomočke ne maraš!? . . . Glej u® sv. Avguština! Sv. Avguštin je bil v hudih grešnih navadah, in od grešn^1 strasti in zmot tako prevzet, da se mu je nemogoče zdelo odpoved* se razuzdanemu življenju, ter novo, pobožno pričeti. Večkrat J poskušal iztrgati se iz ostudnih verig grde navade, pa ker ni ju1?, še trdne volje poboljšati se, je kmalo zopet padel v svoj poprejš°J žalostni stan grešnih razvad. Ko tako zopet neki dan premišljuje žalostni stan ter gorke solze preliva nad svojo nesrečo dobro vedo > da ga večno pogubljenje čaka, če se ne poboljša, začne k Bo% zdihovati, kar zasliši glas: vzemi in beri! — Vzame in bere v svete pismu, katero je po naključji odprto na mizi ležalo, besede sv. PaVla' Noč je prešla, dan sc je približal. Vrzimo tedaj od sebe dela tenic ■ • Kakor po dnevu pošteni hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, “ v nečistosti in nesramnosti, ne v lcregu in nevoščljivosti, temuč obUcl Gospoda Jezusa Kristusa; (Rim. 13, 12. 14.) — zadosti je bral, "" sv- Duh ga je razsvetlil, spoznal je, da so te besede njemu rečene, Vstal je za zmeraj iz grešne postelje grdih strasti in pregreh. Sv. Duh ?a je razsvetlil, da je postal iz krivoverca velik učenik resnice; ga J® očistil, da je postal iz grešnika nebeški svetnik! Grešnik, vidiš, tako bi tudi tebe sv. Duh rad razsvetlil, očistil, Posvetil, ko bi si ti le hotel njegove opomine prav k srcu vzeti, kakor sv. Avguštin; saj tudi tebi kliče danes in vedno: Zbudi se, kateri spiš, in vstani od mrtvih, in Kristus te bo razsvetlil; (Ef. 5, 14.) j- Kristus s svojim svetim Duhom te bo napolnil; in ta sv. Duh b° s svojimi sedmerimi darovi tvoje nemirno in nezadovoljno srce s tisto notranjo resnično sladkostjo in srečnostjo napajal, kateri ste Nekaki predokus večnega, nebeškega veselja in zveličanja. Amen. Andr. Šimenec. Binkoštni ponedeljek. I. Kaj je krščanska ljubezen? Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje. Jan. 3, 16. Žalostno in strašno bi bilo, ko bi nam ljubo solnce na jasnem °®bu ugasnilo ter bi ne dajalo ne svitlobe ne gorkote več; vse, kar J® živega na zemlji, bi moralo pomreti. Kavno tako žalostno in še strašnejše je bilo za ves svet, ko je pogasnil prvi greh svitlo luč poučujoče milosti božje v človeškem srcu ter mu prinesel časno in VeČno smrt. Pogubljen bi bil človek vekomaj, ko bi ga ne bilo svitlo 8°lnce božje ljubezni zopet razsvetlilo in oživilo: ravno tiste ljubezni, ® kateri naš ljubi Jezus v današnjem sv. evangeliju govori ter tako ePo pravi: Bog je svet talco ljubil . . . Ako je pa božja ljubezen 0 Qas tako velika, kje pa je naša ljubezen do njega? Oh, mili Bog! J^bezen božja med nami le bolj in bolj ugasuje, in le še komaj tu 1 tam poredkoma gori. Od kod to pride? Sv. krščanska ljubezen je n®besih doma, in jo le tisti ima, kateremu jo Bog dft, če goreče Za~njo prosi in si prizadeva za-njo; ljudje pa so posvetni postali ter svet in posvetne reči navezujejo svoje srce, torej pa tudi sv. Iju-Zen od njih beži in grešni svet zapušča. Oh, da bi se nam pač z°P®t povrnila in se v našem srcu na novo užgala; srečni, presrečni ^ > česar vas bom danes prepričal, ker vam bom razložil, kaj aJ® krščanska ljubezen. 298 Ko vam hočem sveto krščansko ljubezen razkladati, mi pač srce upada in srčnost omaguje; in morebiti bi boljše bilo, da bi vam nič o njej ne povedal, ampak šel in pokleknil, ter molil in prosil, da bi ljubi Bog tudi meni v srce vlil ta žlahtni dar. In rad spoznam svojo slabost ter rečem, da vam prave krščanske ljubezni prav popisati ne morem. Ko bi se bila enemu ali drugemu med vami v sladkfem spanju prečista Devica in nebes Kraljica prikazala v svojem nadzemeljskem veličastvu, da bi se mu pri toliki neizrekljivi lepoti prevelikega veselja srce topilo; pa bi mu kdo rekel, naj gre in mu to nebeško prikazen popiše, kaj ne, da bi malosrčen postal in milo zdihnil: „Ob, tega pač nisem v stanu!“ Taka se meni godi, ko vam moram sveto krščansko ljubezen popisovati. Sveta krščanska ljubezen ni le golo zdihovanje, ne hinavšče-vanje, niso le prazne besede takih ljudi, ki imajo ljubezen sicer na jeziku, v srcu pa napuh in sovraštvo, ki radi dopovedujejo, kako neizrečeno da Jezusa ljubijo, ter ga vedno v svojem srcu nosijo, v resnici pa le sami sebe nad vse drugo povzdigujejo in poveličujejo. Ob, to pač ni prava krščanska ljubezen! Prava krščanska ljubezen je nad-natorni dar, je čednost, ki jo Bog človeku z vero in upanjem vred pri svetem krstu v dušo vlije in mu srce vname, da ljubi Boga čez vse in bližnjega ko sam sebe. 1. In blagor mu, ki pravo ljubezen božjo v srcu ima, katera mu kakor lepa danica dušo razsvitljuje; oh kako srečen je! Še zjutraj zgodaj v sladkem spanju počiva, in že ga misel na Boga kakor n>d' angelj pred posteljo čaka in ta misel je prva, katera mu dušo P°' zdravlja, kadar se zbudi. In to mu toliko sladkost po srcu razlije, d* bi od veselja kar na postelji pokleknil in Boga hvalil in zahvalil, kakor bi ga bil Bog šele sedaj v tem trenutju iz nič vstvaril. Kadar pa vstane, mu je najpoprej na skrbi to, da moli in za' hvali njega, ki mu je v spanju dal novo moč za dušo in telo in n>u milost skazal, da je učakal novega dne. In ker ima resnično voljo ^ celega srca Bogu služiti, vprašuje, kakor priden hlapec ljubega svo' joga gospodarja: „Gospod! kaj hočeš, da naj zdaj storim?“ In t'°' spod mu po vesti razločno odgovori ter na misel di'i, kaj naj stori-Ker pa mu božja ljubezen v srcu gori, mu tudi težavno ni, božje z*' povedi zvesto spolnovati in po njegovi sveti volji svoje življenje ra'' nati. Da, kadar se mu je božja ljubezen v srcu že prav živo razgO' rela, kakor že marsikateri svetnik poprej, tudi on zdaj poreče: bi bil zraven mene greh na eni strani, na drugi pa pekel, in mogel eno izmed tega dvojega izvoliti, bi šel rajše v pekel, kakor o » . bi 91 Pa greh storil in Boga žalil." To se pravi z drugo besedo: Kdor Boga Prav in iz celega srca ljubi s popolno ljubeznijo, bo božje zapovedi spolnoval tudi ko bi nebes in pekla ne bilo! Torej pa tudi iz srca zdihuje: „Moj Bog in moje vse!" In kolikorkrat to govori, mu dušo Oselje zaliva ravno tako, kakor se svitloba po dolini razliva, kadar ljubo s°lnce izza gora prisije. In kakor se zvezde poskrijejo, kadar beli dan zasveti, zgine tudi iz njegovega srca vsa ljubezen do časnega blaga, zgine vse hrepenenje po posvetnem razveseljevanju, in to tem bolj, kolikor bolj se mu je že solnce božje ljubezni v duši razgorelo. Torej pa tudi pri bogoljubnih ljudeh ni najti ne lakomnosti, ne požrešnosti, ne hinavščine ne laži, ne goljufije ne krivice, ne nečistosti De nevoščljivosti, ne napuha ne hude jeze. Bes, da tudi oni človeške Qatore in človeške slabosti ne morejo od sebe vreči in tudi bogoljubni Kristijan pade sedemkrat na dan; toda njegovi grehi so podobni rosi na svitlem jeklu; kadar nanj dihneš, le malo časa se na njem pozna, Pa se kmalu zopet zgubi in ni v stanu jekla skaliti in z rjo pre-vleči. Tako tudi pravični greši ali iz slabosti, ali v naglosti, ali iz Deprevidnosti; toda ne greši hudo. In precej po grehu mu je že tudi 'z srca žal, in se svoje zmote britko pokesa. Taki pregreški sicer nje-§°vo dušo nekoliko omračč, pa srčna žalost mu jih zopet iz duše ‘zbriše, in svitlejše ko poprej se mu zopet ljubezen v srcu vžge. Zatorej je pa tudi sladko življenje — življenje v ljubezni božji. Povsod spremljajo bogoljubnega kristijana pobožne misli kot ljubezni angelji in mu v spomin pridejo bodisi doma ali na poti, bodisi v hiši ali na polju mu v spomin prihajajo danes prijetne, jutri rešene ; zdaj svarilne, zdaj tolažilne; vendar pa vselej lepe, vselej svete. In kakor dobro drevo obilno žlahtnega sadu rodi, je tudi on r°dovitno drevo vse polno pobožnih del in svetih čednosti. O kako rad in z veseljem božjo besedo posluša; in tudi svojim kokoni o Bogu vedno kaj povedati vč, ter jih uči njega spo-°Vah, njega ljubiti; in kadar s svojo družino moli, se mu svete Srečnosti obličje svetli in sveta pobožnost se mu razliva po obrazu. Kakor pa nobena ljubezen ni brez britkosti in bolečine, ima . * božja ljubezen svojo žalost; toda ker je ljubezen do Boga sveta Jubezen, je tudi njena bolečina žlahtna in sveta. Videti torej, da hu-°bni svet Boga zaničuje in hudo dela, bogoljubnega človeka srce za-°‘* *n se mu milo stori, da se Bog žali; vendar pa grešnih in hu-°hnih ljudi ne zaničuje, temveč kjer le more, prosi in svari, toda z r°tkostjo; in če tudi katerikrat z resnobo, vendar le vselej ljubeznivo; kadar pa previdi, da nič ne bo opravil s svarjenjem, se rajše nati-homa posolzi in zdihne: Pridi k nam tvoje kraljestvo! Pa tudi veselja in tolažila obilno vživa, kdor Boga iz cele duše ljubi. Mu pošlje Bog srečo ali če mu podeli kako dobroto, oh kako mu srce radosti igra in od veselja poskakuje; in bolj ko daru je vesel delivca, od katerega je dar prejel. Kadar, postavim, za mizo sedi, ga ne veseli, da je jed prav pripravljena in dobrega okusa; ampak misel: „To ti je zopet ljubi Bog poslal, da bi ti vsak dan prav očitno pokazal, kako dobrotljiv da je in te rad ima ter tako lepo in po očetovo zate skrbi," ta misel mu šele