Naročnina mesečno 25 Din, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9fc Din, ca inozemstvo 120 Din Urednifitvo je v Kopitarjevi nL6/Ul S£OVEHEC Cek. račun: Ljub« Ijana It I0.65O i« 10.349 za inseratei Sarajevo Stv. 7565. Zagreb Itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni uredništva s dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205« Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 izhaja vsak dan ajutraj. rasen ponedeljka la dneva po prazniku mm Držimo svojo zemljo! Slovence je Bog oče ob svoji veliki setvi vrgel na vozel Evrope, ob katerega se oplazi vsak, ki si hoče požrešno razširiti svoj prostor. Lepa je ta zemlja, na kateri še danes prebivamo, toda vsa na vetru Z vseli strani je vidna in z vseh strani zaželjena, ker je vozel, od katerega peljejo niti naprej, na vzhod ali zahod, na jug ali sever, kamor hočeš. Večkrat smo v obrambi tega našega kotička omagali, čeprav ga nikdar nismo neliali ljubiti in vedno smo ga z neko tiho radostjo imenovali »kristal iz božje roke vzet*, ta pa se jc lc ožil in ožil, dokler ga niso tuje sile zožile v sedanjo »dravsko banovino*. Nismo bili dovolj pozorni na tujce, ki so nas ljubeznivo' tolažili, češ da je naš svet sicer majhen, pa lep, da žuljev ne plačuje bogve kako razkošno in bahato, pa vendar stalno in zvesto, da smo sicer majhen narod, pa priden, nadarjen in še celo nekoliko zaljubljen v samega sebe. Ob tem hvalisanju, ki je nam dobro delo, pa so si ogledali naš svet, spoznali njegove velike prednosti in naše napake in trgali kos za kosom od sveta in ud za udom od nurodu. Dravska banovina! Pa še ni konec! Naša zemlja je še vedno zapeljiva — politikom, ki hrepenijo po moči, prostem prehodnem ozemljil in morju, in onemoglim, vseh mondenskih letovišč naveličanih denarnikov, ki hočejo pri nas uživati svoj »težko zasluženi* pokoj ali vsaj počitnice. Politiki morajo v svojih osvajalnili namenih čakati »ugodne prilike« in če ne gre drugače, tudi nekoliko pospeš-iti njihov nastop, zasebni letoviščarji, ki jim vse vprek pravimo »tujci«, pa imajo denar — vsaj samo take tli mislimo — in s tem zlasti v današnjih revnih razmerah vsa.k dan priliko, da se vgnezdijo pri nas. Danes je denar najmočnejše osvajamo sredstvo in pred tem se bomo morali braniti. Saj naša zemlja že ni več sama na sebi, po njenih najlepših delih se je že zariio toliko po duhu, veri in jeziku tujih ljudi, da je domač človek že skoro tujec med njimi. Ali je Bled še slovenski »kinč nebeški«? Ali je Pohorje še slovensko? Ali 'je Kranjska gora še slovenska? Ali je Gorenjska -še naša »skalnata stran«? Vile in celi gradiči klijejo iz tal in če vprašaš domačina, čigavo je to, bo ta vila last »nekega trgovca iz Zagreba*, drugo si je za »odmor* postavil »neki zastopnik neke inozemske tvrdke od tam doli nekje*, tretja je last »nekega Dunajčana* ali »bankirja iz Budimpešte« itd. Če se zanimaš za imena teh novih lastnikov našega 6veta, boš videl, da še povečini sicer končujejo na jugoslovansko končnico, če se pa še zanimaš za imena njihovih očetov, boš v večini primerov izvedel, da so to pojugoslovanjeni — Židi brez kakšne narodne oznake, pristni internacionalci. Sam tuj svet, ki se je poslužil svojega denarja, nakopičenega na dovoljene in nedovol jene, znane in neznane načine, in izrabil stisko našega kmeta, ki mora rodno grudo prepuščati tujcu »za krajcarje in te bele zeksarje« in bežati po svetli. Tujec pa se šopiri čimdalje bolj. Ako prisluškuješ njihovim pogovorom — pa ni treba veliko prisluškovati, ker so v razigranih urah zelo glasni in se nič ne boje, da bi kalili nočni mir, kakor domačini, — boš težko ugotovil, katerega jezika se med seboj poslužujejo — večinoma nemškega! —, spoznal boš, da so svojemu imenu dali jugoslovansko končnico samo zaradi zemljiške knjige, ki mora varuhom naroda v vsakem slučaju pokazati, da je zemlja ostala v »domačih rokah«. Veliko pa je tudi pravih inozemcev, ki z denarjem že najdejo tostran meje kakega človeka, ki jim posodi ime za zemljiško knjigo in zopet je zemlja v »domačih rokah*. Tako je pravici na vse struni zadoščeno, naš narod pa izgublja svojo zemljo.. Pri vseh teh za nas kot narod zelo žalostnih in nevarnih kupčijah, je, kakor smo žc rekli, v veliki mefi udeleženo židovstvo, ki ima za seboj 4000-letno trgovsko tradicijo in smo ji mi kot kmečko-delavski narod težko kos. Žid jc niso zamudili prilike, da ne bi začeli prodirati v Slovenijo, takoj ko so klaverne denarne razmere zrahljale domače vrste nekdaj trdnih gospodarjev. Ne samo med letoviščurji, ki pridejo uživat lepoto naše narave in zunanji red in snago, in ki še mimogrede nastanijo po hotelih, pa zopet gredo, je čimdalje več Židov, ampuk tudi med takimi novimi zemljiškimi posestniki. ki so brž pokazali denar za zemljo, kakor hitro je njen dosedanji gospodar obupal nad uspehom svojih naporov in je rekel prvo boječo besedo, da bi : jo zn dober denar tudi prodal, ko pa je mera njegovega obupa polna, jo proda z.a kakršenkoli denar. Tako se naš rod umika, sedaj še posamično, ako pa bo šlo tako naprej, bo teh posameznikov za cele vasi in čez noč bomo stali pred novim narodnostnim vprašanjem. Naše žc itak ozko ozemlje bo ra/.jedeno od vil in hotelov, ki jim bo lustnik tujec, po večini žid. ki bo v njih zbiral tujce, po večini Žide, ki bodo pospeševali »tujski promet«, ki nas bo premetal po vsem svetu, ako ga bomo gledali s tako preprostimi očmi. Ako je 65 milijonov Nemcev spoznalo, da je židovstvo nevaren element med narodom ker mu jc tuj in ga samo izkorišča, tudi za nas morda le ni tako koristno, da smo odprli vrata izgnancem iz Nemčije. Poleg gospodarske škode ne smem« prezreti moralnega razdejanja, ki iz tega izvira in ki jc zadnje dejanje pred koncem vsakega naroda. Tujec — pa čeprav ni žid — nc spoštuje tradicije in kulture zemlje, v katero se je naselil ali za nekaj dni ali pu stalno 'Židovstvo šc posebej pa jc rod, o katerem je dejal Dimitrij Ljotič, »da je sam globoko pobožen, pa je bil vedno največji borec za brezboštvo, ki je sam globoko nacionalen, pa je dni največje brco za iiiternac.ionnlizem, ki je sam globoko družinski, pa ic dal največje kritiki- zakona in odobruvatelje razbrzdane pohote, ki je sam zelo starokopiten, pa jc bil vir in orodje mm-eč-jih revolucij«. Ta razdiralni duh je od židovstvo neločljiv, kamorkoli gresta, gresta oba Naš kmet ni nikdar rad dal zemlje i/ rok. Knrlnr ga jc v prejšnjih letih Ic prehudo stisnilo. jc šel s poroki v domačo hranilnico, kjer je že dobil toliko posojila, da jc na svoji do- Bukarešta: manifestacija za mir in iskreno prijateljstvo s sosedi Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič na kolodvoru pred odhodom v Bukarešto v razgovoru z ministroma dr. Korošcem in Spahom. Bukarešta, 10. sept'. Kakor smo že včeraj kratko poročali, sta imela romunski ministrski predsednik Tatarescu in preisednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič včeraj zvečer na svečani večerji, ki jo je priredil šef romunske vlade v čast našemu ministrskemu predsedniku, pomembna govora, ki ju danes prinašamo v popolnem besedilu. Predsednik romunske vlade Tatarescu je pozdravil dr. Stojadinoviča takole: Tatarescu: Naš ideal je red, varnost in mir »V veliko čast si štejem ,'ia morem v imenu i kraljevske romunske vlade pozdraviti predsednika I ministrskega sveta kraljevine Jugoslavije, tiste Ju-: goslavije, ki jo z našo deželo, kakor v preteklosti tako tudi sedaj vežejo tako tesni skupni interesi, da si sreče in bodočnosti ene ne moremo misliti brez sreče in prihodnjosti druge. Združena v preteklosti sta oba naroda preživela v preteklosti preizkušnje, boreč se vedno za iste cilje in iste ideale svobode in pravice. Združena v sedanjosti, kar smo v resnici, nadaljujemo borbo za splošno stvar, za ideal, ki je splošni ideal reda, varnosti in miru. Borimo se za to stvar in za ta ideal v okviru Male antante ob strani naših češkoslovaških zaveznikov, ki za nas niso tujci, ki naj svoje prijateljstvo šele dokažejo, ker so že od vsega začetka potrdili, da so z nami združeni kot bratje v skupnih čustvih in skupnem delu in z enako resnično ljubeznijo za red in mir. V tem trenutku se nam pač ni treba sporazumevati o kakšnih sklepih, kakor tuli ne razpravljati o delu. ko so naši trije narodi tako zvezani, da izraža vsak izmed nas, ko govori, hkratu tudi misli in voljo ostalih dveh. Borimo se za isto stvar, za taisti ideal v okviru Balkanske zveze z našimi zavezniki v Grčiji in Turčiji, željni miru in reda, Vsi izpovedujemo ista stremljenja. S tem postajajo naši medsebojni stiki čedalje tesnejši in plolovi-tejši, ker ustvarjajo vedno nove vire medsebojnega sodelovanja in podpiranja. Borimo se pa za isto stvar in za iste ideale tudi v okviru Društva narodov in vseh naših zvez, ki pa nobena ni agresivna in povsod in vedno podpira ob-stojoči red, sodelujoč pri vsaki posamezni in skupni akciji s prepričanjem, da je mir nedeljiv in la je mogoča učinkovita varnost samo, če je kolektivna. Kot borci miru vesta naša dva naroda, da ga je mogoče ohraniti le s p o m o -č j o moči. Ko ljubimo mir, nismo slepi pacifisti, ker vemo, da je moč najboljše sredstvo za narodovo varnost. Biti močan v službi miru in pravice ostane trajno geslo vse naše politike. To politiko miru in mednarodnega sporazumevanja bomo izvajali do konca brez popuščanja in brez koleba-nja. V zvestobi do naših zvez, solidarni v obrambi pogodb, ki jim dolgujemo novo stanje stvari, hoče- mo skupno korakati dalje in dati svetu svoj prispevek. Romunija, ki ji je njena vzvišena dinastija tesno zJružena s slavo jugoslovanske dinastije, spremlja z največjim zanimanjem konsolidacijsko delo države, ki je znala tako spretno premagati vse tež-koče in ovire, in ki sedaj koraka z naglim razvojem k vrhuncu svoje sijajne usode. Smatramo, da pospešujejo ti uspehi naše skupne koristi. Vašo zmago smatramo za svojo zmago. Ko vezem vašo osebnost z vašo domovino, dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kr. Vis. kneza Pavla in pijem za napredek vaše zemlje, za vašo osebno srečo, dragi moj predsednik in prijatelj.« Dr, Stojadinovič: Sodelovanje z vsemi, hi so za mir, ki ga bomo branili z vsemi sredstvi Na govor predsednika romunske vlade jc odgovoril dr. Milan Stojadinovič, predsednik kraljav-ske vlade in zunanji minister, tole: »Dovolile mi, da najprej izrazim svoje iskreno zadovoljstvo, da morem v prestolnici kraljevine Romunije nadaljevati iskreno in tako koristne stike z državniki prijateljske, in zavezniške dežele. Ti pogosti in osebni stiki naših državnikov spadajo med lepo tradicijo Male zveze. Tu nada- ljujemo vse svoje tradicije in izrekamo s tem priznanje tistim, ki so delali pred nami s tolikšnimi sposobnostmi in nadarjenostjo pri stvari, za katero delamo sedaj tudi mi. Poleg tega sem hotel s svojim obiskom izkazati svoje spoštovanje plemeniti romunski deželi, s katero nas spaja vse, in od katere nas nič ne loči. Hotel sem obenem pokloniti se njenemu ljubljenemu vladarju, šelu kraljevske hiše, ki je v tesnih rodbinskih stikih z našo narodno dinastijo in ki zasluži za svoje modro in rodoljubno vodstvo naše iskreno občudovanje in spoštovanje. Tople besede, ki ste jih blagovolili, gospod predsednik, izreči v imenu vlade kraljevine Romunije, so me globoko ganile. Našle bodo enak odmev tudi med našim celokupnim ljudstvom, ki ga družijo z bratskim romunskim narodom že od nekdaj neločljivi skupni interesi na vseli jiodroč-jih narodnega in mednarodnega življenja. Sprejem, ki sem ga bil deležen med vami in jx>zor-nost, ki so mi jo izkazali, je veljala, kakor sem prepričan, moji domovini Jugoslaviji, njenemu mlademu kralju Petru in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki nadaljuje veliko delo nesmrtnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in ki se je s kraljevskim nainestništvom vred ves posvetil blaginji in napredku jugoslovanskega naroda. V vaših besedah in v tem sprejemu vidim z veseljem nov dokaz, za krepke in trajne stike, ki vežejo oba naroda. Ti stiki so obenem osnova naših neomajnih in neizpremonljivih zavezništev, na oni strani s Češkoslovaško, na drugi strani s Turčijo in Grčijo, kar je ludi rodilo dva močna čini-telja naše varnosti in mednarodne politike, — Malo antanto in Balkansko zvezo. Naši dve deželi, Romunija in Jugoslavija, ki pripadata istočasno obema političnima grupacijama, sla z ogromnimi žrtvami in z nejx>zabno jx>niočjo velikih zaveznikov ustvarili svoje temelje nacionalne ideale in znvzeli med narodi mesto, ki jim pripada in ki ga nihče več ne more odrekati. To mesto je združeno s polno odgovornostjo. Naši dve deželi si želita miru, ker je nelc najglobokejši izraz duše naših narodov, temveč obenem tudi osnova našega nadaljnega razvoja in napredka. Ta mir ponujamo iskreno vsem. ki nam jih je usoda določila za sosede in za skupno sodelovanje. Vedno sino želeli in želimo, naj bi to našo ponudbo pravilno razumeli in iskreno sprejeli. Ponujali smo in ponujali bomo vedno mir, pripravljeni pa smo obenem braniti ga z vsemi sredstvi pred tistimi, ki bi morda hoteli iskati svojo jiosebne koristi v motnih razmerah. Ker sta Romunija in Jugoslavija istih misli, bosta mogli v skupnosti z ostalimi svojimi zavezniki, vedno najti široko in jilodovito osnovo za mednarodno sodelovali je, ki ne bo koristilo samo obema deželama, marveč splošnemu miru v tem delu Evrope. Ure, ki sem jih preživel in ki jih bom še prebil v vaši sredi, mi bodo ostale v nepozabnem sjiominu. Veliki napredek, red in delavnost, ki sem jo našel jiovsod in na vsakem koraku, so še okrepili veliko občudovanje, ki sem ga vedno z vsem jugoslovanskim narodom vred čutil do vaše velike in prekrasne dežele.« (Nudaljnje vesti nu drugi strani.) Konferenca brez Portugalske London, 10. sept V' sredo opoldne se je v zunanjem uradu začela diplcmatič.ia konferenca, ki naj nadzira izvajanja pogodbe o ricvmešavanju v špansko državljansko vojno. Navzoči so bili odposlanci 25 držav, med katerimi je bila tudi Jugoslavija. Manjka pa odposlanec one države, koje stališče pride v tej zadevi v prvi vrsti v poštev, to je Portugalske. Portugalska noče postati žrtev sovjetskih intrig Francoska vlada se je zelo prizadevala, da bi Portugalska poslala svojega odposlanca na to posvetovanje, pa tudi Anglija, pravijo, da je v tem oziru pritiskala na Portugalsko in še pritiska. Vendar pa je neverjetno, da bi si Anglija prizadevala toliko truda v tej zadevi, ker je vprav Anglijja tista država, ki stališče Portugala najbolj razume. Portugalska sicer ni odgovorila, da se posvetovanj v Londonu sploh ne bo udeležila ,pač pa je stavila pogoj, da more preje vedeti, kakšne so pravice in delokrog, ki ga iiatneravajjo velesile tej konferenci dati, preden se Portugalska obveže, da bo izvajala njene sklepe oziroma se njenega dela udeleževala. mačiji počakal boljših let, ko je mogel vračati. Danes se na ta način nc more rešiti, sam išče izhoda iz stiske in ko nikamor več ne more, proda — kupiti pa more samo tujec — svoj košček zemlje in gre s težkim srcem v tovarno, kjer si takoj prvi dan izračuna, kduj bo mogel toliko prihraniti, da bc bo pošteno, z denarjem v rokah vrnil nu dom svojih očetov in pregnal /.opernega tujca. Ko pa spoznu, da gu jc račun goljufal in da je obsojen na večno suženjstvo v tovarni, ki jc po večini tudi v rokah tujca, sc ga polasti obup. Vse države močno delajo na to. i odlašanja. Naši denarni zavodi so najboljši varuh naše zemlje, zato jih morajo vsi, ki jim je res kaj za njo, z vsemi sredstvi podpreti, tla bomo mogli stopiti na svoje mesto. Dokler sc to nc zgodi, sc ne bomo mogli mirno ozirati sv gorenjsko skal nato strun«. Portugalska je namreč na dogodkih v Španiji izmed vseh držav najbolj interesirana, ker je edina država, ki ima najdaljšo mejo s Španijo in je najbolj dostopna vplivom državljanskega preobrata svoje sosede. Ako bi v Španiji zmagal komunizem, ni nobenega dvoma, da bo madridska vlada slorila vse, da zaneti komunistično revolucijo tudi na Portugalskem in jo podpre s silo orožja. Če hoče Portugalska braniti svojo neodvisnost, si na noben način ne sme dati vezati rok od kakšnega mednarodnega dogovora, ki bi ji prepovedal, da prepreči nakane madridskih oblastnikov, zoper njeno suve-reniteto in državni red. Razume se, da Anglija kljub temu, da ji jc silno veliko ležeče na nevtralnem zadržanju držav v španski državljanski vojni, vpošteva to portugalsko stališče tembolj, ker je ravno Anglija zadnja država, ki bi želela, da se Portugala polastijo komunisti. To stališče portugalske države se jc še okrepilo sedaj, ko so komunisti poskusili, da zrevolu-cijonirajo portugalsko mornarico in armado, da bi prišla rdeči armadi v Madridu na pomoč. Zvedelo se je, da jc to delo znanega Dimitrova, Neumanna in Diaza, ki imajo od kominterne nalog, da poskušajo strmoglaviti katolika Salazara, ki jc s toliko potrpežljivostjo, pravičnostjo in modrostjo dvignil Portugai, ga gospodarsko okrepil in mu priboril politično veljavo, kakršne še ni imel v zadnjih stoletjih. Sicer pa je večina portugalskega kmetskega naroda s svojimi simpatijami popolnoma na strani generala Franca in ne bi razumela, če bi si Salazar hotel vezati roke, da bi čisto pasivno gledal, kaj se v Španiji godi. Skrb, kaj bo z Balearskimi otoki Dočim Anglija obnašanje Portugala gleda bolj z dobrohotnim očesom, pa jo veliko bolj skrbi, kaj sc bo zgodilo z Balearskimi otoki. Od začetka se je govorilo, da jih je general Franco r>n»--"-•'•'; kot izmeno za orožje in letala. Vlada v Burgosu je to najodločnejše dementirala. V zadnjih ....... pa w opaža, da se katalonska vlada v Barceloni, čeprav je rdeča, nič več ne briga za odredbe iz Madrida. »Morningpost« pravi, da sc bo Katalonija že M. septembra proglasila kot neodvisna država in pro- Nadaljevanje na 2. strani spodaj. Konferenca Male Belgrad, 10. sept. AA. V soboto, 12. t. m, se sestane v Bratislavi stalni svet Male antante na 11. redno zasedanje. Našo kraljevino bo na tem zasedanju zastopal predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. V njegovem spremstvu so Vladislav Martinac, pomočnik zunanjega ministrstva, Radovan Petrovič, šef stalnega tajništva Male antante, dr. Dragoslav Protič, šef kabineta zunanjega ministrstva in Jovan Gašič, šef kabineta predsedstva vlade. Dr. Stojadinovič v avdijenci pri kralju KaroUu Bukarešta, 10. septembra. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič se je danes odpeljal iz Bukarešte v Sinajo s posebnim vlakom, da se pokloni kralju Karolu. Z istim vlakom so se odpeljali v Sinajo tudi gg. Ta-taresco, predsednik romunske vlade, zunanji minister Antonescu in drugi. Na železniški postaji v Sinaji so dr. Stojadinoviča in dr. Tataresca ter njuno spremstvo pozdravili prefekt tamkajšnjega okrožja in drugi zastopniki krajevnih oblasti. Dr. Stojadinovič se je odpeljal h kralju v gradič Peleš, kjer ga je kraij Karol takoj sprejel v avdijenci. Avdijenca je trajala več ko eno uro. Zato je kralj obdržal dr. Stojadinoviča na kosilu. Po kosilu se je kralj ponovno razgovarjal z dr. Stojadlnovičem, ki je bil predmet največje pozornosti v Sinaji, kjer je doživel kar najprisrčnejši sprejem. Ob 17 sta se gg. Stojadinovič in Tatarescu s svojim spremstvom odpeljala z avtomobilom v Moreno. Tain si bosta ogledala največje nahajališče petroleja na Romunskem. Važni gospodarski razgovori Bukarešta, 10. septembra. AA. Danes so ae nadaljevali razgovori med obema ministrskima predsednikoma. Nadaljevali se bodo še jutri dopoldne. Razpravljala sta o vseh vprašanjih mednarodne, politike, ki se tičejo naših dveh držav in drugih zavezniških držav Male antante in Balkanske zveze. Pri tej priložnosti je bilo govora tudi o zelo pomembnih vprašanjih, nanašajočih se na gospodarske probleme naših dveh držav. Med temi problemi je mi prvem mestu p e t r o I e j s k o vprašanje. Znano je, du je Romunija ena izmed najpomembnejših, držav v Evropi, kar se tiče pridobivanja petroleja. Kužen tega je znano, da Jugoslavija uvaža mutigo petroleju. Oba ministrska predsednika dr. Stojadinovič in g. Tatarescu sta v popolnem soglasju razpravljala o tem velikem gospodarskem problemu. Razgovori so na najboljši poti, da se najde praktična in dobra ureditev tega vprašanja. Socialisti proti komunistom V Franciji se pripravljajo resni dogodki Pariz, 10. septembra, b. V Franciji se pripravljajo veliki dogodki. Trenutno gre predvsem za to, da se ohrani ljudska fronta, vendar pa ne v dosedanji obliki. Tako socialisti, kakor tudi radikali so spoznali, da s komunisti ni mogoče sodelovati, ker gredo sistematično za tem, da potom svojih zaveznikov prevzamejo vso oblast v svoje roke, ne da bi se pri tem ozirali na splošne narodne in državne interese. Zlasti v južni Franciji se vodijo strastne politične borbe med socialisti in komunisti, ker niti eni niti drugi niso zadovoljni. Cene življenjskim potrebščinam so pričele zaradi zvišanja mezd in plač stalno naraščati, radi česar so predvsem zadeti delavci sami. Istočasno so pričeli rasti tudi davki. Tujski promet je skoraj popolnoma zastal, kar najbolj zadeva kmeta in srednji stan, ki sta pri preteklih volitvah prav tako glasovala za stranko ljudske fronte. Zaradi tega se komunistični delavci jezijo na socialiste, ki izgubljajo svoje postojanke med meščanstvom in kmetom. V največji zadregi pa so radikali, ki mrzlično delajo na to, da obdržijo vsaj svoje najzvestejše pristaše v lastnem taboru. V južni Franciji pa zlasti neprijetno odmevajo nesrečni dogodki v Španiji, ki jih zlasti komunisti spretno izrabljajo zase. Delavci vedno bolj energično zahtevajo od francoske vlade, da podpre špansko ljudsko fronto, meAčani in kmetje pa imajo pred očmi strašno usodo svojih španskih tovarišev. Sedaj se je še poostril spor, ki je izbruhnil med francoskimi strokovnimi organizacijami in predsednikom vlade Leonom Blumom ter se v političnih krogih splošno pričakuje ostavka notranjega ministra Salendra, ki naj bi ga nadostestil minister Paul Faure. Izjave voditeljev strokovnih organizacij, ki so težke obtožbe proti Nemčiji in Itar liji in v katerih strokovne organizacije zahtevajo odkrito protifašistično borbo, so zelo neugodne za francosko vladno politiko ter zaradi tega pričakuje z velikim zanimanjem kongres radikalne stranke, ki bo letos v Marseilleu ali pa v Toulonu. Na tem kongresu hočejo radikali predvsem videti število svojih pristašev, ki naj istočasno javno izpovedo svoje mnenje. Sploh se pričakuje, da bo v Franciji Se pred sestankom parlamenta prišlo do obračunavanja med strankami ljudske fronte, tako da se bodo socialni demokrati in radikali morali organizirati proti levičarskemu centru in prekiniti zvezo s komunisti. To bo tem lažje, ker je Francija zopet vzpostavila zavezniike odnose s Poljsko. Radikali in socialisti so sklenili, da v nobenem oziru ne bodo spremenili svoje zunanje politike in da bodo iskali bolj naravnih zaveznikov kakor so komunisti. Angleški delavci proti komunisti- Čnemu predlogu ,fZaradi Španije ne bomo tvegali vojske!" London. 10. septembra, c. Včeraj je francoska glavna delavska zveza zahtevala od francoske vlade, da naj se izjavi za pomoč španski vladi in da naj zahteva, da se naj s špansko zadevo peča tudi Zveza narodov. V parlamentu pa so ta poziv francoske delavske zveze odločno odbili, ker menijo, da jc Itlumovo stališče o neposredovanju v španske zadevo najbolj modro. Danes je isto vprašanje obravnavala angleška glavna delavska zveza Trade Unions, ki ima več ko en milijon članov. Zaradi španske zadeve jc bil sklican poseben kongres te organizacije, ki jc danes moral razpravljati o predlogu ekutremi-stov. Glavni tajnik organizacije pa je imel govor proti vmešavanju v špansko državljansko vojno'. Na njegov predlog je bila tudi sprejeta resolucija, v kateri organizacija izraža svoje simpatije španske- mu delavstvu, ki sc bori za svobodo in demokracijo. Toda predlog o pomoči španski vladi jc bil odklonjen z ogromno večino '.1 (i 0. 