jed prav prijetno in tečno stori, in mu srce oveseli. In kakor ta, ga z veseljem napaja tudi vsaka druga reč: pisane cvetlice na polju, ki tako lepo cvetejo, in drobne ptice po grmovju, ki tako prijetno žvrgolijo; rumeno solnce gori nad nami, ki razsvitljuje in ogreva nas in našo zemljo; bleda luna m mile zvezde na neizmernem nebu in vsaka druga stvar mu pripoveduje dobroto in ljubezen božjo in mu srce v veselju topi in mu ga s sladkostjo napaja. In tudi, kadar nesreča na vrata potrka, se bogoljubni kristijan ne prestraši preveč. In kadar se posvetni ljudje pred kolero ali legarjem, dragino in lakoto, ognjem ali povodnjo, vojsko ali drugimi nadlogami tresejo in trepečejo; le on svojega zaupanja nikoli ne zgubi, ter ve, da so celo naši lasje na glavi razšteti, in da se tem, ki Boga ljubijo, vse v dobro izide. In bodisi nesreča, ki ga zadene, tudi še tako velika butara, ki ga teži, tudi še tako silna, ni mn v stanu srca podreti; in naj se mu tudi oči posolzč, vendar le v sredi svoje bolečine Boga za trpljenje zahvaljuje, prepričan, da tudi, kadar tepe, on še zmirom ostane njegov dobrotljivi Oče. Zaradi tega Pa tudi z udanim duhom za pobožnim Jobom govori: Gospod je dah Gospod je veel. Kakor je njemu dopadlo, zgodilo sc je. Ime GospO' dovo bodi češčeno! Celo smrt, posvetnim ljudem tako grozepolna, bogoljubnega človeka ne ostraši. Kaj ne, da se človeku milo in inako stori, kadar na pokopališče stopi, se po grobeh ozira in premišljuje, koliko zdihljojeV je izkipelo iz srca, koliko vročih solz bilo prelitih, predno so bili vsi ti grobi napolnjeni; koliko britkost je bilo prestauih, koliko težav premaganih, predno so vsi ti tihi in mirni prebivalci tu sem Prl® počivat in čakat strašnega sodnega dne, in mu na misel pride ostr* sodba, pred katero so njih vseh dušice stale in odgovor dajale; >D se zraven tega tudi še spomni, da vse to tudi njega čaka. Oh ledeD° srce bi imel, kogar vse to nič ne pretrese in nič ne gane. Pa g'eJ’ poljubni kristijan, akoravno ob premišljevanju takih resnobnih resnic Deobčuten ne ostane, vendar le srca ne zgubi in se umreti preveč ne k°ji, pa tudi sodbe nezmerno ne ustraši. Njemu smrt ni grozepolna P°šast, kakoršno si drugi mislijo, temveč mu je dobrotljivi angelj, ki Sa iz solzne doline preseli na vesele trate nebeškega paradiža, iz časnega trpljenja prepelje v večno neskončno veselje. Smrt sicer tudi nJemu kakor drugim loči dušo od telesa; pa to ločenje ga ravno pre-s>liio ne boli, ker njegova duša ni telesu prirastla, marveč se tako-fG^°č v Bogu ukoreninila in Boga oklenila, v telesu pa le prebivala začasno stanovala. Zatorej, če se je v stari zavezi bralo in govo-r'lo: Ljubezen je močna ko smrt, pravimo v novem zakonu: Lju-^ezen je močnejša ko smrt! — Pa tudi sodba Božjega ljubitelja preveč ae plaši in se je presilno ne boji. O takih ljudeh namreč Zveličar 8°vori, da v sodbo ne pridejo, temveč bodo iz smrti preseljeni v živ-Jeilje. Ljubezen je tedaj oklep proti smrtnemu žrelu, je strelovod pred s°dbo in pogubljenjem. Zatorej pa tudi za bogoljubnega človeka smrt strašnega nima. In tem svitlejše ko ljubezen v srcu gori, tem °žJe mu je ločitev s tega sveta. Mu je kakor popotniku, kadar po olgem trudapolnem popotovanju na zadnjo goro stopi, in zagleda r'z na zvoniku domače vasi, in streho svoje rojstne hiše; oh, takrat P°zabi na ves trud težavnega pota, pozabi skelečih žuljev na nogah, P°zabi na glad in žejo in vse težave od prevelikega veselja, ki mu 8ree napaja, da se bo zdaj pri svojih stariših, svojih bratih in vseh Sv°jih ljubih oddahnil in odpočil. Zadnji hrib je zadnja bolezen; in si ona tudi hudo s telesom dela, ga z vso silo tare in zvija, °S°ljubni kristijan tega dosti več ne čuti od preobilnega veselja, ki ^u bo zdaj zdaj pričelo; ravno kakor se sv. Štefan za kamenje lik Ve^ zraeu^’ kadar je gledal v odprta nebesa. — Glejte, ko-0 goreča ljubezen do Boga premore! Ogledi Isdnei Predragi, ko bi vam hotel to, kar sem vam danes razložil, z pojasnovati ne prišel bi na konec; zatorej mi je ostati le pri Lahko bi vam namreč razložil ljubezen aposteljnov, ki so liTZaPU8tili, kar so imeli, in za Jezusom šli; lahko popisal gorečo t 6Zen 8vetih mučenikov, ki so za Jezusa svoje življenje darovali, j svojo kri prelili; lahko pripovedoval, kako so bogoljubni mladeniči Uho'8*6 ^ev'ce 'z liubozni do Boga svoje premoženje poprodali, med razdelili in v radovoljnem uboštvu Jezusu služili; pa o vsem x . molčim, in vam bom rajše popisal življenje bogoljubnega moža enom Anton Penaki (Penachi), ki je pred nedavnimi leti (no-^ra leta 1848.) v imenitnem mestu Asisi na Laškem (v Umbriji) umrl. Njegovo življenje je res prelep izgled prave krščanske ljubezni do Boga, pa tudi do bližnjega, (in naj vam bo torej v nadomestil® za to, kar mi čas ni pripustil povedati vam od ljubezni do bližnjega’) Bil je Anton sicer priprost, ubožen mašnik, vendar pa je b'* povsem lep zgled svetih čednost. Hodil je bolj siromašno oblečen m njegovi čevlji so bili vedno vsi zaprašeni; toda obleka še ne žlahnj človeka; in kdor druge le po obleki sodi, se lahko zmoti. Ce pa tudi našega gospoda Antona ljudem ni toliko prikupila njegova obleka, ga je pa njegovo prisrčno obnašanje, njegova zadovoljnost in krotko®1 vsem ljubeznivega storila. Posebno ljubezen pa je imel do ljudi nižji11 stanov, ter je reveže, sirote pogosto obiskoval, bolne tolažil, deklice pred zapeljevanjem svaril, in kjer je le več ljudi skupaj bilo, je *e mednje prišel, da je ljubi mir in lepo zastopnost med njimi ohranit Celo v gostilnicah in po pivnicah ga je bilo na večer najti, da bi pivce nerodnosti in greha obvaroval. Prijazno je med nje stopil ter zaklical: »Hvaljen bodi Jezus in Marija! alo, na noge; — čas je, ®a domov gremo: — molimo skupaj še eno češčenasimarijo, — 111 potem pojdemo!“ Ljudje mu niso zamerili, in so mu bili še-le hvaležni, da jih je o pravem času domov spravil. — Njegova beseda J bila tako prijetna, mehka in ljubezniva, kakor njegovo srce. Kolikorkra je o božji ljubezni govoril, se mu je obličje spremenilo in svetilo« kakor bi angelja videli v človeškem telesu. Vendar se pa ni niko spozabil in ne za boljšega imel od drugih. V vsaki reči zmeren 10 trezen je bil tudi poln krščanske modrosti, in je vedel slehernem11 dober svet dati. — Zjutraj je zapustil svojo izbico in se je še-1 pozno v noč nazaj vrnil. Najpoprej je šel v cerkev samostan* sv. Andreja, ter ondi daritev sv. maše opravil. S potoma je Pr vsakem odprtem oknu zaklical svoje navadno pozdravljeuje: »Hvalje bodi Jezus in Marija!" — Po tem se je podal v veliko cerke^ sv. Frančiška, je ondi pri nekaterih svetih mašah stregel, in če spovednici nič opraviti ni bilo, v kaki tihi kraj pokleknil, ter m®1’: Ves drugi čas je hodil po siromašnicah in bolnišnicah ali kjer ko je za kakega siromaka ali bolnika vedel in izvedel; povsod je . tolažil, in kolikor mogel, pomagal. — Kolikor so si pa tudi imenit gospodje in celo škofje, katerih spovednik je bil, prizadevali, in k sebi vabili, da bi bil pri njih stanoval, se vendar ni mogel 0 prijaznega Asiškega mesta ločiti, ki je bilo posvečeno po imepitne svetniku svetem Frančišku, in mu ravno zavoljo tega tolikanj lj0^ in drago. — Na zadnje se je to moglo vendar le zgoditi; pa njeg?v ločitev ni bila britka in žalostna, marveč vesela. Med hudo boleznih ki ga je bila na posteljo vrgla, ni nehal prepevati svetih pesem, 1 ponavljati zdaj eno zdaj drugo vrstico iz svetega pisma. Še v zadnj®. trenutju se je s svojimi prijatelji, ki so krog njegove postelje sta^j veselo pogovarjal, in je rekel: »Glejte angelje, ki krog mene stoj Ali jih ne vidite? O blagor mi! In sv. Jožef!? Kadar on pride, P°j. k Jezusu in Mariji!" Nekoliko preneha, pa kmalu spet glas povzdig in pravi: »Glej, tu je sv. Jožef!" — To reče, dušo izdihne in m>r Zaspi v Gospodu. — Pokopali so ga z veliko slovesnostjo, celo škof So ga spremili na pokopališče. On sam je bil le enega svojih prijateljev Naprosil, ga bolj revno pokopati. „V zahvalo," je pristavil, „te bom Jezusu, Mariji in sv. Jožefu priporočil, in tvoja (bolna) hčerka, ta toala, ljubezniva stvar, ne bo umrla, temuč ti bo še v naj večje to-ažilo!“ Pač je bila to sladka in tolažbepolna beseda skrbnemu in kostnemu očetu iz ust tako pobožnega, svetega moža: Kdo bi jej ne zaupal?! Temu lepemu izgledu krščanske čednosti in goreče krščanske ^bezni pač nimam druzega pristaviti, kakor srčno željo in pobožno v°ščilo, da bi luč svete ljubezni božje tudi v naših srcih tako svitlo 8°rela, kakor je gorela v srcu rajnega gospoda Antona! Vse drugo k0 prešlo, ljubezen ne bo nikdar nehala! Kar zdaj verujemo, bomo enkrat v nebesih gledali; kar tukaj upamo, bomo tamkaj vživali; kar Pa tukaj po krščansko ljubimo, bomo tudi tamkaj ljubili na vedno Ve{ne veke. Amen. t Jan. Škofič (1841.) 