0 0 0 g 1 a s o v proti 51.000 glasovom. V resoluciji izjavlja organizacija. da ni mogoče niti pomisliti na to, da bi danes zaradi Španijo katerakoli država tvegala vojno. Angleški protest v Parizu London, 10. septembra, c. Nocojšnji »Temps« piše, da je angleška vlada danes vložila noto v francoskem zunanjem ministrstvu, ker je irancoska vlada dovolila, da so se branilci Iruna in San Sebastiana preko francoskega ozemlja odpeljali v Barcelono, kjer se bodo borili naprej v vrstah vladnih čet. Franci ja se odvrača od Rusije London, 10. sept. Tudi med angleškimi političnimi krogi je obisk poljskega generala Rydz-Smiglija v Parizu, še bolj pa njegov obisk pri ita-lijanisikem podtajniku za zunanje zadeve Bastiani-niju v Benetkah, predmet najrazličnejših domnev. Nekatere izmed teh so naravnost fantastične, dočim je najbolj verjetna ta, da je poljski general v Benetkah posredoval med Francijo in Italijo in sicer na pobudo Francije, ki želi, da se nekoliko osvobodi objema sovjetske Rusije, ki je g. Blumu postala v zadnjem času nekoliko neprijetna ne samo glede na zunanjo politiko Francije, ampak še bolj z ozirom na njene notranje razmere, ki ,se pod vplivom komunistične internacionale čedalje bolj zapletajo in izzivajo krizo za krizo. Poljska posreduje med Francijo in S/emčifO oz. Itatijo Na vsak način je Rydz-Sm.igli bil v Benetkah z vednostjo in soglasjem Pariza. Tudi ni dvoma o tem, da se je poljskemu generalu posrečilo prepričati Bluma in zunanjega ministra Delbosa, da se je Francija s sovjetsko Rusijo preveč zvezala in prišla v nevarnost, da si zapre pot do sporazuma z Nemčijo, kar bi moglo v Evropi ustvariti zelo nevaren položaj. Poljski general je bil mnenja, da bi mogla Italija uspešno posredovati tudi med Francijo in Nemčijo in g. Blum ni imel ničesar proti temu, da poljski general v tem smislu v Benetkah govori s predstavnikom zunan?e politike g. Mussollnija. Čeprav Nemč;ja in Italija nista zvezani na življenje in smrt in Italija vedno lahko Triumvirat v Moskvi Vorošilov proti Jagodi - Bliicher bo moral v Moskvo Pariz, 10. sept Po tukajšnjih informacijah je v krogih ruskih diktatorjev nastal nov spor in sicer med vojnim komisarjem Vorošilovim in načelnikom proslule GPU, Jagodo. Vorošilov, ki se smatra za načelnika težko bolnega Stalina, je nam reč sedaj s komisarjem za promet Kaganovičem iu komisarjem težke industrije Ordžonikidzejem na čelu sovjetskega režima, kateremu postaja Jagoda zaradi svojih brezobzirnih terorističnih metod zelo nadležen, če ne naravnost nevaren. Vorošilov je bil že dosegel, da jc Stalin prizanese! predsedniku sveta ljudskih komisarjev Mo-lotovu, ki ga je Jagoda hotel spraviti na morišče in ga spravil na varno kol poslanika v Mehiko. Sedaj pa se je Vorošilovu posrečilo, da je rešil tudi Buliarina, Rikova in glavnega urednika »Izvestij« Radeka, katerim je Jagoda tudi bil nameni! kroglo v prsa. Največji uspeh Vorošilova pa je, da je po dolgih razgovorih s Stalinom dosegel, da je Stalin odvzel GPU pravico aretirati člane rdeče armade in da sme vršiti preiskavo in aretirati častnike oziroma vojake samo posebna vojaška policija, ki je ped komando Vorošilova samega. Rdeča armada sc je namreč soglasno uprla Jagodovim rabljeni in izjavila, da se bodo vojaki sedaj agentom jagode postavili po robu z orožjem. Jagoda sedaj na vso moč intrigira proti Vorošilovu; radi če*ar je nastala v krogih režima nova napetost,, ki še povečuje negotovo stanje, katero je nastalo zaradi telesne onemoglosti Stalina. Sovjetska vlada je dala svojim poslanikom in agentom v Evropi nalog, da organizirajo veliko propagando zoper poročila iz sovjetske Unije, ki govorijo o bolezni Stalina in o napetosti v tej državi. Zato so zdaj vsi evropski komunistični listi pričeli pisati,, da so to vse »fašistične laži in intrige«, vendar pa dobiva francoska vlada od svojega poslaništva v Moskvi točna poročila, ki popolnoma potrjujejo neznosno stanje, ki vlada v sovjetski državi. Vrhovni poveljnik na Daljnem vzhodu Bliicher šc ni rcšeir suma, da jc lfi! zapleten v trockistično zaroto in s'o ga zdaj poklicali v Moskvo, da so opraviči. Njegovega adjutanta Korčagovrf in 19 častnikov daljnovzhodne armade so pa agenti OPIJ žc pred nekaj časom aretirali in privedli v Moskvo. Pacetti ne pojde v Rertin Papež izda okrožnico za duhovno borbo proti komunizmu dobi tesnejši stik s Francijo, kateri se ima prav za prav zahvaliti za Abesinijo, je vendarle gotovo, da je tudi v interesu Italije, da Francija nekoliko zrahlja svoje zveze s sovjetskim režimom, ki so vzrok, da se je komunizem tako zelo razšopiril in skuša dvignili Evropo iz njenih tečajev. Opomin Rusiji Tudi Blum sam je ne glede na to, da so mu komunisti postali težka veriga, ki ovira vsak njegov korak, od nekdaj pristaš zbližanja z Nemčijo in mu tudi v tem oziru more Poljska izvrstno služiti kot posredovalka, ker polkovnik Back, ki je slejkoprej najmerodajnejša oiseba v poljski državi, odločno zasleduje protiboljševiško orijentacijo z naslonom na Nemčijo. Iz tega sledi, da bi utegnili francoski komunistični listi imeti prav, ko ironično ugotavljajo, da more fašistična Poljska z denarjem, ki ga je dobila od francoske viads, če treia, pokazati zobe ne samo Nemčiji, ako bi ta postala preobjesina, ampak tudi Rusiji, ali pa morebiti ravno njej v prvi vrsti, če bi sovjetska politika g. Blumu postala neprijetna... Kajpada so zaradi tega ogorčeni ne samo francoski tovariši, ampak tudi, oziroma še bolj, diktatorji v Kremlju. Rim, 10. sept. Z ozirom na vesti raznih listov, da bo kardinal Pacelii obiskal Berlin, se poroča iz vatikanskega državnega tajništva, da merodaj-nim duhovnim funkcijonarjem ni nič znanega o kakšnem potovanju kardinala Pacellija v inozemstvo. Tudi se niso za njegov odhod storile kakšne diplomatske priprave. Vsekakor ni pričakovati pred vatikanskimi počitnicami, ki bodo po mnenju inozemstva zaključene s povratkom sv. očeta v R;m, nobenih odločilnih ukrepov v cerkveni politiki. 1Vaša delegacija za Italijo Rim, 10. sepl. AA, Snoči ob 10.40 so prišli v Rim delegati Jugoslavije zaradi pogajanj, da se obnovijo trgovski odnošaji z Italijo Jugoslovanski delegati so se nastanili v hotelu Ambasador. Naslednji dan ob 10 dopoldne so se začela pogajanja v palači Chiggi. Stališče angleških škofov h dogodkom v Španiji škof iz Nord Hainptona msgr. Youens pravi v svojem pastirskem pismu, v katerem poziva vernike k molitvi za Španijo,,, sledeče: »Naša dolžnost je, da se v goreči molitvi k Bogu obrnemo, da da našim preganjenim bratom v njihovih stiskah dovolj moči in da bi se tolikšne grozot? ne raztegnile ludi na druge dežele. Bilo bi napačno ko bi smatrali, da je ponovitev takih strašnih dogodkov ludi kje drugje nemogoča. Škof iz Nottinghama -msgr. Nultv je izjavil v \Vikstonu, da je španska vojna prelom v zgodovini krščanstva iu v zgodovini Evrope sploh. Bilo bi napak, koUf v Angliji bili preveč zadovoljni sami s seboj in govorili, da kaj takega na Angleškem ni mogoče. Škof iz Southvvarka msgr. Aniigo je nedavno angleške katoličane svaril radi načina, kako golov del britanskega časopisja piše o »španskih upornikih«. Temu dodaja škoT: Hvala Bogu sem tudi jaz upornik v enakem smislu Kajti oni se bore za božjo Cerkev. Radi tega so škofa nekateri listi napadli in ga imenovali fašista. Nalo ,je škof ponovno stopil pred javnost in izjavil, da politično ne zavzema nikakega stališča in je tako v abe-sinskem sporu, kakor v španski državljanski vojni vedno stai na stališču reda in pravičnosti. Toda načelno se sme vsak narod upreti vladi, ki dela hude krivice in ki ne more več vzdržati javnega reda. V španskem slučaju so dokazi za takšno k r i -vičnosl in slabost lako očividni. da se je treba li čuditi nad slepoto tistih, ki lega ne vidijo ali nočejo videli. Kljub temu, da je izvršilni odbor delavske stranke odločno odklonil sprejem komunistov v stranko, sc angleška komunistična stranka na vse pretege trudi, da bi prišlo do »ljudske fronte«. Posrečilo se ji je, da je okrog 1200 organizacij delavske stranke pridobila za to, da so se pridružili temu gibanju. Ma delavskem kongresu v mesecu oktobru bo radi tega prišla stvar v razgovor. Radi tega je škof iz Hexhama v imenu katoliških delavskih organizacij podal sledečo slovesno izjavo: »V teh razmerah je dolžnost vsakega katoličana, ki je član delavske stranke, da zastavi ves svoj vpliv, da do uresničenja loga načrta ne pride. Ako bi se pa to vendarle zgodilo, poleni ni za nobenega katoličana več prostora v delavski stranki, ker bi se Velika Britanija izpostavila nevarnosti, v kaleri je sedaj Španija. Znani delavski voditelj, poslanec Log,in iz Liverpoola svari delavstvo pred komunistično nevarnostjo in povdarja, da so načela, ki so izražena v papeških okrožnicah najboljši odgovor na komunistične prevratne ideje'. Katoliški krogi nujno svare pred zbiranjem prispevkov za špansko komuniste, ki jih sicer z zelo majhnim uspehom zbirajo v nekaterih strokovnih organizacijah. Delavska stranka iz Leedsa je izključila dva odlična člana, ker sta na nekem komunističnem shodu nastopila kot govornika. Dunajska vreninska napoved: Zmanjšanje oblačnosti, nekoliko topleje, pretežno jasno. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno. Pred ofenzivo na Madrid glasila Balearc kot svojo last. Daily Telepgraph : pa meni, da je barcelonska vlada Balearc ponudila za pomoč v orožju in denarju Franciji, Ker bi v obeli slučajih na ta način bilo porušeno sedanje slanje v Sredozemskem morju, je razumljivo, da Anglija s čedalje večjo skrbjo gleda na razvoj španskih dogodkov. Na vsak način londonska konferenca zaenkrat ne more roditi nobenih pozitivnih rezultatov, razun tega, da je i/volila predsednika v osebi visokega uradnika angleškega finančnega ministrstva Morrisona in na predlog irancoskega odposlanca sklenila, tla svoje delovanje prekine, dokler posamezna odposlanstva nc bodo predložila konferenci nntrebuo gradivo, kakšne so postavodaje njihovih držav z ozirom na prepoved orožja..." tJ®Q|£gffl|£J za San Sebastiana Hemlav, 10. sopt. b. Med nacionalističnimi četami pred San Sehustiuiiom in hranitelji je prišlo do premirja. Poveljniki belili obljubljajo, da ne bodo izdali povelja z.a naskok in borbo, če posadka ineslu prevzame jamstvo rla k« po ulicah lic bodo izvršili pokolji in požigi kakor v Irunu ler nicslo brez borbe preda. V San Schaslijanu samein se vse pripravlja na beg. Trgovci prodajajo vse po smešno ni/.kih cenah. Čete generala Molle se bližajo mestu po i-asi, ker hočejo mesto najbrž zavzeti popolnoma brez boja, obenem pa omogočiti vsem tistim, ki so v novem retiuin Španije nezažcl.jciii. da poprej p»-horo ise svoje s seboj in odidejo v Francijo. Tudi Santander pade? Rim. 1(1. sept. b. Po vesteh iz Burgosu Imi mesto Santander vsak trenutek padlo v roke upornikov, ki so zajeli skupino 500 vladnih miličnikov v trenutku, ko so hoteli z ladjo pobegniti z omenjenega mesta. Uporniška križarka pa jc pravočasno ustavila ladjo tor ujela vseh 500 miličnikov. Uporniška letala so bombardirala tudi Malago in Kartageno. Pred ofenzivo na Madrid ta Coni na. lo. sept. b. General Franco jo obiskal včeraj bojišče pri Talaveri, ki leži 70 km jugozahodno od Madrida. Pregledni je vse postojanke, v katerih so že zbrane čete, ki se mrzlično pripravljajo za ofenzivo proti španski prestolici. Koncentrična nefn/.iva proti Madridu s severa in vzhoda tio sledila v nekaj urah. Posebno brezpredmetna in nezdružljiva z nad-političnim cerkvenim stališčem pa je domneva, da namerava kardinal Pacelii zaradi protiboljševiške borbe cerkve, ne oziraje se na splošne mednarodne ukrepe, stopili v zvezo z nemškimi oblastmi v Berlinu. Kaže pa, da namerava