2. Praznik zahvale in prošnje.1) Slišali so jih Boga poveličevati. Dj. ap. 10, 46. Verni poslušalci! Upam, da ste vsi prišli iz pravega, svetega J^nnena včeraj in danes semkaj na božjo pot. Ko bi vprašal vas sle-eruega, ki ste se od blizu in daleč sem potrudili: Po kaj si prišel teh praznikih sem gori na Limbarsko goro? — kaj bi mi odgo-|°ril? Vsak pošten kristijan bi moral odgovoriti: Zato sem prišel na božjo pot, ker so sedaj imenitni binkoštni prazniki, ko moram Bogu čast kaj posebnega storiti. Prišel sem pa zlasti tudi zaradi cerkve-5et>a patrona svetega Valentina. Pravi odgovor bi bil tak, krščanski ^°mar! In jaz hočem priti tvoji pobožnosti na pomoč, jaz ti ho-m v današnji pridigi pokazati, kako boš svoj blagi namen naj-bo|jče izvršil. Ko je binkoštni praznik prišel sv. Duh na prve kristijane, ko Padci sv. Duh na vse, Icatcri so poslušali božjo besedo, tedaj so 1 neverniki začeli poveličevati edino pravega Boga. Tudi mi ^amo o binkoštnih praznikih in ker smo se tukaj zbrali, zlasti da-Snji dan Boga poveličevati. Kako bomo pa to najboljše storili? Popite moj nasvčt! Ljubi krščanski romar: Današnji dan bodi zate ') Priložnostni govor, tudi (v I. delu) splošno poraben. dan zahvale in dan prošnje in sicer I. glede na s v e' tega Duha in II. glede na svetegaValentina. Zvesto me torej poslušajte, za kaj se imate danes zahvaliti i° česa imate prositi, da boste Boga prav poveličevali! I. Binkoštni prazniki so bili pri judih prazniki zahvale za dokončano žetev, dalje so spominjali na desetere zapovedi, dane °a gori Sinaj. Pri kristijanih pa imajo biukošti svoj vzvišeni pomen 2*-radi prihoda sv. Duha. Na podlagi tega si stavimo prvo vprašanje) na katero hočemo danes odgovoriti: Za kaj imamo o binkoštnih praZ' nikih zahvaliti Boga sv. Duha? A. Binkošti so rojstni dan za sv. katoliško cerkev. Na binkoštno nedeljo je bilo le 120 oseb zbranih v goreči molitvi pričakovaje obljubljenega Tolažnika, in še tisti dan se jih je dalo na prvo pridig0 sv. Petra krstiti okoli 3000 duš. 1. Tudi mi smo po sv. krstu postali udje sv. katoliške cerkve-Tedaj nam je bila vlita posvečujoča milost sv. Duha v dušo, omadeževano s podedovanim grehom; in to je prvi vzrok, da moramo danes zahvaliti sv. Duha. Glej, kristijan, kaj bi si mogel p°' magati, ko bi bil ti rojen v neverstvu, in ko bi ti v sv. krstu bila posvetila čeznatorna luč sv. krščanske vere? V temi bi bil tava skozi celo življenje, dokler bi se ne bil v smrtni senci preselil v neznano večnost. Za ta nezasluženi dar si do sedaj sv. Duha premalo zahvaljeval, zahvali ga danes iz celega srca! Blagor, tisoč in milijon' krat blagor tistemu kristijanu, ki je krstno nedolžnost ohranil do današnjega dnč, in jo bo skrbno varoval do zadnjega svojega zdihljeja- 2. Ker so, žalibog, le preredki, ki bi bili ohranili milosti svetega krsta tudi še odraščeni, zato je sv. Duh pripravljen posvečujoč0 milost nam zopet podeliti, kolikorkrat smo tega potrebni in zato Pr*' pravljeni. To nam dodeli v zakramentu sv. pokore. Krščanski romarj1; ilosk Mnogo vas je prejelo včeraj in danes ta zakrament; da bi ga pač vsi vredno prejeli! Zakrament sv. pokore je druga m: za katero smo danes dolžni dostojno hvalo Tolažniku sv. Duhu. vsak naj pomisli sam pri sebi, kolikokrat mu je že manjkalo notra njega miru, kolikokrat ga je mučila pekoča vest, kolikokrat je 0 otožen v srcu, če tudi na videz morda vesel. Kje, ljubi kristijan, *] si dobil zopet tolikanj potrebni mir? Kje se je tudi tvoje srce z°Pe napolnilo z nebeškim veseljem? Ni te moglo utešiti posvetno imetie’ ne posvetno veselje, niso ti mogli dati pravega miru ne tvoj mož, °e tvoja žena, ne tvoji otroci, ne tvoji najboljši prijatelji; dal ti ga J Sa>Do On, ki ga Zveličar sam imenuje Tolažnika, dal ti je vse to po-svečevavec sv. Duh v skesani spovedi. Padi, verni kristijan, danes na Sv°ja grešna kolena, zahvali sv. Duha iz dna srca za to nebeško in ZoPet nezasluženo milost! 3. Zahvali pa tretjo božjo osebo tretjič tudi za vse dejanj-ske milosti, ki si jih v vsem svojem življenju do današnjega ^ prejemal od njega. Sedaj te je zbujal in spravljal na pravo pot 1 nemirno vestjo, sedaj s krepkimi opomini pridigarjev in spovednikov, z°pet drugič po tvojih stariših ali dobrih prijateljih, po dobroti in Sre&, po bolezni in nesreči, po smrti tvojih sorodnikov in znancev. Zahvali ga za vse take in enake izveličalne opomine prav srčno sedaj 0 binkoštnih praznikih! B. Da bomo Boga danes po svoji moči poveličevali, hočemo Ho božjo osebo, sv. Duha, tudi marsičesa prositi. In česa ga bomo prosili? Kdo je med nami, ki bi ne imel nobene potrebe, dušne ab telesne ? 1. Sv. Duh je Tolažnik. Zato sam opominja: Kliči me ob dnevu stislce, otel te bom, in me boš častil. (Ps. 49, 15.) In sv. Jakob piše: kdo med vami žalosten, naj moli (5, 13). Torej notranje tolažbe s' moreš izprositi od nebeškega Tolažnika. Ako si obrekovan, ako hu-^°bni jeziki, tvojo pobožnost zaničujejo in zasmehujejo, prosi pomoči Debeškega Tolažnika. Ako se te prijemlje malomarnost, ako te straši Ha sodba, prosi sv. Duha, da te potrdi. 2. Sv. Duh je tudi duh resnice, torej Učenik. Prosimo ga Zategadelj, naj nam v obilni meri podeli svojih sedmero darov. r°simo ga vsak po svojem stanu posebno tistega daru, ki ga najbolj Potrebujemo. Mladeniči in dekleta, vi ga prosite zlasti daru modrosti tQ moči, da boste mogli vse skušnjave varno in hrabro premagati! 1 Možje in žene, vi ga prosite daru svčta in pobožnosti, da bodete rn°Sli svojim otrokom glede na njih prihodnji stan prav svetovati in in nje izveličati! Mi vsi ga pa prosimo daru strahu božjega, da 01,10 s pravim strahom in trepetom delali za svoje izveličanje, se £r°ha varovali in tako od ljubezni božje nikoli ne odjenjali. t Vrl izgled za to nam daje sv. I z i d o r. Veliko milosti je prejel sveti mož od Boga, vendar je bil vedno bolj potrtega srca. Vprašan P°.vzroku, je odgovoril: „Kdor pričakuje kako lepo dedščino in se A da bi je ne izgubil, ne more biti miren; kdor ima kako pravdo, U more donesti znatno premoženje ali spraviti ga v golo revščino, 1 ttiore biti miren, dokler ni sodba izrečena." Tako se je ta pobožni mož vedno bal, da bi utegnil Boga razžaliti, t«m pri Bogu priti v nemilost ter izgubiti nebeško dedščino. Molimo torej danes s sv. cerkvijo: Pridi, sv. Duh, napolni srca svojih vet' niJcov, in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! Daj jim, hi v te verujojo, hi v te trdno upajo, sedem blaženih darov! II. Kako hočemo danes Boga še poveličevati? Sv. pismo stare zaveze že govori: Čudoviten je Bog v svojih svetih (Ps. 68, 36.) ‘n imenuje jih prečastitljive prijatelje (Ps. 138, 17.). In sv. Avguštin pravi: Mi občudujemo in častimo svetnike, her s tem občuduj in častimo čudeže božje vsemogočne roke, njegovo milost in veličastvo-Med temi božjimi prijatelji, ki so že na zemlji s čudeži Boga poveličeval' in ga še bolj sedaj v nebesih, blišči se tudi sv. V a 1 e n t i n. drugi namen, ki vas je včeraj ali danes pripeljal semkaj na sloveč0 Limbarsko goro, je ta, da zahvalite sv. Valentina za vse milost’> ki vam jih je do sedaj sprosil od Boga, in da ga prosite^0 nadaljne pomoči. Ce mi sv. Valentina ali sploh svetnike na ta način poveličujemo, poveličujemo s tem Boga, ker on je njih kralj, oni pa njegovi služabniki. A. V velikem altarju vidite lep kip sv. Valentina z napiso®-Od Boga je prejel sv. Valentin dva posebna darova. Dar čudežev nad bolniki in dar spreobrnenja grešnikov. Bere se v popisu njegovega življenja, da je ozdravil nek° slepo deklico, ki dve leti ni prav nič razločevala s svojimi očmi- j*° ga je bil namreč cesar Klavdij zaradi sv. vere dal sodniku AsteflJ11, naj ga skuša odvrniti od krščanske vere ali pa naj ga obsodi, pftd0 je sv. Valentin prišedši v sodnikovo hišo na svoja kolena rekoč: « Bog, ti začetnik vseh vidnih in nevidnih reči, ti stvarnik človeškeg8 rodu, ki si poslal svojega Sina, Gospoda našega Jezusa Kristusa, 08 bi nas odrešil pogubnosti tega sveta in iz teme pripeljal k svetlo®' spreobrni prebivalce te hiše, iztrgaj jih iz teme in dodeli ji® ‘UL’ da spoznajo tebe in Gospoda Jezusa Kristusa s sv. Duhom vred!