sv. oče storiti zelo da-rekosežne ukrepe, da razgiba narode za duhovno borbo proti boljševizmu kot najhujšemu notranjemu sovražniku današnjega človeštva in sicer bo dal konkretna in za vse katoličane obvezna navodila z novim apostolskim pismom. Kraljevič To tn i sla v si orglja v ljubljanski stolnici Ljubljana, 10. septembra. Danes ob petih popoldne je dvorni avto pripeljal Nj. Vis. kraljeviča Tomislava pred ljubljansko stolnico. Spremljal ga je njegov angleški vzgojitelj, učitelj angleščine in glasbe. Kraljeviča To-mislava je pred vhodom pozdravil stolni prošt Ign. Nadrah s stolnim dekanom dr. Kimovcem, stolnin: župnikom dr. Klinarjem in stolnim kapelnikom msgr. Premrlom. Kraljevič si je najprej ogledal cerkev, nato pa je šel takoj na kor k orglam. Tam so mu razložili glavne vrste orgelskih piečali, nato pa je sam sedel za orgle in zaigral različne skladbe z registri v najrazličnejših barvah, med drugim tudi »Sveto noč«. Poskušal je tudi posamezne registre in pazljivo poslušal njih značilni zvok. Najbolj so ga očividno mikali mogočni, kar strahotno bobneči ropotajoči pedalni jezičniki. Pedala seve ni mogel doseči, pa je napol stoje hodil po grmečih pfeSaltih tipkah. Dasi orgel seveda na vajen, je vendar — menda po zdra vem naravnem glasbenem ^-BtHtfit—-glasbene misli lepo vezal in čisto igral. '■'"■•> Nazadnje je msgr. Premrl zaigral nekaj skladb z znanim mojstrstvom. Nato se je Nj. Vis. kraljevič Tomislav od prisotnih ljubeznivo poslovil in skozi cerkev, kjer se je med tem nabralo mnogo občinstva, odšel k svojemu avtu. Na navdušene vzklike množice je mahaje z roko ljubko odzdravljal. Pri orglah je bil približno eno uro. Njegov glasbeni vzgojitelj je obljubil, da še prideta. Lčudske šole v oskrbi banovine Belgrad, 10. sept. m. Današnje Službene Novine objavljajo uredbo o vzdrževanju ljudskih šol, po kateri se prenaša vzdrževanje teh šol od občin na banovine. Uredba stopi z današnjim dnem v veljavo. Vojvoda Kentski na Brdu Bled, 10. sept. AA. Danes ob 10.18 sta se pripeljala v Kranj vojvoda in vojvodinja Kentska. Sprejel ju je Nj. kr. Vis. knez namestnik. Vojvoda in vojvodinja sta odšla v gradič Brdo, kjer bosta gosta Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge. Razširjenje telefonskih central Belgrad, 10. sept. AA. V ministrstvu za ptt so popolnoma dodelali elaborate za razširjenje telefonskih central v Ljubljani. Zagrebu in Belgradu in našli potrebne vsote za to razširitev. Dela za razširjenje navedenih central bodo trajala okoli tri leta. Lahhoatfeiske tekme Belgrad, 10. sept. m. Za današnjo medkrajevno lahkoatletsko tekmo med Belgradom in Ljubljano je vladalo veliko zanimanje. Kljub delavniku in slabemu vremenu je na igrišču BSK prišlo okrog 1500 gledalcev, kar je bilo za Belgrad pravi rekord, ker je doslej bilo na vseh lahkoatletskih udeležbah komaj dve tretjini današnjih gledalcev, poseženi uspehi niso najboljši, ker je bilo tekali-šče zaradi dežja fcelo razmočeno, kljub temu pa je Kleul zabeležil nov jugoslovanski rekord v metu diska s 45.53 m. Rezultati so: Tek na 100 m: 1. Bauer 10.9, 2. Kovačič 11.1. 3. Stevanovič 11.2, 4. šušteršič 11.L — Met krogle: 1. Kleut 13.65, 2. Stepišnik 12.38, 3. Marek 12.27. — Skok v daljavo: 1. Mlkie 6.13, 2. Jovičevič 6.43, 3. Putinja 6.26, 4. Požar 6.23. — Disk: 1. Kleut 45.53 (nov jugoslovanski rekord), -• Stepišnik 42.74, 3. Kaif 35.48. — Tek na 5000 ni: I. Bručan 16.17, 2. Srakar 16.37. 3. Šporn 17.-17. — Skok v višino: To točko so si razdelili kar trije: Mor, Martini in Mikič, ki so vsi skočili 1.67 ni. — Tek na 800 m: 1. Citibršček 2.08, 2. Skušek 2.06, 3. Deči 2.06.4. — Kopje: 1. Smejda 56.99, 2. Nikoli« 55.89, S. Slapar 51.51. — Tek na 1 r,rla, so jih pričeli blatiti in proglašati za »protidržavna«. V resnici pa so omenjena društva vedno lepo proslavila vsak narodni praznik. Dokazi za to so v Metzu na konzulatu in upamo, da bodo sedaj društva dobila svoje zadoščenje. Tudi letos so sklenila društva, da kar mogoče lepo proslave kraljev rojstni dan. V Merlcbachu je daroval službo božjo in opravil molitve za kralja izseljenski duhovnik g. Stanko Grims. Službe božje se je udeležil naš generalni konzul iz Metza, g. dr. llič s svojo gospo in vsa društva s svojimi lepimi zastavami. Popoldne pa je priredila Zveza omenjenih društev »Jugoslovan- Vojvoda Kentshi na Brdu Bled, 10. septembra. Danes dopoldne sta prispela s potovanja po Dalmaciji Kentski vojvoda in vojvodinja. Prišla sta okoli pol 11 z brzovlakom do Kranja, od tam pa sta se odpeljala v dvorec kneza-namestnika Pavla na Brdo, kjer bosta nekaj dni v gosteh. DOBRNA pri Cdfu nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenske moči. Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni. — Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne I — Pension od 35 do 90 Din. — Prospekti na zahtevo I Nagla smrt Ljubljana, 10. septembra. Snoči ob 6 je bila telefonično poklicana policija v gostilno pri Petriču na Tržaški cesti št. 10, katere lastnica je Marija Urbane, ker se je v omenjeni gostilni nahajalo mrtvo žensko truplo. Takoj sta odhitela v gostilno policijski zdravnik dr. Luzar ter dežurni uradnik g. Kette. Policijski zdravnik je ugotovil, da je rajnico zadela srčna kap. Pokojnica se piše Marta Leveč, roj. 6. septembra 1891 v Ljubljani, pristojna pa je bila v Maribor. Je hči jx)kojnega dvornega svetnika Antona Leve a. Stanovala je v Galusovi ulici štev. 5. Na odredbo policijskega zdravnika so njeno truplo prepeljali v mrtvašnico na Vidovdanski cesti, odkoder bo j>ogreb v petek ob 5 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim sorodnikom naše sožalje! Turški časnikarji v kabinetu šefa presbiroja gosp, dr. Lukovi&t v Belgradu, Danes premiera monumentalnega velefilma velikem borcu za svobodo Mehike o bojev niku generalu in predsedniku Panchu Villi V glavni vlogi Waliace Beery Viva villa Danes ob 16., 19*15 In 2115 uri Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji! KINO SLOGA Telefon 27-30 Nočni požar v Tomačevem Jezica, dne 10. septembra. Davi ob pol štirih jc gasilski rog v Stožicah predramil gasilce, ki so brž z brizgalno pohiteli v bližnjo vas Tomačevo, odkoder so prišli gasilce v Stožice klicat. Gorelo je znano Jerkovo kopališče v Tomačevem, zgrajeno pred dobrima dvema letoma. Kopališče je imelo 70 kabin ter je pogorelo do tal. Požar je bil brez dvoma podtaknjen. V bližini kopališča je spal v svoji baraki toma-čevski gostilničar g. Finžgar, ki je zapazil ogenj v sredini lesenega kopališkega poslopja. Zaradi goste megle, ki je ležala ponoči nad Savo, se svit jiožara ni mogel opaziti v bližnje sosedne vasi. Zato so gasilci iz Stožic prepozno zvedeli za požar; sredi [>ola so z brizgalno obrnili, ko so medtem zvedeli, da je ogenj svoje delo dokončal. Gasiti bi tudi bilo brez pomena, ker je leseni del s kabinami vred bil ]>reveč pripravno netivo za ogenj. Kopališče je bilo letos slabo obiskano ter je bilo zavarovano pri zavarovalnici »Dunnvc. — V letošnjem poletju je ta požar v naši občini že dtugi, ki se je pojavil jionoči in je bil podtaknjen. Kdo pa je požigalec, seveda nihče nc ve. OJlodni atelje »Veta" Nebotičnik VI. nadstr. Telefon 24-63 zopet redno dela. ska vzajemnost« lepo uspelo proslavo kraljevega rojstnega dne v Aumetzu. Tudi popoldanske proslave se je udeležil naš g. konzul. Organiziral je popoldansko prireditev naš aumeški izseljenški duhovnik g. .Svclc Anton. Uvodoma je pozdravil vse navzoče zvezni predsednik g. llrcn. Tambu-raši so lepo zaigrali jiar jugoslovanskih koračnic in valčkov, pevci, j>od vodstvom g. Biščaka, so prav tako lejio odpeli Klor čez izaro« in druge narodne, otroci so nastopili s telovadnimi točkami in domorodnimi deklamacijami, izseljenski učitelj Jankovič pa nam je v slavnostnem govoru povedal, kako resno se pripravlja naš mladi kralj za svoj težki in odgovorni poklic. Oglasila sta se k besedi še omenjena naša izseljenska duhovnika, nakar smo z državno himno, ki jo je zapel moški zbor iz Aunietza, zaključili prireditev. Poslali smo brzojavno voščilo Nj. Vel. Petru II., kateremu slovenski izseljenci, zlasti pa slovenska mladina iz Francije, želi tudi na tem mestu, sreče in blagoslova božjega in ga prosi, naj nikoli ne pozabi Jugoslovanov, ki jim ni usojeno živeti v domovini. — Odbor Zveze jugoslovanskih društev v Franciji. Huda nesreča v Tržiča Tržič, 10. septembra. Danes pojioldne se je v Tržiču zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal Alojz Brejc, zaposlen kot delavec pri tvrdki »Peko«. Ko je z drugimi delavci razbijal skale, se je zavalila nanj okoli 500 kg težka skala in mu dobesedno odtrgala desno nogo, levo nogo pa dvakrat zlomila. Nesrečnega delavca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegove poškodbe so tako hude, da je lr malo upanja, da bi ostal živ. Umor na Kodeljevem še ni pojasnen Ljubljana, 10. sept. Preiskava proti ciganom, ki jih je v zvezi s kodeljevskim zločinom ljubljanska policija aretirala in pridržala v zaporu, se bliža h koncu. Skrivnostno ozadje tega umora raziskuje z vso vestnostjo in natančnostjo policij, nadzornik Močnik, ki je zaslišal že dolgo vrsto ciganskih družili ne samo iz štepanje vasi, ampak tudi iz drugih krajev, kjer so jih organi javne varnosti pač mogli slekniti. Kljub široko razpredeni in z vso vestnostjo izvedeni preiskavi pa krvava kodeljevska uganka še ni do kraja pojasnjena. Policija stoji pred enim izmed tistih redkih, na videz nc kdo ve kaj zamotanih kriminalnih dogodkov, ki jim včasih samo srečno naključje razgrne temno ozadje. Izjave zaslišanih ciganov in cigank so pobijajo med seboj in deloma celo otežkočajo potek celotne preiskave. Sled za tretjim ciganom, ki ga osumljeni Pestner označuje za krivca, je še vedno zavita v temo, kakor da je izginil s površja zemlje. — Danes ali jutri bo policija vse obsežno gradivo z aretiranimi petimi cigani vred izročila sodišču. 83 letnega starčka ubit Maribor, 10. septembra. Posurovelost in alkohol sta v Slov. goricah zopet povzročila gnusen zločin. 37 letni posestnik in oče petih otrok Jakoh Ferk jc že dalj časa živel s svojim tastom Janezom Krambergerjem v stalnem prepiru. Ferk se je takoj po kosilu podal fK> nekih opravkih v Apače ter se zvečer okoli devetih vrnil domov. Po njegovi lastni izpovedi ga je pokojni, ki živi pri njem kot prevžitkar, pričel zmerjati, kar je Ferka tako razburilo, da je zgrabi! za stol in z njim udaril starca s tako silo, da se je zgrudil. Na tleh ležečega ga je toliko časa tolkel z okovanimi čevlji in stolom da starček ni dal več glasu od sebe. Po grozovitem dejanju je šel k sosedu Ješovniku in mu s|)oročil, da je svojega tasta ubil. Okoli štirih zjutraj se je zločinec sam zglasil orožnikom. Dejanje v celoli prizna ter se zagovarja, da je Krambergerja ubil zato, ker ni mogel več prenašali prepirov, ki so bili med njima na dnevnem redu. Po izjavi prič in lastni izpovedi je bil zločinec v času dejanja močno vinjen. Zločin je med prebivalstvom vzbudil veliko razburjenje in ogorčenje. Radio Programi Radio Ljubljana i Petek, II. srptemrba: 12.0(1 Po nnšib loorod, obvestilu 10.30 Nnc. ura: A n t« Sturčovič in umeksiju llmne (KroSimor Kovačič iz Zagrebu) 10.50 Vesele klavirske, točike (ploMo) 20.10 Ženska nru: dobe II. dol (k. 'lr. IJndevit KtiSf-ur) :o.:)fl Ve/'er opernih fantazij, izvaja Kadilski orkester 22.00 Ciih, vreme, poro&lla, »pores!avi na sleherno mizo. Tudi pri vsakdanjem vprašanju: »Kaj boni danes kuhala?