“ Asterij, ki je te besede poslušal in to, kar je svetnik govoril o če*' natorni luči, razumel o natorni, spregovori: „Jaz hočem poskusi > če Kristus vsacega človeka razsvetli, in če je v resnici Bog. Ako ® goljufaš, plačal boš z življenjem." Nato pripelje svojo deklico k sv.v8^ lentinu ter zahteva, naj jej pri tej priči naredi, da bo videla. Sv.; lentin položi roke na njene oči in moli: „Razsvetli svojo služabojp ’ Gospod Jezus Kristus, pravi Bog in prava luč!" Vtem hipu dekli , spregleda. — Po tem čudežu notranje razsvetljen, postal je Aste kristijan z vso hišo, vsega skupaj nad 40 oseb. Krščanski romarji! Tudi marsikoga izmed vas so trle v Pre^e čenem življenju kake nevarne a) telesne bolezni. Morebiti si bil tudi ti že v nev8r nosti, da izgubiš luč svojega očesa, pa pomagal ti je sv. Valen1'11' ko si mu storil n. pr. kako obljubo. Morebiti si bil božjasten . Sv°jih udih, morebiti si več dni svojega življenja prebil v bolezni, k°t v zdravju, vendar slednjič se te je Bog na priprošnjo sv. Valentina ^smilil, in danes si prišel semkaj na visoko goro, ko si prej že ^oral misliti, da nikdar ne boš gledal te prijazne cerkve od znotraj, **ikdar kipa ni podob sv. Valentina od blizu. Glej, kako prijetna dolžnost te veže, da danes prav toplo za-hfališ sv. Valentina za ljubo zdravje, katero ti je izprosil. Zahvali ga pa tudi ti, ki se moreš pohvaliti, da nisi bil še n'koli bolan, da nisi še noben dan zaradi bolezni ležal v po-8tel)i- Zahvali ga za toliko dobroto zlasti sedaj, ko čvrst in zdrav tu 8l;ojiš in moliš v njegovem svetišču, med tem, ko marsikoga tvojih Ustnikov „črne zemlje že krije odeja". b) Zahvalo si dolžan sv. Valentinu zlasti še ti spokornik, k* si bil morda po cela leta slep na svoji duši, da nisi raz-°čeval pota, ki pelje v nebesa, in pota, ki vodi naravnost v večno Pogubljenje. Pripeljala te je božja roka morda že pred več leti ali ^e'le letos sem k sv. Valentinu. Tu si spregledal, tu je našla tvoja ^uša pravo stezo proti nebesom, tu si začel živeti novo življenje, •tako srečen si, komur izmed vas, verni poslušalci, veljajo te moje esede! Blagor ti na vse veke, če ostaneš v spokornosti tudi 8tanoviten! B. Drugo, kar vas veže zlasti danes tu na Limbarski gori, je P°oižna prošnja. a) S potrtim srcem, pa vendar zaupljivo prosite sv. Valentina v' vsi, ki vas telesni križi teže, da vara izprosi pri Vsemogočnem ®'ajšanja. Prosite ga, naj vam izprosi telesno zdravje pa le s pristav-0,11t če je to vašim dušam v prid. Saj on, ki je vseveden in ne-k°nčno moder, najbolje vd, kaj nam hasne v dušni prid. Neki bolnik, ki je že dolgo časa zdihoval na bolniški postelji, j^Prosi nekega dnd svoje ljudi, naj ga poneso k grobu sv. Tomaža anterburiškega, da bi tam dobil ljubo zdravje. Zgodi se mu vse, ak°r si je £eie] povrnivšega se domov pa vprašajo, ali je pač molil ja grobu s tem pristavkom, če je zdravje tudi duši v korist. Ker se ga ne vd spomniti, pod4 se nazaj k grobu sv. škofa in mučenca, ij j6 se na svoja kolena ter moli v ta namen, da bi se mu prejšnja jszen kar zopet povrnila, ako bi ga dobljeno zdravje zaviralo na p®. proti večnemu izveličanju. In glejte 1 hipoma se ga zopet loti P sjšnja boiezen> tega moramo posneti, da je bila bolezen zanj Precenljive vrednosti, in da ga je otela večnega pogubljenja. Bogu moramo torej prepustiti, naj v telesnih nadlogah stori z natn' po svoji sveti volji. Zakaj človek je po besedah sv. Avguština proti Bogu le otrok, ki ne ve dobro razločevati, kaj mu je k pridu, kaj mu utegne hudo škodovati. b) Vaše prošnje naj se potem takem ozirajo bolj na dušo. Ljubi kristijan! Ti si prišel pred par leti, ti si prišel pred 10, 20, 80 leti semkaj na Limbarsko goro, prišel si pa slep na duši in odšel si ravno tak. Ti, grešnik s smrtnim grehom, sl prišel danes spet na Limbarsko goro, prišel si še bolj zaslepljen u® duši, ti ne vidiš prepada, proti kateremu te drvč tvoje neukroteu0 strasti, ti si tako slep, da spreobrnenje, pokoro še zmiraj odlašaš, prl tem pa se ti smrtna ura vedno hitreje bliža. Oh, prosi vsaj dane® sv. Valentina, da te ozdravi na duši, da spet posije v tvojo ledeno srce topel žarek milosti božje. Prosi ga za to milost prav resno-Morda si danes zadnjikrat tukaj na božji poti pri sv. Valentinu, morda te je božja previdnost zadnjikrat hotela še danes ganiti, ko vidiš in slišiš pobožnih romarjev goreče prošnje, ko se čudiš spod' budnemu in lepemu petju; morebiti še tega meseca ali tega leta D6 boš več preživel. Tu na zemlji ne boš nikdar več videl kipa sv. Valentin8 tam na altarju in, oj groza! ne boš ga tega svetnika tudi na veko®8J gledal od obličja do obličja. Drugi današnji romarji se bodo presen prej ali slej v nebeške višave, k temu sv. mučencu; ti pa, tvoja duša in telo bosta vekomaj v družbi zavrženih duhov. Tudi vi n e d o 1 ž n i, vi pravični, ki se bojite za svojo stan0' vitnost v dobrem, prosite tudi vi danes sv. Valentina za nekaj. Prosit0 ga, naj on varuje vaše duše, da ostanejo vedno čiste, in se jih grešna slepota nikdar ne loti. Pa ne le za-se prosite, krščanski romarji, ampak tudi za drug0-Jaz vem, da imate nekateri doma dušne slepce. Morda st® ravno zaradi teh prišli k sv. Valentinu. Ti, krščanski oče, imaš morem doma sina, ki je že od 16., od 18., od 20. leta sem slep na duši-Njegova slepota te spravlja v prezgodnji grob. Vsi lepi opomini, ^s8 tvoja žuganja niso doslej izdala ničesar. Priporoči ga danes toh ^ gorkeje sv. Valentinu. Trdno zaupaj v njegovo pomoč. Kar sam Dl mogel, storila bo mogočna prošnja svetnikova. Saj Jezus obeta: N sta dva, ali kjer so trije shrani v mojem imenu, tam sem ja* ® njimi. (Mat. 18, 20.) Ti, krščanska mati, imaš doma razuzdano katera vse to vidi, česar bi ne smela videti, slepa pa je za prih0 ^ nost svoje duše. Vem, da si jo že mnogo prosila in prijazno op0® njevala, včm, da si že marsikatero solzo potočila zavoljo te zbeg8*^ revce, obrni se danes še k sv. Valentinu, on je ozdravil na telesu na duši Asterjevo deklico, ozdravil bo tudi tvojo po temi blodečo h Sploh vi vsi, ki ste odgovorni za druge, potožite danes sv. Valentinu Svoje križe, in prosite ga, naj vam vsaj to milost doseže, da bodete v°ljno prenašali vse stanovske težave. Tako boste imeli nakopičenih Vedno več zakladov za nebesa. Verni poslušalci! Oe bodete danes ali pa še dalje v osmini bin-koštnih praznikov tako ravnali, kakor sem vas sedaj-le opominjal, če bodo iz vaših src kipeli čuti zahval in prošenj sv. Duhu, če bodete Posebej še zahvaljevali in prosili sv. Valentina za njegovo pomoč, po-se bode moglo tudi o vas reči, da resnično Boga poveličujete. ^n> ko bodo vaši angelji varhi videli in slišali, s kako vnemo da Boga Poveličujete, nesli bodo vaša pobožna dela pred njega, ki živi in kralje z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do ve-bomaj. Amen. Valentin Bernik. Praznik presv. Trojice. I. Imenitnost te skrivnosti. V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Molitev sv. Cerkve. Pač se je vže eden ali drugi popraševal, čemu je sv. katoliška Cerkev vrh vseh dni in praznikov Gospodu Bogu posvečenih še poseben Praznik v čast trojedinemu Bogu vpeljala. In kličemo: čast bodi ftetu . . . vsaka nedelja je itak vže Gospodov dan, čemu torej še P°seben praznik? Prav ob tej priliki kaže se nam sv. cerkev najboljšo ^ter. Ko nam je čez leto kazala v posamnih oddelkih ali prizorih Qeskončno ljubezen božjo do človeka, kaže nam danes na enkrat vso Vis°kost bogastva, modrosti in znanja božjega, zato da bi tudi mi ,lv'tna. Tega se hočemo prepričati v današnjem govoru, ko vam v *a* željo, besedo, kaj pa še-le dejanje treba ti je pomoči od zgoreJ; milosti božje. Bog je, ki dela v nas, hoteti in dopolniti po svoji dob)1 volji. Da pa se zgodi volja božja nad nami, za to moramo prositi* moliti. Ne zamudi torej ob vsaki priliki pobožno se spominjati treb božjih oseb, trdno ohrani vero v trojedinega Boga do zadnjega vzdihljaj3' To ti je pečat, brez katerega tvoj potni list za nebesa ne bo velj»veI1' Vera v trojedinega Boga ti bo uajveČja tolažba ob smrtni uri. OziraJe se na to tvojo vero ti bo inašnik ob bolniški postelji enkrat khcS »tih milosti in usmiljenja iz nebes. JJsmili se o Gospod, bo molil, sc te duše, katero si odkupil s svojo krvjo, ne spominjaj se njc,‘‘ grehov v preteklem življenji. Če tudi je grešila, vendar Očeta, in Duha svetega ni zatajila, marveč je vero ohranila in Boga, stvarni je zvesto molila. Ohrani torej, kristijan moj, vero v trojedinega B°£s' da ne bo mašnikova molitev za te kedaj brez pomena, brezvsp^nS ali celo pogubna. Nihče se še ni kesal ob zadnji uri, če je stanovih*0 ohranil vero katoliško. Koliko pa jih je vže bilo, ki so svojo ver® mlačnost na smrtni postelji britko obžalovali! Pred nekaj leti je umrl v Parizu imenitni profesor modroslovj0, ki se jo v svojih vednostnih raziskovanjih daleč od vere odj1# j Kratko pred svojo smrtjo rekel jo še svojemu spovedniku: gospod! Vsa ta nova raziskovanja nikamor človeka ne priv^u J Pišoč iii tisočkrat boljše je obuditi samo enkrat pobožno djanje vere . . . Blagor jim, kateri vero v trojedinega Boga imajo in jo stanovitno do konca svojega življenja ohranijo!“ Metno milijonov in milijonov ljudi smo vsi ua tem svetem kraji danes zbrani v prvi mladostni dobi sprejeli in do danes ohranili vero v Boga trojedinega. Ta vera je posebni dar božji, za katerega, da Dam ne bo odvzet, moramo Bogu tudi posebno hvalo dajati. Nič ne Usuši, piše sv. Brnard, bolj rose božjega usmiljenja, nič ne zamaši tako močno studenca milosti božje nego nehvaležnost. Ne skazujmo Se torej tudi mi nehvaležnih za toliko dobroto. Ime trojedinega Boga Daj nam ne bode samo beseda, postane naj nam pravo geslo našega življenja. Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo, — to Je resničen pregovor. Pobožno se torej pokrižajmo pred vsakim opravilom. ^ mislijo na trojedinega Boga na jutro vstajajmo, s to mislijo na yečer podajajmo se k počitku. Vsako nedeljo, ki je po namenu sv. Cerkve yže itak posvečena Bogu trojedinemu, posebno počastimo presveto Trojico; zahvalimo se za vse prejete dobrote, posebno za milost sv. krsta, katerega smo sprejeli v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Cez dan pri svojih opravilih vzdihni, če tudi samo v srci: čast bodi OčetU... Sreti Frančišek Ksaverij je na morji vihar, ki je silno razsajal tri dni in tri noči, ukrotil z besedami: „Veliki Bog, Oče, Sin in sv. Duh, usmili se nas!“ O kroti tudi ti vihar besneč v srci tvojem, vihar skušnjave, vihar poželjivosti z ravno temi besedami! Prav gotovo bo utihnil. Pred vsem pa opravljajmo vsa svoja opravila v imenu in Pred obličjem trojedinega Boga. In če se bomo strašili vpričo trojedinega Boga učiniti kaj pregrešnega, smemo trdno upati, da bomo kedaj Pe*i v nebesih z angelji in vsemi izvoljenimi božjimi: Čast bodi Očetu . . . vekomaj. Amen. Andr. Karlin. 2. Ova trona milosti božje. Videl sem velik beli tron, in sedečega na njem. Raz. 20, 11. A. 1. Reveži smo . . . nadloge nas tlačijo ... še hujši je t>reh . . . Brez božje pomoči in milosti ne moremo obstati . . . 2. Zato nas sv. kat. cerkev danes obrača k Bogu, pomočniku . . . g0(1 je presv. Trojice ... in nam kaže tisti zlati božji tron, od katerega nam izvirajo vse milosti, vsa božja pomoč ... in s svetim apostolom Janezom smemo danes veselo reči: Videl sem velik bel» tron, in sedečega na njem. 3. Mesec majnik je Mariji posvečen ... pa danes še god Marij«) pomoči kristijanov, ki jo v litanijah tako radi nazivamo . . . zato vam želim tudi o Mariji danes govoriti in sicer tako, da vam pred oči postavim: Dva trona milosti božje: 1. tron presvete Trojice, 2. tron Marije Device. Pobožni kristijani, mili otroci Marije, povzdignite svoje oči na ta dva nebeška trona, da bote vedeli, kje se milost božja dobi! V imenu Marije Device začnem. B. — 1. Jezus razpošlje svoje apostole po vsem svetu v imenu trojediuega Boga . . . (Mat. 28, 18—20.) Nič bi ne vedeli o presveti Trojici ... če bi se nam ne bila razodela ... a) Kazodel se je Bog Oče . . . Bog Sin . . . sv. Duh (golobček . . . ognjeni jeziki)-Ti so presv. Trojica; b) skrivnost nezapopadljiva ... Že sv. apostol Pavel piše: O visokost bogastva, modrosti in razumnosti Boga . ■ ■ Kdo jc spoznal misel Gospoda ali kdo je bil njegov svetovalec? (Rim. 11, 33—36.) Sv. Avguštin in mladenič angelj . . . Tudi mi jo ponižno moliti moramo: c) tron božji . . . vidi prerok Izaija: gospoda . . . angel je, ki so vpili, govoreči: Svet, svet, svet Gospod Bog. (Iz. 6, 1—3.) Tudi sv. Janez, apostol, je videl tron Boga, >D celo trumo nebeščanov okoli, ki so z velikim glasom Boga častili-(Raz. 7, 2—12.) In to je toliko lepo in tako veselo gledati, da sveti apostol Pavel vsklikne, ta božji tron gledajoč, rekoč: Oko ni videlo, uho ni slišalo, in v srce človeka ni prišlo, kar je Bog pripravil ljubiteljem svojim. (I. Kor. 2, 9.) Ta prelepi božji tron presv. Trojice je za nas prebliščeč... naš0 grešno oko ga ne more gledati... mi svoje grešne oči rajše obračamo-2. na Marijin tron. — Marija je hči Boga, najlepša . • • mati Jezusa .. . nevesta sv. Duha . . . zato ima blizo trona božjega svoj zlati prestol. . . . Njeno veselje jc biti med človeškimi otroci. (Preg. 8, 31.) Zato se vsi ljudje najrajše pri tronu Marije zbirajo-a) pobožniki — od jutra do večera vedno pred Marijo • • • Le idi gledat v Lurd ... In še tu pred našim altarjem vedno kd° kleči in moli ... za gorečnost . . . stanovitnost; P) grešniki — greh teži . . . sodba plaši . . . pred sod' nika Jezusa si ne upajo .. . zato pritečejo pred Mater božjo — m‘' losti polno . . . Usmili se jih . . . sprosi jim usmiljenje . . . reši j^1 pogubljenja . . . Grešnik, gledaj še ti na ta tron . . . Videl sem velih beli tron in sedečo Mater božjo na njem (Raz. 20, 11.); y) bolniki n a d 1 o ž n i posebno radi gledajo na Marijin tron ' • • edina pomoč. . . Papež v ječi . . . Marija rešila. . . zato da-ttašnji god: Marija, pomoč kristijanov ... Ni bilo slišati od vekomaj, bi Marija ne pomagala tistim, ki pritečejo k njenemu tronu . . . m°li Marijin posebni častilec sv. Brnard. 0. Ljubi kristijan! zakaj si žalostnega lica? zakaj se ti solzijo °fr? Zaupno pogledaj na tron presvete Trojice, vso milost ti ponuja • • • obrni svoje rosne oči na zlati tron Marije, Matere božje . . . ^ Marija! oglej se milostno na nas! Amen. Simon Gaberc. Praznik presv. rešnjega Telesa. Jezus v sredi med nami — nepoznan, neljubljen. V sredi med vami stoji, ki ga vi ne poznate. Jan. 1, 26. , Ni še dolgo, kar sta dva pobožna moža skupaj popotovala, in akor vsak o tem najrajše govori, kar ima na srcu, tako sta se tudi ,a dva pogovarjala o božjih rečeh. Med drugimi sta si tudi to vpra-,a*})e stavila, katera resnica, ki nam jih je Bog razodel, je najvese-eJša in katera more človeka najbolj giniti in navdušiti. Po kratkem Pomisleku pravi eden: „Ako me je kdaj v življenji kaj ganilo, je bilo pred vsem včlovečenje Sina božjega. Mislil sem, da na zemlji, kjer |az živim in hodim, je živel in hodil Bog sam, večno veličastvo. Ta esnica me vselej najbolj gine.“ Drugi pravi: „Tako tudi mene. Kajti »darkoli premišljujem, da je bil čas, ko je Vsegamogočni sam tukaj ..1Val, ko je neskončni Bog sam vidno na zemlji živel, resnično med Mmi bival, od obličja v obličje ž njimi govoril in delal; kolikokrat ° v svojem srcu premislim, me do solz gine. Potem poljubim s spo-ovanjem zemljo, ki ga je nosila, in nehotč kličem: O srečni ljudje, ateri imajo tako osodo!“ Tako se prijazno med seboj pogovarjata in Sresta dalje svojo pot, in čedalje gorkeje jima je pri srcu; ta res-,'Ca ju tako močno gine, da solze pretakata iz hvaležnosti do Boga, ateri nas je toliko ljubil, da hoče med nami, človeškimi otroci, Prebivati. Preljubi! to neizrekljivo srečo, Jezusa, svojega Zveličarja in Boga v 8voji sredi imeti, imamo danes mi ravno tako, kakor judje pred *oro 19 stoletji. — Tisti Jezus je v presv. rešujem Telesu resnično Pr‘čujoč, kateri je bil v Betlehemu rojen, ki je 33 let v judovski de-1 živel, učil, čudeže delal, vsem dobrote skazoval in poslednjič na rižu umrl. To nas uči nezmotljivo sveta vera. To resnico očitno pred vsem svetom pričati, obhaja cerkev procesijo s sv. rešnjim Telesom* da se mu ne le v zaprtih prostorih — v cerkvah, ampak očitno tudi na prostem pod milim nebom čast skazuje. Ali žalibog, besede, ki jih je nekdaj govoril Janez Krstnik judom: F sredi med vami je, ka~ terega vi ne poznate, veljajo veliko kristijanom; Jezus Kristus je v sredi med nami, in veliko jih noče o njem nič vedeti. Premišljuj®0 danes to žalostno resnico: I. Jezus je v sredi med nami i1 veliko jih je, ki ga ne poznajo. II. lezus je med nami in velikojihje, ki ga neljubi j o. I. Verska resnica je, da je Jezus Kristus v sv. rešnjem Telesu resnično in bistveno pričujoč, ko Bog in človek. To uči sv. cerkev. Bog je tedaj med nami; med svojimi ovčicami je tisti božji Pastir, kateri je v svoji neskončni ljubezni se ponižal, med nami človeškimi otroci prebivati. Ta je naj veselejša resnica naše svete vere, katera je v stanu zemljo v nebesa in vse ljudi v ravno toliko angeljev spremeniti. Kako se pa mi zadržimo, kako si to v prid obračamo l Pomislimo! Jezus Kristus je resnično pri nas in prebiva med nami. On je pravi živi Bog, pred katerim se vsa kolena vklanjajo, katerega nebo in zemlja častita in vsi angelji molijo. On je posebno naš Bog, kateri nas je nad vse druge stvari povzdignil, našo naturo na-se vzel in si stanovanje izvolil med nami. Zato bi mu morali to storiti, kar mu angelji delajo; neprenehoma bi ga morali moliti, vso hvalo m« dajati, večkrat ga obiskovati. To se spodobi; hvaležnost to tirja, njegovo ljubezni polno srce to pričakuje. Ali vprašam, kdo to stori? Kdo obiskuje in moli Jezusa v presv. rešujem Telesu? Le nekateri g8 radi obiskujejo — kje so pa drugi? Zakaj ne prideje, da bi Jezusa molili? Zato, kar ga ne poznajo. On je v sredi med njimi, in g8 ne poznajo. Kristus je res pri nas in med nami biva. On je častitljiv kralj, kateremu vse živi in služi v nebesih in na zemlji; katerega neutru-jeno časle vsi angelji in nadangelji, vsi kerubini in seraflni, vsi svetniki in izvoljeni. Nebesa so polne njegove slave in zemlja polna nje' govc hvale; svet, svet, svet je Gospodi Ni ga trenutka, ki bi Bog8 ne hvalil, ni je stvari na vsem svetu, ki bi njemu ne služila. Ravno to bi morali tudi mi storiti; morali bi Jezusa neprenehoma v pre' svetem rešnjem Telesu hvaliti, vse dni svojega življenja ga slaviti, vse svoje moči mu služiti, nič drugače ko svetniki v nebesih. Oni niso bolj srečni, kakor mi zemljani, ker imamo ravno tistega Bog8 toed saboj; ali koliko kristijanov ve to srečo prav ceniti? Koliko jih Pride, da bi svojemu Bogu v presv. rešujem Telesu služili? Preljubi! Kris;us nam streže po svojih angeljih, najimenitniših duhovih, in njega — kralja angeljev dostikrat samega pustimo! On nam je sam ^ et služil, in mi le včasih pol ure nočemo mu služiti! On se ne utridi med nami človeškimi otroci prebivati, njegovo največje veselje je pri nas biti, in nam vse v vsem biti, in mi tako redkoma k njemu PrUemo! Zakaj ? Ker Jezusa ne poznamo! Jezus Kristus je res pri nas, in prebiva med nami. On je naj-Svetejši; pred njim je najmanjši greh gnjusoba, ki jo neizrečeno SOfraži in ostro kaznuje, — in ker ta sveti Bog med nami prebiva, b' se o grehu še govoriti ne smelo. Ves svet bi moral biti takorekoč ^besa, paradiž angeljem podobnih ljudi. To tirja svetost Jezusova, ^ med nami prebiva; to zahteva njegova neskončna