« skuša naša kuharska knjiga pomagati vsaki gospodinji na ta način, da ima kazalo jedil pregledno sestavljeno. Knjiga je namenjena predvsem kmečkim in delavskim gospodinjam, z uspehom jo pa bodo uporabljale tudi meščanske gospodinje. — Toplo priporočamo! — Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-IL, ima edini pravico, da izdaja izpričevala, ki služijo kot dokaz dovršeno vajenške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina najnižja. Vpisovanjo in pojasnilu dnevno od 9—12 in od 15—18. Haznoersfno usnje in odpadki od jermenov ter surove koze, katere bo pflodajalo Združenje usnjarjev v petek dne II. septembra ob 2. uri popoldne, se lahko danes in jutri ogleda v prostem skladišču tovarne J. Lavrič, Dolenjska cesta, Rudnik 24. Ljubljana 0 Šolska kuhinja Nj. Vol. kraljice Marije pri drž. šol. polikliniki v Ljubljani javlja, da morajo dijaki vložiti prošnje za prehrano najkasneje do 13. I. ni. na drž. šol. polikliniki, Gledališka ul. 7-1, in sicer osebno zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja prosilca. Prošnji je priložiti točno izpolnjen izkaz o imovinskem stanju, navedeno število preskrbljenih in nepreskrbljenih otrok Otroci brezposelnih staršev morajo priložiti tudi izkaz o brezposelnosti borze dela. © III. državna realna gimnazija. Ravnatelj podiva pevce te gimnazije, da pridejo y torek, dne 15. t. m. ob 17 (ob 5 pop.) k pevski vaji v risalnico v I. nadstroDju šolskega poslopja v Vegovi ulici. 0 Odkritje spominske plošče pok. Stanku Dolharju, je vsled slabega vremena preloženo na nedeljo, dne 13. f. m. Vabljeni! 0 Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo bo napravilo v nedeljo, dne 13. t. m. izlet na Go-vejek. Stroški izleta znašajo za osebo 20 Din, pri čemer je všteta vožnja z vlakom, južina in večerja. Prijave in denar oddajte na porti. Odhod z vlakom iz glavnega kolodvora ob 12.05. V primeru slabega vremena izlet odpade. 0 Pevsko društvo »Zvezda« ima v petek ob 8 zvečer sestanek vseh pevcev in pevk v Ljudskem domu v Mo&tah. Vabimo ludi vse, ki bi želeli sodelovati. Prijavijo naj se v petek ali pa v nedeljo od 10 do 12 dop. v Ljudiskem domu. O Belokrajnski plesi v Ljubljani. Črnomaljsko kolo, metliško kolo, most, robčiči, rešetca, petelinji boj in nadvse zanimiv turn bomo videli v nedeljo v Ljubljani na prireditvi Belokrajnskega dne na sokolskeni telovadišču v Tivoliju popoldne ob 15. Ce pa povemo še, da bo belokrajnska mladina pripeljala ta dan v Ljubljano pravega Zelenega Jurija, ki ga je tako lepo opisal Oton Zupančič ter ga ga iz njegovih ust jiozna prav vsak Slovenec, smo izdali celoten program, ki ga bodo izvedli pred nami naši rojaki iz Črnomlja in Metlike. Popoldne polno užitka naj zasluži naše najjvečje zanimanje. Zalo vsi v nedeljjo na sokolsko letno telovadišče v Tivoli ,vstopnice pa lahko dobite že takoj v Matični knjigarni. 0 Davčne zavezance, zavezane zgradarini — opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani na razpored o zgradarini za leto 1936, ki je razgrnjen na vpogled pri davčni upravi za mesto, Vodnikov trg 5, II. nadstr., soba št. 13. © Spet nova razstava na vrtnarski razstavi bo odprta jutri zjutraj, ker drevi dosedanje, že uvele dalije zamenjajo z najraznovrstnejšimi cvetlicami, zlasti pa s trajnicami, ki ob tem času cveto. Obiskovalci bodo' spoznali mnogo novih vrst in sort in videli stvari, ki bi jih gotovo radi imeli na svojih vrtovih. Tudi nove vrtnice bodo spet razstavljene in mnogo takega, da bo tudi ta razstava tako krasna, kakršne so bile razstave vrtnic, be-gonij in dalij. O Izjava. Z ozirom na članek v »Slov. Narodu« z dne 28. avgusta 1936, št. 196, »V mrežah sleparjev« izjavljam, da moj sin g. Jože Iiajda. krojač, Štepanja vas, sedaj v Podutiku, ni identičen s sleparjem istega imena in poklica v omenjenem članku, Proti vsakemu, ki bi razširjal te neosnovane govorice, bom jiostopala soduijskini potom. — Marija Bajda, mati, Ljubljana, Študen-tovskn ulica 9. © Brezplačen tečaj za vkuhavanje sadja in sočivja bo danes ob 4 na Bregu 8. Aparat in vso posodo za vkuhavanje da na razpolago tvrdka Agnola. Dr. Debevec do preklica nc ordinira 0 Konj ga je brcnil. Vodovodni inštalater Vladimir Raguza, ki stanuje na Livadi št. 9 v Ljubljani, je danes popoldne peljal z vozom svojo svakinjo v Svetje pri Medvodah. Spotoma se je konj splašil. Ko ga je Raguza hotel ukrotiti, je dobil s kopitom hud sunek v trebuh. Prvo pomoč je ranjencu nudil zdravnik dr. Cirman iz Medvod, ki je obvestil tudi ljubljansko reševalno postajo. Ljubljanski reševalci so Raguzo prepeljali v splošno bolnišnico. Po izjavi dr. Cirtnana je Raguzova poškodba precej nevarna, ker ima ranjen želodec. 0 Kino Kodcljevo igra danes ob pol 9 operni film Kraljica ljubezni«, v katerem poje Alessan-dro Ziliani. Maribor □ Smrtna kosa. Umrla sta Peter Stainitz 61 letni polir v Razlagovi ulici in Zofija Baunieisler, 62 letna zasebnica v Aškerčevi ulici. Naj počivata v miru! □ Slomškova družina v Mariboru ima nocoj ob po! šestih v Cirilovi tiskarni svojo sejo. □ Osebna vest. Za kletarskega nadzornika je bil imenovan profesor Banovinske sadjarske in vinarske šole v Mariboru g. Vojsk. □ Gradbena dovoljenja so dobili: Tvrdka Hutler za zgradbo prizidka, Stranjšak Josip in Marija za zgra dbo enostanovanjske hiše v Begrajski ulici, Zorž Marija za zgradbo visckoprilhčne hiše v Belgrajski ulici, Ignacij Ozvatič za preureditev stanovanjske hiše v Urbanovi ulici, Emil Eisl, Cerkovnik Josipina za preureditev in prizidave ter Ivrdka Turad za namestitev Neon reklame na hiši na Aleksandrovi cesti. Uporabno dovoljenje so dobili Franc in Barbara Ploj za stanovanjsko j>osIop-je v Kocenovi ulici ter Rozalija Ekhardt za stanovanjsko hišo v Dalmatinski ulici. □ SSK Maraton obvešča člane šahovske sekcije, da prične prirejati šahovske večere v klubo-vem lokalu, Sodna ulica 9, pritličje, ki se vršijo od U. t. m, dalje vsak večer od 16 do 21. Prijaviti se je v klubovi pisarni. Šahovske deske, je prinesti seboj! □ Od doma pobegnil. Josip Fornazarič, stanujoč na tržaški cesti št. 60 je policiji prijavil, da je njegov 16-letni sin Josip 5. t. m. odšel od doma ter se baje z nekim mladeničem klati po mariborski okolici. □ Cvet in sad v jeseni. Na posestvu Jožela Maličiča v Šobru pod Sv. Urbanom pri Mariboru je stara hruška, ki je letos zel dobro brodila, popolnoma razcvetela. Posestnik pravi, da je na drevesu več sadov in cvetov kakor listja. O Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje abonma za sezono 1938-37, ki se otvori t. oktobra t. I. in se zaključi koncem maja 1937. Podpis abonmana opravičuje do obiska 22 raznih uprizoritev, t. j. do 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter do enega koncerta. Razen tega se bodo vršila gostovanja ljubljanske opere, predvsem s Puccinijevo opero »Madame Bullerly«, z gospo Gjungjenčevo v naslovni ulogi. Abonentje ler lastniki blokov si lahko-enkrat ogledajo tako gostovanje in dobe 50% popusta. Abonma pomeni v razmerju proti večernim cenam velik popust ter se plačuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih petih dneh vsakega meseca — Cene za vsak obrok (plačati je torej treba 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži so po 53, 38, 31, 19 (za uradnike 45, 32, 27, 14) Din; parterni sedeži po 48, 38, 31 (za uradnike 41, 32, 29) Din; balkonski sedeži po 48, 38, 29, 22 (za uradnike 41, 32, 24, 18) Din; galerijski sedeži po 24, 19, 13 (za uradnike 19, 14, 9) Din. — Dobe se tudi bloki, ki upra-vičujejo obisk gledališča pri poljubnih 14 dramskih in 7 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete so one predstave, ki imajo na lepakih označbo »izven«.) Cene teh blokov so nekoliko višje kol pri običajnem abonmanu. — Pri-glase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9 do pol 13 ter od 15 do 17 (ob nedeljah od 10 do pol 13). Za dosedanje abonente ostanejo lanski sedeži rezervirani do petka, 18. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirali, da to store čimprej. Opozarja se, da je abonma med sezono neprenosljiv in neodpovedljiv. □ Mesarski vajenček zapravil kupnino za vole. Posebne vrste pustolovščino si je privoščil mladi mesarski vajenec, 17 letni Franc T., ki je bil zaposlen pri mesarskem mojstru A. Kuharju v Slovenjgradcu. Mojster je dal vajencu 6750 Din in ga poslal v Ribnico, kjer naj bi plačal dva para volov, katera je tam kupil. T. se je odpravil na pot. Obiskal je par gostiln, v Ribnici je našel veselo pivsko družbo ter se seznanil z nekim dekletom, s katerim je napravil izlet v Maribor. Fant je kupil dekletu zlato zapestnico, sebi pa samokres. V Mariboru sta ostala tri dni, nato pa sta se odpravila nazaj v Ribnico, kjer pa ju je čakalo neprijetno presenečenje. Mojstru se je tridnevna vajenčeva odsotnost zdela sumljiva in je o tem obvestil orožnike, ki so vajenca aretirali. Od šestih in pol jurja so našli le še neznatno vsoto. □ Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave bo 18. in 19. septembra na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Tečaj bo teoretičen in praktičen. Prijave je pravočasno poslati ravnateljstvu šole. □ Bik ga je ubil. Karol Komperšek iz Žitnic v občini Jurjevski dol je pri posestniku Jožefu Re-žonji opravljal razna mizarska in tesarska dela. Hotel je popraviti tudi jasli, h katerim je bil privezan bik. ki ga je nenadno s tako silo pritisnil ob jasli, da mu je počil želodec, kakor je ugotovil zdravnik. Težki poškodbi je Komperšek po 7 lirah podlegel. Režonja je izpovedal, da je Komperška opozarjal, da je bik nevaren in da naj ne prične z delom, dokler ne bo bika odstranil. Komperšek se je kljub opozorilu v Režonjevi odsotnosti lotil dela, pri katerem ga je dohitela tragična smrt. □ Sode so ukradli. Bivši gostilničar Ivan Mer-lak je prijavil policiji, da mu je nekdo iz nezaklenjenega kletnega hodnika ukiadel 13 polovnjakov v vrednosti 180.0 Din. Za storilcem poizveduje policija. Celje & Celjski rojak, g, Joško Šlander, sin posestnika v Košnici, ki je bil pred kratkim imenovan za političnega konceptnega pripravnika pri okrajnem načelstvu v Kamniku, je bil sedaj poklican v kabinet ministrstva za notranje zadeve v Belgradu. iS Pri Westnu zopet vse po starem. Po štirinajstih dneh se Westnova tovarna vrača zopet v normalno stanje. Kakor smo poročali, je že zadnje dni delalo kakih 250 delavcev. V sredo zvečer so pa imeli delavci, ki so še bili v tovarni, kratko posvetovanje, na katerem je g. Jezernik poročal zbranemu delavstvu o položaju Ob koncu svojega poročila je g. Jezernik pozval navzoče delavce in delavke, naj mirno napuste tovarno. Delavstvo se je njegovemu pozivu res odzvalo in je še isti večer okrog četrt na 10 mirno zapustilo tovarno. S tem se zopet vrača Westnova tovarna v prejšnje normalno stanje. Ko bodo očiščeni generatorji in stavljeni v pogon, kar se bo zgodilo prve dni prihodnjega tedna, bo Westnova tovarna zopet obratovala v polnem obsegu. J3 Redni letni občni zbor Katoliškega prosvetnega 'iruštva v Celju bo v ponedeljek, dne 14. septembra ob 8 zvečer v Domu. & Na okoliški deški narodni šoli v Celju se jc v tekočem šolskem letu vpisalo 747 učencev in sicer v osnovno narodno šolo 490, v višjo narodno šolo 221, v pomožna razreda 36, v otroški vrtec v Gaberju pa 28 dečkov in 31 deklic. 13 Gledališka predstava Katoliškega prosvetnega društva v Prekorju. Mlado in agilno Katoliško prosvetno društvo v Prekorju bo vprizorilo v nedeljo, dne 13. septembra ob 4 popoldne v sušilnici g. Okorna v Šmarjeti burko »Poslednji mož«. 13 Primarij dr. Emil Watzke ne ordinira do 25. septembra. & Kino »Metropol«. Danes »Ana Karenina« z Greto Garbo. Predstave ob 18, 15, 20.30. •©■ Cvetoča jablana v septembru. V celjsko »Slovenčevo« podružnico je prinesla gospa Helena Klun cvet jablane, ki je vzcvetel v Črnolici pri Sv. Juriju ob juž. žel. -0- Sorodniki pokojnega kleparskega pomočnika Franca Belcla se v imenu njegovih otrok naj-iskreneje zahvaljujejo kleparskim mojstrom in pomočnikom, ki so nabrali 530 Din za venec in prvo pomoč osirotelim otročičem, Prav tako se zahvaljujejo upraviteljslvu Marijine cerkve in posebej še g. katehetu Lukmanu za vso izkazano naklonjenost ob tragični smrti pokojnika. — Potom »Slo-venčeve« podružnice so razni dobrotniki iarovali dosedaj za Belclove sirote Din 550. & Gospejnemu društvu dobrodelnosti v Celju je darovala družina g. Zabukošek v Zavodni 150 Din kot zahvalo, ker so se članice Gospejnega društva udeležile pogreba svoje pokojne tovarišice ge. Franje Zabukoškove. Cerkveni pevski zbor uprizori v soboto, dne 12. septembra ob 8 zvečer v dvorani Slomškovega doma Sherriffovo vojaško dramo »Konec poti« v 6. slikah. Drama, ki jo je mojstrsko prevedel v slovenščino Oton Zupančič, nam prikazuje poleg telesnega trpljenja tudi ono drugo duševno trpljenje in duševno razrvanost, ki vodita česbo do prav nenavadnih prizorov. In tem prizorom je bil Sher-riff, kot angleški častnik, dnevno priča; zato je vsa ta drama kot življenje samo, pristna in nepolvor-jena slika grozot svetovne vojne. — Drama $e odigrava v angleških zakopih leta 1918. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo opalografa, se priporočajo za polnoštevilno udeležbo rajhenbur-ški cerkveni pevci. Naznanila tPKIHIBIII lllMHIIIMIB'J.UlHMMMKMflBHO»niH——I—MM—» Liubtjana 1 A'očiio službo imajo lekarne: mr. Leuslek, Res. 1.1 eva cesta 1; mr. Bahovec, Korogrosni trg 12; mr. Xo-motar, Vič, Tržaška eentii. 1 Pevsko društvo «Zvezda« v Mostah ima zvečer ob 8 sestanek v Ljudskem domu. Odbor I Kino Kotletjevo igra dali™ ob i ■>] D operni Hlm 'Krnljica ljubezni«. Drugi krati Jeilca. Kal. prosvetno društvo priredi v nedeljo 13. t m polog farne cerkve ob 3 popoldne koroški narodni običaj -Stelivaiije«, t. j. zbujanju soda z narodnim plesom. Kako lepa in navdušenja poki a igra jc to, more vedeti le tis^i, ki je to lepi in starodavni narodni običaj že videl. — Zvečer pa lxi ob 8 na prostem prav tam narodna igra »Miklova Zala-, Sodeluje nad šestdeset o-"»b. V slučaju slabega vremena <šieii-vmijc« odpade, igui pn bo oh is-tein Pasu v društvenem domu. Vse prijatelje prosvete najvljudneje vabimo. Stična. «.Tnrii Koz.ialc slavnostna stlSka ljudska igra se ponovi v nedeljo 1.1 t. m že ob pol (i po-iHddne. Pa samo ob lepem vremenu. Pridite, Stičuo vabi! HuMfgMtsto ^Msfillšle Opera — Začetek ob 20 Petek, II. sapleintora: Zaprto. Sobota, 12.. septembra: bueia di Lamernioor. Gostovanje tenorista g. Josipa Rljavca. [»veti. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja. 13. avgustu: Pori to noro zeleno... Opereta. Izven. Nemška knjiga o koroških Slovencih (Nadaljevanje) Kancler Dollfuss je zatrjeval 22. maja 1934 burgeiilandskini Hrvatom, da lahko najdejo vsi, ki hočejo v Avstriji živeli, v njej svoj pravi dom, čeprav govorijo drugi jezik; kancler Schuschnigg je izjavil 3. febr. 1935 zastopnikom Slovencev, da odklanja kot šef vlade vsako namerno germani-zacijo in da se bo dala Slovencem možnost ostati dobri Slovenci. — Knez Starhemberg jo 9. dec. 1934 v Velikovcu obljubil Slovencem poino ravno-jiravnost (str. 154). — Podobno je govoril deželni svel. Karel 'Juvan 8. maja v Beljaku. Vse te paragrafe in obljube navaja Veiter dobesedno; vprašanje je, kaj so Nemci v resnici storili koroškim Slovencem v prid. Prvi resni poizkus od strani Nemcev je bila ponudba kulturne avtonomije I. 1927. Avtor obravnava peripetije tozadevnega predloga v VI. pogl. (str. 78). Posebnost tega poizkusa je bila v tem, da se slovenski manjšini da kol celoti neke vrste samouprava. Slovenci, ki bi se jiroslo-voljno pri županih vpisali v »slovenski narodni kataster ali register (slo\venisches Volksbuchv), bi tvorili slovensko ljudsko skupnosti ( slovve-l ische Volksgemeinschall ), ki bi upravljala po izvoljenem narodnem svetu, slovenskem šolskem svetu in slovenskih šolskih občinah splošne kulturne najirave |iosebej slovenske šole, ustanavljala tozadevne zavode in šole in jih financirala iz prostovoljnih zbirk, pa tudi naloženih doklad. in javnih državnih orisnevkov. Pogajanja med nem- škimi in slovenskimi zastopniki glede tega načrta so trajala do leta 1931 in so brezuspešno končala. Ni tu mesto za niorilorno sodbo, ali so Slovenci pravilno ravnali ali ne. Eno temno točko ima la načrt »slovenski register«. Kdor pozna psihozo koroškega ozračja, upravičeno preplašenost slovenskega revnega ljudstva, prepotenco nemških krajevnih mogotcev (tip »Taurer« v Dobrli vesi), ve. kakšen heroizem je jrotreben, da naj kak podeželski človek znhteva vpis svojega imena v črne bukve?. Saj bi v teh črilih bukvah liberalno in narodno zastrupljeni sovražniki imeli najlepši imenik za tlevidno izrivanje, preganjanje, smešenje, gospodarsko zapostavljanje narodnih Slovencev. Vsekakor je nam avtor podnl dragoceni pregled vseh podatkov in besedilo predlogov glede kult. avtonomije, ki jih drugod ni lahko dobili. Slovenci so odklonili (98) načelo, dn je samo tisti, ki se s a iti javi, ud slovenske ljudske skupnosti (subjektivni kriterij); zahtevali so, da naj vsi, ki slovensko med seboj občujejo, veljajo za Slovence; nadalje bi morale po njihovi zahtevi utrakvistične šole prenehati ozir. se spremenili v slovenske šole. Radi le zahteve se ie predlog kulturne avto-liomije izjalovil. DAnes Nemci no bodo več take ponudbe stavili. Neprijazno stališče avstrijske vlade se vidi v telil, dn jo naučno ministrstvo dne 12. avg. 1930 odklonilo namestitev slovenskega šolskega nadzornika; tudi deželni šolski svet je dne 24. julija 1931 odklonil tozadevni jirerllog slovenskih poslancev. Prav tako je ministrstvo za šume sicer izjavilo, da bi posebna kmetijska šola odgovarjala potrebam Slovencev, a 1929 (13. avg.) odklonilo ustanovitev. Nova avtoritarna država, kateri je velika večina koroških Slovencev, kakor avtor priznava, brez pridržka (str. 112) lojalno vdana, še doslej položaj Slovenciv ni bistveno izboljšala. V patri-otični, nadstrankarski organizaciji Vateriandische front« imajo Slovenci zastopnika v vodstvu, v deželnem zboru dva stanovska zastopnika, v 9 občinah so dobili svoje župane, toda zdi se, česnr nvtor ne pove, da Heiiiiatbund bolj in bolj zavedno nastopa proti kulturnim težnjam Slovencev. Kaj pa vlada? Koroška deželna vlada (str. 139) je izdelala načrt za pospeševanje kulturnih zadev Slovencev, ki je predvidel posebnega izvedenca, posvetovalen v zadevah slovenskih šol in slovenskega [»oukii, podeljevanju deželnih podpor za vzgojne in dobrodelne namene Slovencev. Nn utrakvističnih šolah naj bi bili sami slov. učitelji. Vsako lelo naj bi deželni šolski svet določil število slovenskih gojencev za učiteljiSče. Slovenska Prosvetna zveza je 4. maja 1935 deželnemu glavarju izročila spomenico, v kateri jc zahtevala sloveuskegn zastopnika v »Vateriandische front in v dež. zboru in po enega slovenskega uradnika pri okrajnih glavarstvih in davčnih uradih. Glede šolstva je spomenica zahtevala, da mora biti v prvih štirih letih slovenščina učni jezik, nemščina pa učni predmet po 2, 4. 6, 8 ur na teden. V nadaljnih razredih pa nemščina učni jezik, slovenščina pa 6 ur učni predmet. Vsi otroci. ki znajo slovenski, naj pohajajo utrakvistične šolo. Za te šole naj bo imenovan jKiseben slov. nadzornik. Vsi šolski vodje in učitelji teh šol mornio bili izprašani i/, slovenščine. V srednjih in meščan, šolah naj se uvede pouk v slovenščini. Pri pogajanjih o teh slovenskih zahtevah, ki so se vodila od 5. julija 1935 do pozne jeseni je Iioleg zastopnika koroške vlade stopil vedno bolj v ospredje zastopnik Heimatbunda. Dne 14. sept. je Heiinatbund sinvil konkreten predlog, da naj se v 70 utrakvističnih šolah uvede dvojezičen po-uk v tem smislu, da hi tretjina vsega osmoletnega pouka bila slovenska, dve tretjini pa nemški: v nadaljnih 11 šolah naj se uvede pretežno slov., v 19 šolah jia pretežno nemški pouk. Slovenci so bili s to ponudbo v glavnem zadovoljni, a nepričakovano so se pogajanja ukinila. — Kdo je kriv temu? Heiiiiatbuiid ni imel več volje... — Dunajska vlada jc uvidela (str. 152), da se na Koroškem Nemci ne bodo sporazumeli s Slovenci in tako je prišel kancler marca 1936 osebno na Koroško ler obiskal Bistrico v Rožu, Bo-rovlje, Velikovec, Dobrloves in Pliberk. Avtor poroča o tem ponesrečenem obisku kot očividec, ker se je vozil v spremstvu kanclerja Schugehnigga. Po njegovem poročilu so Slovenci vendar mogli povsod razen v Dobrlivesi kanclerju jio svojih zastopnikih izraziti svoje želje glede šolstva in zakonitega zastojistva svoji Ii slovenskih kulturnih teženj v javnih korporacijah. Zastopniki Heimatbunda pa so poudarjali, da Slovenci po veliki večini odklanjajo Prosvetno zvezo ii> hočejo pripadati nemškemu kulturnemu krogu. Zupana Taurer iz Dobrlevesi in Černic iz Bistrice sta v svojih nagovorih odklonila slovenske kulturne zahteve, kar avtor graja. — Pri zaprtju, motnjah v jirebavi vze mite zjutraj aa prazen želodec kozarec naravne »Fraoz-Josef grenčice«. Jesenska razstava - žarišče našega deta Velesejmske razstave so muzej in visoka šola za ves narod. Še ob vsaki slovenski prireditvi se hkratu z njo pojavijo govorice in kritike, ki skušajo najti las v jajcu. Če niso izraz pametne kritike, je pa niorda ta stalni pojav pri nas izraz tistega duha, ki pljuje v lastno skledo samo zato, da čimbolj poveliča vse, kar je tujega in se čimbolj globoko in ponižno prikloni pred tujo mogočnostjo. Nikjer ne more več škodovati ta lastnost, ker je danes l-udi pri nas že na vseh poljih zmagala zavest samostojnosti in zavladala vera, da smo inteligenten, energičen in predvsem tudi razsoden narod, ki lahko z lastnimi močmi uspešno tekmujemo tudi z najštevilnejšimi narodi. Kdor iz naše gospodarske skromnosti sklepa pesimistične sodbe, ni preroki Po duhu smo Slovenci bogati in s tem zakladom, ki ga množita še srečna zemljepisna lega ter raznolika lepota naše male domovine, imamo tudi silo, da si trajno zajamčimo prostor na solncu. Posebno je pa naša moč očmdna na Ljubljanskem velesejmu. Na vsaki razstavi je tam razstavljena! Tudi prej omenjeni morajo naposled to priznati vsaj pri letošnji razstavi »Za naš les«. Sodba najbolj uglednih domačih kapacitet in vseh tujih gostov je pač taka, da je naš velesejem ponos vse Slovenije. Ponos Slovenije napram drugim banovinam in ponos Jugoslavije napram drugim državam! Nikakor ne, da bi to trdili glede obsežnosti velesejma, saj vendar njegovo obsežnost vsak dan povečamo z — denarjem. Denar je pa stvar blagajn. Blagajne se ne brigajo, kdo jih zaklepa in niti ne vedo, ko se selijo od lastnika do lastnika. Tisti, ki ima danes njen ključ, ga bo morda že jutri moral dati drugemu! In kako dobimo ta ključ v svoje roke? Edino s tem, ki iz delavnic,in tovarn, s polja in gozdov, iz atelijejev in laboratorijev, iz poslovnih pisarn in učenjaških seminarjev ter iz tihih sobic umetnikov privlači na velesejem strokovnjake vseh vrst in tudi najbolj heterogenih strok k požrtvovalnemu .skupnemu delu! Črni ogljar in dika almae matris Alexandrinae T ah se na dediščine Pred nedavnim je prinesel »Slovenec« dva članka, ki obravnavata odmero oziroma izterjevanje dednih pristojbin v onih slučajih, kjer pripadajo dediču hranilne knjižice denarnih zavodov, ki so pod zaščito. Razmere na denarnem trgu se medtem žalibog niso v ničemer spremenile, saj zaščita traja še naprej. Praksa davčne uprave pri odmeri dednih pristojbin glede takih hran. vlog pa se ni prav nič spremenila. Dedič tnora slej ko prej odmerjeno mu pristojbino v roku 30 dni po dosfa-vitvi plačilnega naloga plačati v gotovini, sicer mu grozi rubež, prisilna uprava, intabulacija itd. Poleg tega pa še tečejo po preteku 30 dni 6% zamudne obresti, če dedič ne more plačati pristojbine. To stanje je nevzdržno in poleg tega skrajno krivično. V omenjenih člankih je bilo opozorjeno na § 17 ces. nar. z dne 15. sept. 1015, ki bi se dal uporabiti v takih slučajih. Saj je besedilo istega »nCsigurne in neizterljive terjatve« dovolj jasno in je edino pravično in pravilno, reševali take slučaje po tem zakonu, ki daje finančni oblasti pravico take terjatve ali začasno odpisati ali pa plačilo istih odložiti ter istočasno vzeti v depozit podedovane hranilne knjižice do višine odmerjene pristojbine. Kolikor jc