popolnost, to sv. apostelj Pavel, ki zahteva, da bi tu drugače ne živeli, kakor f nebesih, tako mislili, tako govorili, tako delali, kakor se svetnikom sPodobi. Jezus nam kliče: Bodite popolnoma, Jcalcor je vaš Oče v ne-^sih popolnoma! Neskončno sveti zahteva: Bodite sveti, Jcalcor sem vaš Bog, svet! In ta neskončno sveti Bog je tako blizo nas, z n&mi — skoro bi rekel — pod eno streho prebiva: kdo bi se torej uPal vpričo njega greb delati, marveč kdo bi se na vso moč ne pri-2adeval sveto živeti? Ce so pa vendar še tako veliki grešniki med če jih je tako malo, ki se za pravo svetost prizadevajo: od 0(* ta žalostna prikazen ? Ker Jezusa ne poznajo! Bog noč in dan med nami prebiva, ta misel bi morala vse po-Svetiti! Ali sploh ljudje pozabijo, da Bog sam na zemlji prebiva, gredo °k°*' njegovih cerkvd, pa še ne mislijo nanj. Veliko jih pride v cer-evi kakor v kako drugo hišo. Veliko jih pride, da bi druge gledali, Sa<^ njihove pobožnosti je pohujšanje in greh. Veliko jih pride, ki še ne pokrižajo, še očenaša ne zmolijo. Zakaj vse to? ker Jezusa r*stusa ne poznajo. On stoji v sredi med nami in mi ga ne poznamo! II. Da je Jezus Kristus res pri nas in prebiva med nami, to bi ki o zadostno nas popolnoma srečne storiti. ree to ni bilo zadosti. Ali za Jezusovo ljubo _______ To Srce je polno ljubezni in dobrote; nje- ®°Ve želje gredo še dalje; on hoče ne le med nami, ampak celo v »as nami - v našem srcu prebivati. On je nebeški Ženin in se hoče z popolnoma skleniti. On je pravi nebeški kruh, in hoče naše 0 nasitovati. On je večno življenje, in to življenje hoče tudi nam ^l|) da bi nas vse deležne storil večne sreče. Kako je to mogoče? e skoz sveto obhajilo, zato je Jezus postavil sveto rešuje Telo. Ta zakrament je uajvečji, kajti je Bog sam. On je največji čudež; kajti povzdigne človeka nad angelje, in ga stori deležnega božje nature-Preobilnost ljubezni božje več ne more dati. Zdaj si pa mislite srečo tistega, kateri ta zakrament prejme. Kako neskončno srečen je' Angelji bi mu lahko zavidali, nebesa se čudijo; kajti on pride in prejme Boga; on pride in pomoči svoj jezik v kri božjega Jagnjeta; on pride, da bi neumrljivo življenje v se sprejel! S kolikim hrepenenjem bi se moral temu sv. zakramentu bij* žati! S koliko ljubeznijo božji ljubezni naproti priti ? S kakimi ni' slimi njega prejeti, ki je neskončno veličastvo, lepota in dobrota-Ali bi ne imel le pri mislih na ^tolikega Boga od hrepenenja sko-prneti? Ali bi ne imel biti dan sv. obhajila, ko svoje zaročenje i Bogom obhaja, čist kakor angelj? klečati kakor seraf in pobožnodi goreti? Ali bi se ne imel na to božjo večerjo pripravljati, kakor sveti Alojzij? Tako bi se moralo goditi, to tirja Jezus Kristus, neskončni dobrota. Ali kdo se tako pripravlja? Kdo ima toliko ljubezni božje, da bi bil pripravljen, rajše umreti, kakor ga razžaliti? Kdo ima ^°' liko ljubezni do bližnjega, da bi se ž njim sprijaznil, mu bil dober, kakor sam sebi? Kdo tako svete želje, da bi zunaj Boga nič več ne želel, in mu vse svoje srce z vsemi željami daroval? Kdo toliko P°' božnost, da bi se le eno uro na sv. obhajilo pripravljal? Takih kri' stijanov je prav malo. Zakaj? Zato ker Jezusa ne poznajo. Zato pa tako malo sadu iz sv. obhajila. Le eno samo sv. ob hajilo bi nas moralo posvetiti; pa jih tega sto ne stori. Vera se De obudi, gre se k mizi Gospodovi kakor k navadni jedi. Srce je v®e razstreseno; kdo je, katerega ima prejeti, to se ne pomisli. Človek J poln pregreškov in hudih navad, pa nima prave volje se jih znebi — Po sv. obhajilu premnogi hite kmalu zopet iz cerkve. Preslab0 je pripravljanje; in ravno ta mrzlota in mlačnost je tudi v srcu P° tem, ko smo Jezusa prejeli. Trenutki po sv. obhajilu so najdražji n* šega življenja. Kajti Jezus je sam v nas in obhaja svoje večno ročenje z nami. On biva v našem srcu, in ker Bog v njem prebiva, ali ni naše srce kakor nebesa? — O kdo bi se pač mogel dovolj čuditi toliki sreči! In kaj se zgodi? Bog je v tebi! Bog je s in je ves tvoj — ti pa ostaneš ves mrzel! Zakaj? Zato, ker ga poznaš! — Vsemogočni Bog je pri tebi in ti ponuja svoje nebe ^ darove — ti pa skoro ne veš, ali bi ga kaj prosil ali nič! Pa za^r Zato, ker ga nočeš poznati! ker ne pomisliš, da ti ne bode nič odrekel on, kateri ti je dal samega sebe. O ko bi ljudje vedeli, K teboj D° radodaren je Gospod v tem zakramentu, ne nehali bi ga pro: ,iti. “ ^ vedeli, kako dober je Jezus, kako sladak iu ljubezniv, ne ločili ^ se tako hitro od njega. Kako nas osramoti izgled sv. Alojzija, ki 8e je po tri dni pripravljal, po tri dni zahvaljeval! . . . Preljubi! sv. mati katoliška cerkev nas posebno danes kliče in ^di, povzdigniti svoje srce in oči ter prav pomisliti, kdo je on, ki toko ljubeznivo v presv. rešnjem Telesu med nami prebiva? Naš naj-Vfceji prijatelj, naš dobrotnik, naš Odrešenik in Zveličar v mali podobi belega kruha med nami živi in nam svoje milosti deli. On, pred ka-bttim se vsa kolena priklanjajo v nebesih, na zemlji in pod zemljo, ^n> pred katerim bodo sodni dan stali vsi rodovi. Njemu, svojemu Odrešeniku in prihodnjemu Sodniku dolžno čast iu hvalo povrniti, ka-ero smo mu tolikrat nehvaležno jemali, njemu v čast današnjo sv. pro-j-esijo obhajamo in Jezusa v častiti procesiji veselo spremljamo. Naj 0 torej počeščen, moljen in hvaljen Jezus usmiljeni tolikokrat, ko->k°r je zvezdic na nebu, lepih rožic po celem svetu, kolikor je vo-e,1‘h kapljic v morju, drobnega peska . . . Moljen, češčen in hva-Jetl bodi brez vsega nehanja Jezus v presv. zakramentu ! Amen. f Štefan Gnezda. Druga nedelja po binkoštih. '■ Naše dolžnosti do Jezusa v presv. altarnem zakramentu. Nek človek je napravil veliko večerjo in jih je veliko povabil. Luk. 14, 16. Akoravno današnja evangelijska prilika o veliki večerji in pova-Juiiih meri v širjem pomenu na Jezusovo cerkev sploh, v katero S|jj° vsi brez razločka poklicani, najprej j udje, potlej pagani in z , mi, ker naši predniki so bili pagani ali neznabogi: se vendar 1 ^hko obrne v ožjem pomenu na prečudno pričujočnost Jezusovo Presv. altarnem zakramentu, ker Jezus je v svojih prelepih prilikah resnic ob enem imel pred očmi, in jih več ob enem hotel učiti naznaniti. Zato obrača sv. cerkev s sv. Gregorjem tudi res to 'ao na tisto sveto večerjo, katera se vernim v zakramentu presvetega v ^ga Telesa deli, in v kateri se Jezus z dušo in telesom svojim 6r®'ni v duhovni živež daje. , Tudi te večerje posvetnjaki ne razumijo, in jo zaničujejo, ter j' odtegujejo, kakor današnji evangeljski povabljeni, ali pa se 320 glede te skrivnosti tako neotesano, mrzlo in nespodobno obnašajo kakor bi je ne verovali. V presv. zakramentu biva resnično in bistveno z dušo in telesom Jezus Kristus, Sin božji, kakor Bog in človek. Tega nas zagotavlja njegova beseda sama; tako so učili apostoli, tako uči in veruje vedno sv. katoliška cerkev. — Prav modro torej ravna sv. cerkev, da n8® veleva brati ravno današnjo nedeljo sv. evangelij o veliki večerji, ker stojimo sedaj med osmino praznika sv. rešnjega Telesa. Pretečeni četrtek in skozi celo osmino obhajamo slovesni spomin ustanovitve in izročitve te prečudne skrivnosti božje. Hočem vam torej danes razl°' žiti: kakšne dolžnosti imamo mi do Jezusa v presv. zakramentu pričujočega, ter rečem: Dolžni smo Jezusa v presv. zakrament11 1. ponižno moliti in častiti; 2. se spodobno pred sv. reš nji m Telesom obnašati; in 3. presv. rešnje Telo pridno obiskovati, ter tu goreče za dušne in telesne milosti prositi, ako so nam v zveličanje! 1. Ker je Jezus Kristus v presv. zakramentu resnično pričuj0®’ sledi iz tega, da ga moramo ponižno moliti in častiti, kakor praveg8 Boga; kajti njemu gre kakor Sinu božjemu božja čast, enako kak°r Bogu Očetu, ali Bogu sv. Duhu. Tako čast je Jezus že sam tirj8' zase, dokler je še vidno v človeški podobi bival na zemlji, rekel je namreč: da je Oče vso sodbo Sinu dal, da vsi častč Sina, kako1 časte Očeta, kateri ga je poslal. (Jan. 5, 22—23.) — Glejte! ravn° ta Jezus, ki tirja božjo čast, je tudi v presv. zakramentu, če je PraV v revno, ponižno podobo belega kruha skrit. Zatorej uči tudi sv. cerk°vj da imamo tej presv. skrivnosti tako češčenje in molitev skazova^ kakor gre samemu pravemu Bogu, govori namreč v Tridenško® zboru (sej. 13. pogl. 5): Od povzdigovanja (spremenjenja) nap™ moramo v tej skrivnosti verovati pričujočega ravno tistega Boga, 0 katerem je večni Oče na svet ga vpeljujoč rekel: Vsi angelji ,il,l ga molijo; ravno tistega Boga, katerega so modri iz jutroMU kleče molili; tistega Boga, o katerem nam sv. evangelij pove, da f ga aposteljni molili v Galileji. Zato je tudi sv. cerkev potrdila priporočila 40 urno češčenje presv. rešnjega Telesa in druge lepo br8 tovščine v počeščenje presv. zakramenta. Ta molitev in češčenjo P* se mora goditi v duhu in resnici, ker velja Sinu božjemu, PraV0^ Bogu, ter se mora kazati tudi v spodobnem, zunanjem obnašanji 8 najsvetejšega zakramenta, kakor se mora sploh notranja vera s vedno v lepem soglasji z zunajnostjo razodevati. Zatorej se nadalje tirja od nas spodobno zunanje vedenje pred sv. zakramentom. 2. Ce je očak Jakop, ko je videl le nebeško lestvico in angelje po nj* gori in doli hoditi, ves prestrašen klical: KaJco strašan je ta kraj, tulcaj ni druzega, leaJcor hiša božja, in vrata nebeška (I. Mojz. 28, 17.); Č® je moral Mojzes, ko mu je Bog iz gorečega grma govoril, sezuti čevlje, češ, da je zaradi pričujočnosti božje zemlja, na kateri stoji, Sveta zemlja (II. Mojz. 3, 5.), ter ves prestrašen ni upal pogledati (tyj. ap. 7. 23.); če je veliki judovski duhoven smel le enkrat v letu kopiti v najsvetejši kraj šotora, kjer je Bog s čudnim oblakom Naznanjal svojo pričujočnost; in če si mnogi svetniki v krščanskih ^rkvah niso upali na tla pljuniti, ne hrbta proti kraji obrniti, kjer So Boga pričujočega častili; se pač iz tega vidi, kako spoštovanje 8re božji pričujočnosti skazovati, in kako se nam je na svetem kraji °bnašati! Preljubi v Gospodu! Ali razumete sedaj, zakaj ste tolikrat opo-m*Qjani, da se v cerkvi, v kateri je shranjeno presveto Telo našega Gospoda, in v kateri se opravlja daritev sv. maše, spodobno obnašajte? Toda žalostno! kake nedostojuosti mora pogostokrat Kristus v Pr®sv. zakramentu gledati in prenašati! Vidi jih mnogo, ki pred njim De upognejo svojih trdih, grešnih kolen, ali pa če kaj storč, storč Prav po tlačansko, posiljeno in nespodobno, da upognejo komaj eno koleno; in akoravno je rečeno (Filip. 2, 10.): da se ima v imenu Jezusovem pripogniti vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji ln pod zemljo, mnogi vendar stoje, kakor okamneli, bodisi kadar je Pfesv. Telo v očitno počeščenje izpostavljeno, bodisi pri sv. maši ^d povzdigovanjem, ali pri sv. blagoslovu! V tej zadevi so si enaki °Bkani io učeni, kakor kmetje; stari kakor mladi, — in s tako Zarobljenostjo se še hočejo nekako ponašati in pobahati! Splošna sk°raj pa je grda in nespodobna razvada, da pri sveti maši pre-CeJ> ko služabnik pred svetim zavživanjem trikrat pozvončka, hitro v'iško šinete, če bi bili tudi poprej pobožno klečali. Klečati, moliti, častiti se ima Kristus, dokler je na altarji zakramentalno pričujoč, 1° je, do tistega časa, da ga mašnik v presv. hostiji in v posvečenem e‘>hu zavžije! — Iz tega presvetega zakramenta vidi in sliši nadalje ' ezus toliko nespodobnega in posvetnega šundranja, pehanja, letanja n dirjanja po cerkvi, kakor da bi bila cerkev ravno to, kar domača "aa, ali pa še manj! Ali razumete sedaj kristijaui? zakaj vas pro-s>ino in svarimo, da ne vpijte pri odprtih cerkvenih vratih, da se VP*tje razlega do altarja? Kraj, kjer stojite, je namreč zaradi bližnje zakramentalne pričujočnosti božje svet kraj! Ali veste sedaj, zakaj vas opominjamo, da se lepo priklanjajte pred Najsvetejšim v taber-nakeljnu, kadar pridete v cerkev ali greste iz nje? Čast komur čast, in nikakor ni zadosti, da bi se le malo z kolenom pripognil. Ali spoznate sedaj, da ne gre v cerkev hodit pokrit, in da ne gre v cerkev puščati prav malih otrok, če je tudi prazna, da bi v njej upili ‘u razsajali, ker ne poznajo svetega kraja, ter tako zgubijo spoštovanje do Najsvetejšega? Krščanski stariši! če vi naučite svoje otroke pr®' častiti presv. rešnje Telo, ste jim že dobro polovico krščanskega nauka preskrbeli in vero ohranili, ako jim pa tega v glavo in v srce ne vbijete, bodo kmalu v veri in pobožnosti omrznili! — Ali veste pa tudi, kaj vam je storiti, ko srečate mašnika s sveto popotnic® k bolniku hitečega? Treba je poklekniti, se odkriti, roki skleniti in moliti, — in ravno to gre storiti tudi v hiši bolnikovi, dokler je v njej sv. rešnje Telo, ne pa žlobodrati, sem in tje letati, ali po mi*' brskati, na kateri je sv. rešnje Telo, tudi ne gre se tako obračati, bodisi v cerkvi, da bi se Najsvetejšemu hrbet kazal! — Meni se zdi in vidi, da si nekateri Boga le samo v nebesih mislijo in tukaj na zemlji vidijo le slab spomin na njega, kakoršni so n. pr. njegove podobe, ali križi, da bi bil pa ravno tisti Bog, kakor je v nebesih, tudi tukaj na zemlji med nami, na to pozabijo. Saj vse te in te® enake nedostojnosti, katere sem vam naštel, pričajo zadosti vašo lahko-mišljenost in slabo vero v pričujočnost Jezusovo v presv. zakramentu, ali pa grozno in grešno nevednost! Še hujša kazen in graja velja njim, ki se morda še celo sramujejo Jezusu Kristusu v presvete® zakramentu spodobno češčenje skazovati, njim velja žuganje njegovo: Kdor mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jas zatajil pred svoji® Očetom, ki je v nebesih! (Mat. 10. 33.) Kaj pa hočem še-le o tistih reči, ki pijani v cerkev hodijo, ter nespametne in neslane burk® vganjajo, ali pa, če iz druzih grešnih namenov prihajajo? Prišel h® dan, ko bodo svoje plačilo prejeli, ker Bog se ne pusti zasmehovati! 3. Tretja naša dolžnost do Jezusa v presv. altarni skrivnosti P® je, da ga pridno obiskujemo, in ga z živo vero in trdnim zaupanje® prosimo vseh potrebnih milosti za dušo in telo. Jezus v sv. zakramentu sedi kot Bog in kralj s prečudni®' darovi, katere želi med nas razdeliti, ko bi jih le iskat hodili in S® prosili zilnje. Saj je sam vabil, dokler je bil med nami: Pridite j1 meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživi (Mat, 11. 28.) Ali mislite, da ima sedaj v tabernakeljnu zavez®1" roke? Ali ga ni mar ravno tista dobrotljivost, radodarnost in bežen do ubogih in potrebnih Adamovih otrok, kakor ga je bila v dneh njegovega človeškega bivanja na zemlji? Vi tako radi obiskujete svoje prijatelje, sorodnike in znance, na Jezusa v tabernakeljnu pa Pozabite; celo ob nedeljah in praznikih gredo nekateri rajše za posvetnimi opravili, ali pa k svojim znancem, ali na veselico, lov itd. kakor pa k Jezusu. Koliko pa jih je, ki bi lahko marsikateri delavnik Prišli k sv. maši, ali bi vsaj ob nedeljah katerokoli uro obiskali Jezusa — pa kako žalostno je videti gostilne polne ljudstva, cerkev pa prazno! ^em, da se bodete tudi vi hiteli izgovarjati z današnjimi evangeljskimi gosti, češ imamo druga dela in opravila, ki se ne smejo od-l°žiti, sicer bi že prišli. Pa to so večinoma prazni izgovori; le mrzla Vera in posvetni duh sta kriva, da vas povabljenih gostov ni k tej prečudni večerji, zato pa tudi ne prejmete milosti, katere so vam na Ponudbo! — O koliko sre je bilo že potolaženih v nadlogah in stiskah, ker so pomoči in tolažbe iskala pri Jezusu v tabernakeljnu! Vi se Pa vedno čutite nepokojne in nezadovoljne, ker za tolažbo Jezusovo ue marate! Koliko grešnikov se je pri tem čudnem ognju ogrelo, da 80 spoznali svoje zmote, se kesali in poboljšali! Vi pa ostanete vedno 8^ari, slepi, nepoboljšljivi, ker se tu ogrevati nočete! Koliko dobrih le v pobožnosti vzrastlo do velike svetosti, o kateri se vam še ne sanja, ker ne marate za studenec žive vode, ki zamore in hoče vaše duše krepčati in z nebeškimi mislimi in željami napajati! O kristijani! Kedaj bo pač napočil tudi nam tisti srečni dan, da boste sami spoznali in skušali sladkost in prijetnost bivati pred sv- rešnjim Telesom, kakor sv. Alfonz Lig., ki je rekel: Verjemi mi, d® je vse na svetu velika neumnost, naj si še kodo svečanosti, kakršnekoli, ali gledišča, ali kratkočasnice; vse posvetno veselje je na-Mešano s trnjem in grenkostjo, kar vem is svoje lastne britlce iz-kušnjc; duša pa, katera le nekoliko zbrana čujc v molitvi pred Sv- rešnjim Telesom, všiva več sladkosti in prijetnosti, kot jih more Ves svet dati in pokazati. — Da bi se tak srečen dan spoznanja in skušnje tudi vam skoraj približal, ga pospešujte po zgledu svetnikov ‘ri po vabilu Gospodovem s pridnim obiskovanjem in molitvijo pred Jezusom v prečudni altarni skrivnosti ter navdušeno in verno kličite: češčen in hvaljen vsak čas najsvetejši in božji Zakrament! Amen. Andr. Šimenec. 2. Presv. rešnje Telo: hrana Marijinih otrok. Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih je veliko povabil. Luk. 14, 16. A. 1. Danes je god sv. Angele . . . nedolžno živela . . . deklic® učila . . . začetnica reda sv. Uršule . . . tovaršice pogosto šle k sv. obhajilu ... in vsaki mesec so imele skupno sv. obhajilo • • • 2. To je namreč tista vesela velika večerja, katero Jezus v današnjem sv. evangelju razlaga, govoreč: „Neki človek je napravil veliko večerjo in jih je veliko povabil ... se nekateri izgovarjajo . • • nečejo priti . . . zato pa zavrženi od nebeške večne gostije." 3. Imeli smo god presv. rešnjega Telesa ... vse lepo, preveselo. • • danes slavimo svetnico, ki je to presveto večerjo rada uživala . • • pa je tudi konec Marijinega meseca — maja; jedro te pobožnosti j® sv. obhajilo . . . zato bi tudi jaz danes rad govoril o sv. obhajil® ali rešnjem Telesu, in vam želim pokazati da je: Presv. rešnj® Telo — hrana Marijinih otrok; — zato rečem: Rešnje Telo je 1. Prava hrana; posebno 2. za Marijine otroke- B. 1. Za svoje telesno življenje potrebujemo jedi ... za svoj® zveličanje moramo imeti dušno hrano . . . Jezus nam jo je dal pr* posledni večerji, ko je kruh in vino spremenil v svoje Telo in Krk ter zapovedal: Vzemite in jejte vsi, to je moje telo. (Mat. 26, 26.) To je prava dušna hrana, ker Jezus sam tako uči, govoreč: Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga boni obudil poslednji dan. Ker moje meso je res jed, in moja kri je res pijača. (Jan. 6, 55—56.) Torej prava nebeška, zveličavna hrana • • • za vse pripravljena. (Luk. 14, 16.) Mnogoteri jo zanemarjajo ... se zgovarjajo: a) „Pristavo sen* kupil" . . . Zarad posvetnih skrbi zanemarjajo sv. obhajilo . • • b) „vole kupil" ... v mesene . . . živinske sladuosti zakopani . • • ne marajo za nebeško jed . . . c) „oženil sem se" . . . družinske razmere . . . kregi . . . prepiri . . . jim zabranijo pot k mizi G®' spodovi . . . Zato se jih pri tej veliki večerji — malo zbira, ker je pripravljena posebno: 2. za Marijine otroke ali služabnike. Neka imenitna m®!' gredo na god presv. Trojice k spovedi; seboj pa vzamejo svoje tr’ hčerkice . . . Čudežno lepo in ganljivo jih je bilo gledati pri sveten* obhajilu. Mati klečijo na sredini pri mizi Gospodovi, na desni in 1®V’ pa imajo svoje otroke pri sv. obhajilu . . . Tako tudi mati Marij8 svoje otroke pelje k sv. obhajilu: a) vsak Marijin svetek jih kliče: Pristopite k meni vsi, kateri me poseljujete, in se nasitite mojega sadu. (Eccl. 24, 26.) ^saki Marijin god se zvršujejo besede sv. evangelija: Neki človek Marija — je napravil veliko večerjo in jih je veliko povabil ^uk. 14, 16.); P) vsaki mesec, če bi tudi Marijinega godu ne bilo. Sveta ^■ngela in tovarišice so imele vsaki mesec društveno sv. obhajilo . . . Li si v družbi ali bratovščini Marije Device . . . ona ti vsak mesec Pripravlja večerjo sv. obhajila, ter jih veliko povabi ... pa jih tudi mnogo vidiš pri sv. obhajilu . . . Kaj pa ti ? . . . Marija pa svoje otroke pelja k sv. obhajilu posebno: T) ob smrti... v nevarni bolezni . . . jim oskrbi sv. popotnico . . . Pobožna deklica, zvesta služabnica Marije . . . bolna . . . Opuščena v revni bajti leži . . . Marijo prosi za pomoč ... da bi sPrejela sveto rešuje Telo . . . Dva misijonarja mimo potujeta . . . utrujena stopita v hišo bolnice . . . Bodita pozdravljena . . . Marija VaJu je poslala . . . dajta mi Jezusa za popotnico . . . Eden misi-J°na.r jo spovedava . . . drugi hiti po sv. obhajilo v bližnjo cerkev. L° sv. obhajilu pa Marijino dete veselo umrje. 0. Uživajmo radi to sveto večerjo . . . služimo Mariji ... naj nas ona vodi k sv. obhajilu ... pa tudi za popotnico v nebeško ve-8elje. Amen. Simon Gaberc. —4-*-- HM—**4-— ' .Pogled na slovstvo. 1. Marijina visoka pesem ali Magnifikat. Šmarnice. Sostavil Andrej aW V Ljubljani. Založila »Kat. Bukvama«. Tiskala »Kat. Tiskarna«. — Mo-f^**ti ni noben oddelek našega slovstvenega polja tako obilno pa tudi vspešno delovan, kakor »Šmarnice«, ki so nam Slovencem tako zelo priljubljena po-žuost. Najlepši čas v letu bi se nam dolgočasen zdel, ko bi se nam »Šmar-Ce' vzele. In ne d& se tajiti, da imajo mnogoštevilne »Šmarnice« nekako po-Scebn° prijeten duh tudi v našem slovstvu; najmarljivejši pisatelji so se z veliko ^m° poskusili v tej stroki. — Veseli nas jako, da zopet letos dobimo nove žarnice« in sicer iz roke tako spretnega in za vse dobro navdušenega pisa-Ja- Letošnje »Šmarnice« se memo dosedanjih ločijo posebno v tem, da je vr$titev po nekoliko drugačna ter se naslanja na vsebino prekrasne Marijine a>i »Magnifikat«, ki že sama po sebi vzbuja najkrasnejše misli o Marijini j.. V|’ 0 njenih čednostih, o njeni dobrotljivosti, osobito pa o njeni nedopoved-je 1 ljubezni in hvaležnosti do Boga. Rabnost knjige zlasti še to povekšuje, ker Bospod pisatelj odbral za vsak dan jako primernih in spodbudnih izgledov. k. 326 Ob koncu vsakega berila je še pridejana naloga, naj se moli iz sv. rožnega venca po pet češčenasimarij na dan, da pridejo tako v teku meseca na vrsto vse skrivnosti, ki so prav na kratko razložene s primernimi spodbudljeji. 2. Za tristoletno slavnost blažene smrti sv. Alojzija Pri' poročamo za darila posebno naslednje reči: o) Pomladni glasi, posvečeni sloveuski mladini. Uredil in založil Cirilski. V Ljubljani 1891. Tiskala »Kat. Tiskarna«. — Zopet se je s to ljubko knjigo obogatilo naše mladinsko slovstvo. Nalašč rečem: obogatilo, ker se ni kakor se semtertje zgodi — le številka za jedno naprej pomaknila, marveč dobi naša mladina res veliko zdrave in tečne hrane. Imenujem pa to knjigo v tej zvezi — kot darilo za Alojzijevo slavnost — zato, ker je prvi daljši članek pO' svečen sv. Alojziju, čigar življenje slika sicer bolj na kratko, vendar jedrnato *** mikavno. Tudi igrici »Alojzijeva slavnost« in »V Rim!« ste posebej tej slavnosti namenjeni. Vse drugo pa je bolj splošne vsebine v prozi in pesniški obliki. Knjiga je torej tako uravnana, da nima veljave samo za letos, marveč da ima stalno vrednost in naj bi se vvrstila kar v vse šolske knjižnice. Temu namenu bo tembolj služila, ker je tvarina dokaj različna. Da so v taki zbirki posamezni spisi tudi različni po vrlosti in veljavi, to se itak razume; vendar smemo reči o vseh, da so dobri, nekateri prav prisrčni. Smemo upati, da se bode to početje nadaljevalo v veliko korist naši ljubi mladini. Bolj oddaljenim čitatelje® morebiti ne bo znana skrivnost, ki jo »Duhovni Pastir« z nekim ponosom razodene, da so to tudi po zunanjem jako lepo knjigo spisali in izdali gg. Ljubljanski bogoslovci. Svojo nalogo so dobro rešili, naj še vzgojitelji izpolnijo svojo s tem, da to vrlo delo pridno širijo med našo nadobudno mladino. Mehko vezana stane 30 kr., trdo vezana 40 kr. b) Podobica svetega Alojzija ali njegova pot v nebesa. V spomin tristoletnice njegove blažene smrti. V Ljubljani 1891. Založilo »Kat. društvo deto-ljubov«. Z dvema podobicama. To je pa le bolj mala knjižica na 2 ‘/s P^e’ vsa posvečena sv. Alojziju ter kaže, kakor že naslov povč, z ozirom na najna-vadnišo podobico sv. Alojzjia v osmerih potezah Alojzijevo pot v nebesa z op°' minom, naj bi tudi naša slovenska mladina po tej poti junaško korakala za pre' srečnim angeljskim mladeničem. Napisal sem to delce po naročilu ljubljanskega »odbora za praznovanje tristoletnice sv. Alojzija«, da bi se ob tej slovesnost* lahko v ogromnem številu razdelila med našo mladino manjšo in večjo. Po tem svojem namenu knjižica ni smela biti velika, da bi jej visoka cena poti ne zapirala; vendar vabljiva in mikavna, kar se je tudi zgodilo po lični zunanji oprav* iz »Kat. Tiskarne« in po dveh prikupnih podobicah. Stane samo 5 kr. in kdor jih več vzame, prejme še na 10 eno po vrhu; dobi se tudi lično vezana v platnu po 10 kr. To delce tembolj priporočam v obilno nakupovanje, ker čisti dobiček — ako ga kaj prinese — je v prid mladinskemu »kat. društvu detoljubov«. c) Svetlnica sv. Alojzija in Stanislava. Morebiti se bode komu čudno zdelo, da to stvar omenjam med »Slovstvom«; vendar se kaj lahko opraviči**1 s tem, ako pravim, da drobni napisi, ki se nahajajo na svetinicah, P°' dobicah in druzih malenkostih, ki pridejo v velikem številu v roke našega ljud' stva, pospešujejo morebiti večkrat bolj narodno čut, ako so v domačem jezik® kakor celo obširna knjiga, ki pa ne najde pota v toliko hiš. Vsaki domoljub mora torej odobravati početje »Kat. Bukvarne«, ki je že veliko storila za razši*' i^je podobic, svetinic itd. s slovenskim napisom. Na prošnjo prej imenovanega slavnostnega odbora je naročila tudi novih svetinic sv. Alojzija in Stanislava, ki bodo izvestno došle pravočasno; pa že zdaj se sprejemljejo naročila: 144 komadov stane 2 gld. 40 kr., 700 10 gld. 80 kr. Take svetinice bodo porabne tudi 2a poznejše čase, osobito če se osnovi nameravana bratovščina sv. Alojzija. e) Izgledi bogoljubnih otr<5k. III. zvezek. Sicer so pripravni vsi trije *Vezki za mladinska darila ob vsaki priliki; a za Alojzijevo slavnost ugaja posebno tretji, ker ima dokaj obširen življenjepis tega svetnika (str. 35—77.) »Izgledi« se prodajajo v »Kat. Bukvami« k kart. 40 kr., lično v platnu 60 kr. d) Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj. Izdal Ant. Kržič. Pet zvezčkov. ^rv' 4 tudi vezani kart. 45 kr., lično pa 60 kr. — Ker pri vseh rečeh, zlasti Psi veselih, velja pregovor »variatio delectat — razlika mika«, bode gotovo to Pravilo obveljalo tudi pri obdarovanju otrok za Alojzijevo tristoletnico. Četudi lo delce pisano nalašč v ta namen, vendar želi doseči pri naši mladini Aloj-sijeve namene; torej bode poleg druzih dobro došlo ob tej priliki. Saj sem že v uvodu precej na prvi strani se spomnil tega angeljčka v človeški podobi — ST- Alojzija in pristavil željo: »Kako bi bilo pri nas na Slovenskem nebeško pri-jetno, ko bi bili vi vsi tako pridni in dobri, kakor je bil sv. Alojzij!« itd. e) Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jos. Krčon, duhovni svetovalec. Knjiga v usnje vezana stane 80 kr., z zlato obrezo 1 gld. ~~ T° vrlo knjigo je »Duhovni Pastir« že priporočal, pa jo zato danes zopet Priporoča, ker sploh po svoji vsebini želi v naši mladini Alojzijevega duha obudi in utrditi in ker ima med drugim tudi navod za šestnedeljno pobožnost ®v- Alojzija. Osobito opozarjamo na to knjigo za slučaj, ko se bode uvedla brancina sv. Alojzija. t) Stezica v nebesa. Ta otrokom jako priljubljena knjižica s podobico ®v-Alojzija na čelu se še le ponatiskuje. Kaj več o njej, ko se dotiska; za zdaj e opozorimo na njo.