znano, se je to dosedaj storilo v enem primeru. Zakaj se la § ne uporablja splošno? Terjatve pri zaščitenih denarnih zavodih so vsaj za enkrat neizterljive. Znano je namreč, da je marsikateri vlagatelj že sodnim potom skušal iztožiti svojo vlogo pri takem zaščitenem zavodu, pa je propadel in moral poleg tega nositi še stroške. V takem slučaju se vendar ne more govoriti o izterljivih terjatvah in je § 17 cit. naredbe popolnoma na strani pristojbinskega zavezanca. Toda kljub temu temu se vedno prakticira še tako, da davčna uprava stavlja vloge pri takih zavodih v isto vrsto z gotovim denarjem in zahteva od njih plačilo dednih taks takoj. Radevolje je vsak pripravljen, izročiti podedovane hranilne knjižice davčni upravi v kritje dednih taks, vendar pa nobena davčna uprava takih knjižic noče sprejeti. Ali ni krivično, če na eni strani država zahteva takojšnje plačilo taks v gotovini, na drugi strani pa ista država striktno odklanja sprejem takih hranilnih kr.ijižic, ki jih pa pri odmeri vendar obravnava kakor gotovino,! Citirani § 17 seveda takih razmer, kakor vladajo glede denarnih zavodov danes, ni mogel videti naprej, vendar mislimo, da bi se pri količkaj liberalni interpretaciji ta § 16 brez nadaljnega dal uporabiti tudi na take terjatve. Kadar bodo denarni nam vsak po svoje in vsem umljivo razlagata skrivnosti kemije, veletrgovec in veleindustrijalec obenem z Ribničanom hočeta raznesti dober glas našega lesa po svetu, brezimen! tesar in skromni mizar ter še dolga vrsta obrtnikov z glasovitimi in-ženjerji in arhitekti dokazujejo, kako voljan je naš les, da nam pomaga vedno in povsod. V tej marljivi, pridni in do skrajnosti požrtvovalni, vedno delavni množici pa hite z delom težaki, direktorji, šefi, gospodarstveniki in računarji, pri delu pa vsi enako prepojeni z edino željo in trdno voljo, da razistava mora pomagati našemu lesu spet do veljave, nam in našim potomcem pa v boljše čase. Nikomur iz te množice ni do natisnjenega imena, vendar pa se moramo vsaj najočitnejšim vodilnim možem spoštljivo oddolžiti s priznanjem in javno pohvalo, ki jo vsak dan spet iz drugih ust poslušamo na velesejmu. Vrsta za lesno razstavo zaslužnih mož jasno priča, da je velesejem redko delovno torišče, kjer v največji kolegijalnosti pri požrtvovalnem delu sodelujejo najraznovrstnejši gospodarski strokovnjaki s kulturnimi tvorci vseh panog za napredek in korist prebivalstva naše banovine in za čast vse države. Tako je tudi z razstavo »Sodoben vrt« in prav tako je bilo z vsemi razstavami, ki smo jih videli na prejšnjih velesejmih, Slovenci nimamo mecenov in bogatih zavodov, a pomagamo si sami z razstavami, ki predočajo najpopolnejši muzej vseh naših prizadevanj in plodov našega dela, če že gre za prozaična gospodarska vprašanja ali tudi za najsubtilnejša umetnostna stremljenja. Ozrimo se samo nazaj po velesejmskih razstavah in ponosni bomo, da sami iz sebe moremo ustvarili vse to, kar smo že videli na tem majhnem prostoru. Če bi imeli denar za zidanje palač, bi imeli danes iz teh razstav najraznovrstnejše muzeje. Toda te razstave niso samo muzeji ali samo mrtve manifestacije naše tvorne sile, zakaj vse velesejmske razstave so celo najzgovornejše visoke šole za vse, kar od nas zahteva sodobnost, da zmagujemo najtežje naloge boja malega naroda za svoj obstanek! zavodi likvidni one dedne lakse, ki jih bo davčna uprava odmerila. Dotlej pa mislimo ni ovire, da se izterjava sistira oziroma pristojbina za enkrat sploh odpiše in na novo predpiše šele tedaj, kadar bodo zaščiteni denarni zavodi izplačevali hranilne vloge. S tem bo marsikdo rešen skrbi in stroškov, država pa bo vseeno dobila svoje. Ce je dala država moratorij bankam in hranilnicam, naj ga da potoin ši.rokogrudnejše interpretacije § 17 pri odmeri dednih taks tudi onim državljanom, ki so |>odedovali začasno neizplačljive vloge in ki bi dedne takse radi plačali, pa tega ne morejo. Znižanje diskonta v Švici Švicarska Narodna banka je dne 8. septembra znižala diskont od 2.5 na 2%, lombardno obrestno mero pa od 3.5 na 3%. To znižanje je bilo pogojeno z naraščajočo likvidnostjo na kratkoročnem denarnem trgu. V dveh mesecih so naložbe na žiru pri Narodni banki narasle za 100 milijonov frankov. Poleg lega se je tudi valutni položaj Švice izboljšal. Švicarska Narodna banka izkazuje v najnovejšem izkazu z dne 7. t. m. v primeri z 31. avgustom povečanje zlatega zaklada za 22.26 milij. frankov na 1.518.96 milij. frankov, devizni zaklad pa je narastel za 0.3 na 2.76 milij. frankov. Omenjamo, da je dne 7. septembra 1936 znašal obtok bankovcev 1.283.13 milij. frankov. Z lesom tlakovane ceste V krajih, kjer prinnmjkuje kamna in gramoza, a so zato bogato obdarovani z gozdovi, si prebivalstvo na blatnih in močvirnih mestih kaj rado pomaga z lesom, da napravi svoja [»ta prehodna in prevozna. To so tako imenovane poti iz kre-peljcev ali okleščkov, ki pa niso posebno prijetne niti za hojo, še manj pa za vožnjo. Glede na to ne-j prijetnost in še glede na njih kratkotrajnost lake j poti lahko smatramo kol utrjene le za silo. i Povsem drugačen je bil način utrjevanja ce-| stišča z lesom pri poizkusih, ki so jih pričeli pred kakimi 100 leti v Parizu, Londonu iti drugih več-i jih evropskih mestih za tlakovanje ulic. Tedaj so i odbrali les drevesnih, pri nas predvsem hrasto-! vih okleščkov, ga narezali na čoke 10 do 20 cm j visoke in jih uvrščali tesno drugega poleg druge-| ga v peščeno podlago na že obstoječih gramoznih cestah. Tak lesen tlak so potem še posuli s peskom in z zalivanjem z vodo zgostiti stike med čoki. Uspeh ni bil poseben in po nekaj letih so prenehali s tem. Na podoben način imamo v naših krajih že od nekdaj tliikovane veže, delavnice ali pa tudi dvorišča, kar so obnese povsem dobro, če ostane tak tlak stalno suh Vplivi tlakovalnih poizkusov z lesom v Parizu pred 100 leti so segli tedaj celo do Ljubljane. Takrat so trasirali in delali pripravljalna dela za gradnjo južne železnice od Celja preko Ljubljane do Trsta. Glavni vodja teh dol je bil genialni inženjer Ghega, ki je sam videl londonsko poizkuse in so pod njegovim vplivom tudi v Ljubljani tlakovali nekaj cest s hrastovimi čoki. Menda so bile tako tlakovane današnje ulice, vodeče od Kongresnega trga do nekdanje bolnišnice na Ajdovščini, torej Šelenburgova ulica in T.vrševa cesta. Tlak je najbrže že v nekaj letih propadel. Po štirih desetletjih po pariških in londonskih poizkusih so se načini tlakovanja z lesenimi čoki že toliko izboljšali, da cenimo dandanes tak tlak za najprijetnejši od vseh številnih načinov uličnega tlakovanja Solidno tlakovanje ulic z lesenimi čoki zahteva pač vestno izbiro lesa, ki mora bili narezan na čoke prizmatične oblike, dobro impregniran in pravilno pokladan na trdno betonsko podlago. Tako cestišče je v higijenskem oziru potem odlično, ne povzroča prahu in ropotu in je vendar dovolj hrapavo za varnost prometa. Edino neprijetnost ima pač, da je to tudi najdražji način tlakovanja. V Ljubljani imamo tako tlakovano Šelenburgovo ulico in Frančiškanski most. V zadnjih letih prinašajo strokovne revije, kakor tudi dnevno časopisje v naših sosednjih državah zopet in pogostokrat "esti o novih enostavnejših načinih tlakovanja podeželskih cest z lesom. Baje so dosedanji uspehi prav ugodni in so tako tlakovana poizkusila cestišča po' desetih letih še toliko dobro ohranjena, da jim prerokujejo 25 letno življenjsko dobo. To jo pa življenjska doba, kakršno imajo tudi drugi utrjevalni načini novodobnega tlakovanja. Tako so n. pr pred desetimi leti napravili poizkusim tlakovanja na navedeni način po nekaterih gozdnih javnih cestah na Danskem. Enostavno so tam posekali ob gozdnih polih stoječa bukova drevesa in vejne okieščke razžagali na 7 do 9 cm visoke čoke. Z okroglimi in nerazceplje-nimi čoki so nato tlakovali staro že obstoječe slabo cestišče, ki so ga poprej še nasuli z nekaj centimetrov peska. Odprtine in regemed posameznimi čoki v tlaku so zasuli s peskom in nato tudi posuto površino cestišča utrdili s cestnim valjarjem. Nnjljolj preseneča pri teh poizkusih dejstvo, ] da so u porabljali svež, še sočnat bukov les, ki ga večinoma niso niti impregnirali proti gnilobnemu razkrajanju. V Nemčiji je delal poizkuse tlakovanja podeželskih cest s svežim lesom dr. ing. Deidesbeimer i iz Berlina, ki si je svoje uspehe zavaroval s pa-j tentiranjem. Tudi on polaga važnost na to, da se | tlakuje s še svežim sočnim lesom Les se mora I pred razrezanjem na 10 do 20 cm visoke čoke olupiti skorje in lubja ter nato še na hitro prepojiti z raztopino neke impregnacijske soli. Važnost polaga pač na to, da je les popolnoma zdrav In takoj olupljen. Les je lahko Tinkov, borov, smrekov, macesnov itd. Patentna zaščita Deidesheimerovega načina tlakovanja tiči v uporabi impregnacijske soli, ki je v primeri z drugimi impregnacijskimi načini mnogo cenejši, brez večje zamude in težkoč izvršljiv kar na kraju tlakovanja. Ker učinkuje ta raztopina soli po principu osmoze, jo tudi po mnogih letih ne izluži iz lesa voda padavin. Pričakujejo, da bo tako tlakovanje z lesom doseglo vsaj tridesetletno življenjsko dobo. Po opisanem načinu je tlakovanih že precej podeželskih cest v Nemčiji, Švici in Avstriji. Lansko leto so časopisi poročali o takem poizkusnein tlakovanju 2 km dolgega cestncga odseka pri kopališču v Beljaku Za našo lesa bogalo zemljo bi bilo neprecenljive narodno-gospodarske važnosti, da bi te načine novodobnega tlakovanja s svežim lesom temeljito proučili in pričeli s. tlakovanjem naših podeželskih cest. Dobili bi za promet izredno prijetne ceste brez prahu, blata in ropota, a vendar trajne. Naše lesno gospodarstvo, prizadeto z okr-I njenim izvozom, bi dobilo precej povečan domač | trg. Saj bi se porabilo za 1 km tako tlakovane po-j deželske ceste 600 do 1000 m3 lesa in to predvsem takega, ki smo ga do sedaj največ uporabljali za kurivo ali kot manj vreden les. Ugodno bi vplival ; ta način tlakovanja tudi na zmanjšanje brezposel-! nosli delavstva, ker je izvršitev vezana na sicer : enostavno, a precej izdatno delo, ki bi ga oprav-; Ijali s samimi domačimi močmi. Ing. Stanko Dimnik. ★ S Šole iz vse Slovenije zadnje dni neprestano | prihajajo na velesejem, kjer učileljtsvo soglasno : ugotavlja, da bi si ta velesejem morala ogledati I vsaka šola že zaradi lesne in vrtne razstave, zlasti pa tudi, zaradi Živalskega parka. Že i dni pa priha j jajo razni oddelki tehniške srednje šole, da si z na-I zornim poukom izpopolne svoje znanje. Geden velesejma in pa dnevnika „Slovenec" >n „Slovenski dom" Vam nudijo najugodnejšo priliko, da seznanite svoje odjemalce z novim blagom in nizkimi cenami. Naročite oglas pravočasno Telefon št. 29-92 Obrtni in tehnološki muzej. Razstavni odbor razstave »Za naš les« je poslal vsem tvrdkam, ki so pritrjevale na razstavi razne predmete prošnjo, da bi jih brezplačno ali proti mali odškodnini prepustili obrtnemu in tehnološkemu muzeju, ki se ima ustanoviti v Ljubljani. Zlasti se je za to zavzemal vseučil. prof. dr Rebek, v Imenu velesejma pa je g. ravnalelj dr. Dular obljubil, da bo zagotovil razstavi zavetje več mesecev, potem se bodo po predmeti spravili drugod. Ustanovil se je tudi že pripravljalni odbor za novi muzej. Svoje-časno se je že v obrtnem odseku Zbornice za TOI zavzemal za ustanovitev takega muzeja predsednik S. Ogrin. Konferenca o vinu v Zagrebu. Pri zagrebški Trgovinsko-induslrijski zbornici je bila anketa o našem neprodanem vinu. katero je vodil predsednik Zbornice g. dr. St. Krasnik. Na konferenci jo bilo sklenjeno zahtevati 1. odprava popolne trošarine na vino, 2. odprava trošarine na vinski kis, 3. odprava davka na poslovni promet na vino, t. tla se za vino v steklenicah ne plačajo večje dajatve kot običajno, 5. da se glede trošarine izenači vinska trgovina s producenti. Končno je bilo sklenjeno izvesti veliko propagando za večjo porabo naših vin v državi ter bo dne 26. oktobra prirejen v Zagrebu dan grozdja. Borza Dne 10. septembra 1936. Denar V zasebnem kliringu se je avstrijski šiling na ljubljanski borzi učvrstil -ia 8.50—8 60, na zagrebški borzi na 8.4550-8.5550. na belgrajski 8.45 do 8.55. (irski boni ,v Zagrebu 30.40—31.10, v Belgradu 30.34—31.04. Angleški funt je ostal neizpremenjen in je beležil v Ljubljani in Zagrebu 234 den v Belgradu 233.20—234.80. Nemški čeki so v Ljubljani beležili 1335 do 13.o5, v Zagrebu 13.2950-13.4950, za konec septembra 13.20—13.40, v B.dgradti 18.3145—18.5145 Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Belgradu po 3.20 Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 hol. gold. . Berlin 100 mark ..... Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov .... London 1 funt...... Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov .... Praga 100 kron..............,„,.„„ Promet na zagrebški borzi jI' znašal' brez kompenzacij 2,587.948 Din. Curih Belgrad 7. Pariz 20 2175, London 15.5225, Ne\vyork 307.125, Bruselj 51.875. Milan 24.15, Amsterdam 208.20, Berlin 123.475, Dunaj 50.60, Stockholm 80, Oslo 78, Kopenhagen 69.30 Praga 12.70, Varšava 57.80. Budimpešta 60.(X1, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Hel-singfors 6.8-1, Buenos-Aires 0.875. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. pos. 82.50—«8, agrarji 47.50—48.50, vojna škoda promptna 302.50 - 365 begi. obvez. 67.25—68.75. 8% Bler. pos. 82.25— 83.50, 1% Bler. pos. 73.50—74.75, 7% po«. DHB 86.50—87. ! Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 82 den., agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 365.50 den., begi. obvez. 68.50—69 (68.50), 8% Bler. pos. 83.50—84, 1% Bler. pos. 73.75—74.75. — Delnice: Priv. agr. banka 235—238. Trboveljska 135.50— 137 (135), Osj. sladk. tov. 120—129, Dubrovačkn 200- 250. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 85 hI., agrarji 48.50 bi., vojna škoda promptna 365 - 366 (366, 365), begi. obvez. 68.75—69 (69. 08.90); 67.75-68 (68), 8% Bler. pos. 85 bl„ 7% Bler. pos. 73.75—74.50, 7% pos. DHB 86 den. — Delnice: I Narodna banka 0250 den., Priv agr. banka 235.50 I —237.25. 2903.86—2978.46 1755.99—1769.86 738.47— 743.53 1424.22—1431.29 220.76— 222.81 4338.58- 4874.89 287.92— 289,30 180.76— 181.«6 Kulturni obzornik . Ivan Cankar med Madžari Redki so slovstveni sliki med Slovenci in Madžari. Kakor mi ne poznamo vsaj največjih del madžarskega slovstva, tako so tudi naši pisatelji neznani Madžarom. V zadnjem času se kažejo vsaj majhni znaki zboljšanja. Ivan Cankar utira pot slovenskemu slovstvu med Madžare. Prvi prevodi iz Cankarjevih spisov v madžarščino so izšli menda pri nas — v Slovenski krajini. Približno pred 10 leti je politični tednik v Lendavi »Nčpujsžg« (Ljudski časnik) ptjinesel več prevodov Cankar jevih črtic, zlasti iz zbirke »Moje življenje«. V zadnjem času so izšle v katoliški literarni reviji »Vigilia* prevodi štirih Cankarjevih črtic iz »Podob iz sanj«. Ker nam tisti zvezek revije ni na razpolago — daleč je od nas do madžarske kulture, čigava je krivda?! —, ne moremo o teh prevodih natančneje govoriti. Posrečilo pa se nam je, dohiti v roke katoliško družinsko tedensko (!!) revijo »filel (Življenje), ki je v svoji letošnji 10. številki z dne 8. marca objavila na str. 28—24 (275—276) prevod Ivana Cankarja črlice »Večerna molitev« z madžarskim naslovom »A z e s t i i m a d s a g«-. line preva jalca ni navedeno. Prevod je zelo gladek, docela pravilno naslonjen kar najtesneje na slovenski izvirnik, a vendar podan v duhu madžarskega jezika. Zanimiva je tudi opomba, ki je |K)dana na začetku prevoda in jo tu podajamo v prevodu, ker Madžari tako malo pišejo n slovenski kulturi: »Slovcnei so ljudstvo, ki ga je za peščico. Žive okoli Ljubljane v pokrajini pred Krasom, ki je kamenita, suha, travnata in katere |)odnehje je ostro; stisnjeni so v množico hrvatstva in srbstva. To ljudstvo poznajo malo, še manj pn njegovo li-leurnturo. Imeni Pregelj in Finžgar sta prišli čez meje in nemška »Literarische VVelU jo nedavno, ni' 'dolgo p« njegovi smrti, odkrila Ivana Cankarja. To-lc piše: idvan Cankar jc neznana veličina v | najmanj znani evropski literaturi. Pesnik ie: poln mogoče prasile in izvirnosti.«- Ljudski pisatelj je. (Nadaljuje madžarska opomba.) Njegove knjige so veličasten lastni življenjepis, katerega posamezni deli učinkujejo. Njegova večna snov je bedno življenje slovenskih kmetov v hlevih in zadehlih kočah. Zdi se, da nima nobenega umevanja za vc-drejše strani življenja. Vse vidi temno, piše samo o tistem, kar je na svetu zlo, kar je greh. V njegovih spisih nenehoma šumlja dež, tesnobni kinet-fi nosijo v svojih srcih skrivnostne slutnje. Življenje je bridka dolina solz, edino upanje v njem je, da ga bo kmalu konec in da čaka na drugem bregu lepši, čistejši svet. Nikoli ni bil katoliški pisatelj po programu, toda katoliški pisatelj je bil v vsem skritem čustvovanju fn v vsem prirojenem nagnjenju. Edina vedrina v njegovih novelah je vera, trepetajoča lučica vere in pomirjevalna bližina Boga. Lepa ;>Večerna molitev izvrstno kaže značilne poteze Ivana Cankarja: globoko razpoloženje, kleno izrazno moč, sijajno stilistično spretnost in njegovo globoko katoliško čustvovanje.« Kmalu bomo imeli veselo priliko, poročati o prvi knjižni izdaji Ivana Cankarja v madžarskem prevodu, ki ji bo dodan ludi daljši uvod o Cankarjevem delu in pomenu. To ho prvi daljši spis o Ivanu Cankarju v madžarščini. Če pa hočemo, da bodo za Cankarjem prorli-rali tudi ostali naši pripovedniki v madžarsko kulturo, tedaj moramo zavreči svojo veliko brezbrižnost in tudi kaj žrtvovati! Zakaj imamo vendar svoja literarna društva in podjetju itd., ako ne zmorejo pripomoči, da bi prevajalci dobili v lu-I jino (I!) najodllčnejša slovenska literarna dela? ' Komur je znano, kako malo vedo Madžari o ! slovenski kulturi, tistemu je hudo, ker ve, da bi 1 nas gotovo vse bolj upoštevali, knr bi nam več-i krat koristilo. O naš' literaturi vedo samo tisto, kar imajo v okrajšanem (!) članku Iv. Prijatelja, ki je izšel v nekem priročniku svetovnega slovstva pred natančno petindvajsetimi loti 1 Tedaj se I vsaj za ta jubilej zgitnimo, da v 25 'clih napra I vimo vsaj korak naprej I j V belgrajski »Pravdi« (5. t. m.) je Tone | Potoka r napisal obširen referal o najnovejši knjigi dr. Steleta »Zgodovina umetnosti z a pa dne K v r o p e«. Ob priliki te knjige govori o slovenskih znanstvenih monografijah, ki so izšle zadnja leta (Kidrič, Cankar, Melik, Dojene' itd.), o petdesetletnici in plodnem delu dr. Steleta sploh ter posebej še o tej zadnji in glavni njegovi knjigi. Prof. ing. M. Marlinis: Svjctsku kriza i urbanizacija naroda. Sarajevo 1936, str. 62. — V tej brošuri je sarajevski publicist prof. ing. Marlinis ponatisnil več predavanj, ki jih jc imel na ljudski univerzi v Sarajevu in v katerih je skušal na izviren način razložili današnjo gospodarsko krizo, ki jo vidi v neprestanem pomesčanjenju (urbanizaciji) naroda. Ta razvoj dokazuje z ekonomskimi .statistikami i/, najrazličnejših krajev in držav, ozirajoč se na j)roj>ad kmestva, na rast inteligenčnega proletarijata, uradnišlva, brezposelnosti, davčnih bremen, zločinstev itd. ter pride do zaključka, da je edina internacionalna rešitev današnje krize v des ti r b n n i z a c i j i tli e s I, ki je tudi težnja današnjega časa, ter delati z vso močjo nn dvigu naše vasi (ruralizacijn). — Tako predstavlja ta knjižica zanimiv poizkus z narodnogospodarskega stališča pridružiti se ostalim kulturnim težnjam današnjega človeka, ki vse leže k zemlji, hranilcijiri in rešiteljici pred ubijajoče) civilizacijo. ✓ P. D. Pomočile tablice za rešavauje zadataka iz matematike u srednjim školama. (Cena 9 Din.) V tej pomožni dijaški knjižici so izračunani rezultati raznih aritmetičnih števil, ki pridejo pri nalogah vedno v poštev, namreč od številk 1 -1000: I kvadrat, kub, kvadratni in kubični koren, ponino-; ženo s |ii, s kvadratnim korenom iz dve, Iri itd. Take tablico so sicer priporočljive za kontrolo | lastnega dela ter ob nalogah, kjer igra aritmetično | računanje za sporedno zadevo, slabe pa so, če služijo dijaku le za njegovo duševno lenstvo. Pač po , utegnejo bili zelo koristne v praktičnem življenju. ' (Novi Sad, Štamparsko i izdavačko društvo.) Ludo 0 nd rejo v: Mamenie. Izdal LOM. 1936. 1urSlansky sv. Martin. Str. 42. Cena Kč 10.—. Mladi slovaški poeta natus LudoOndrejov je izdal že tri zbirke pesmi. Ni davno tega, kar je presenetil slovaško javnost s svojo zbirko t-Bo/ mivratu« (Brez vrnitve); preživel pn je od takrat toliko emocionalne tematike in jo je pesniško spravil v celoto, da se tretjič predstavlja slovaški literarni publiki z novo zbirko Prevara. Večno nasprotje iluzije in resnice, ideala in istinitosti, člo-večanstva iri sebičnosti v slovaški poeziji ni novo. Videli so jo, trpeli ob njej ter jo pesniško izoblikovali ne manjši pevci, kot je .pesnik-čtidak Janko Kriil, pesnik noči in samote Ivan Kraško ter drugi. Vrednost pesmi Luda Ondrejova pa ni v tem, temveč v različnem pojmovanju tega nasprotja. Ondre-jov nc tarna, ne odhaja na igore sanj«, spoznava prevaro, preživlja jo. boli ga. loda takoj zavzame svoje realno buditeljsko stališče: on vidi ludi svetlobo. Ne trpi boli in /mote zaradi svojih .individualnih, neuresničenih, od Življenja prekrižani!) načrtov in zaradi zlomljene sreče, on čuti s skupnostjo, njegovo dušo ture s|)Oznanje neznatnosli in socialnega greha, nedostatek globlje družabne sreče. Ne resignira. Gradi in svetu odkriva pozitivne si rani življenja. Večina pesmi je, kot bi jih porodile misli: življenje more bili še lepo, niti sreča .ni od ljudstva odgnana. tudi ljubezen še preveva svet; toda la ljubezen, vodnica k sreči in lepoti življenje, mora v nas vzbrstetl. Mi moramo ojekle-neli; dovolj je bilo sentimentalnosti, zdaj treba več resničnega čuta. Lepo. pesem je posvetil materi kol nosileljici nežnosti ter širileljici ljubezni. Pri čitnnju zbirke ima bralec vtis, da bere verze lesnega srca, verze notranje potrebe, pesni-ske |H*večonosti ter zlasti — jilodove tvornega duha. fa Naš Zon (loto 11., št. 8—4) je izšel ob priliki razstave na velesejmu tudi kot vodič po razstavi z opisi posameznih živali. Članke pa so napisali prof. dr. Hadži (Naša domača favna — naša skrb), dr. Ilerfort (Namen in (Himen zooloških razstav in zoološkega vrta), J. /,. (Zoološki vrl in mladina). Revijo priporočamo. Klanje v Posebni poročevalec »P e t i t P a r i s i e n a«, Louis R o u b a u d , priobčuje vesti prič o strašnih grozodejstvih, ki so jih uprizarjali komunisti in anarhisti, ko so zavzeli mesto A t b a c e t e. Dopisnik pravi, da more ta poročila objaviti šele zdaj, ko je spet na Francoskem, zakaj iz Španije mu je bilo nemogoče kaj poslati. Poročilo izhaja prav iz izjav prepričanih španskih pristašev ljudske fronte, iz vrst vladnih miličnikov. »Upor v Albacete je bil koj zadušen, ko smo se polastili rotovža in spet postavili, dotlej ujetega, guvernerja na njegovo mesto. Od tega trenutka dalje je bilo težko, celo nemogoče, koga lapraviti za jetnika: zakaj, vsakogar smo takoj »obsodili na smrt . Kakega sodstva seveda ni bilo. Postavili smo jih k steni in jih postrelili. Tako smo napravili približno s sto možmi. Sledila je nepopisna zmeda. Oborožena množica, ki je prišla kdove odkod in včasih prav iz najhujših krajev, je planila na mrtva trupla in je. s svojimi dolgimi noži razkosala mrliče. Vselej, kadarkoli je prišla skupina jetnikov mimo, jih je tolpa iztrgala iz rok milice in jih na mestu postrelila. Več ko tisoč mrličev je tri dni, na pekočem soncu Rdeči trojanski konj. Albanski begtaši Ce hočete vedeti Albacetu ležalo na costi. Ta divjost je prevzela celo miličnike. Postrelili so neprestano vse, kdorkoli je bil v uniformi mestne straže ali kdor je bil kaj bolje oblečen. Nemogoče jc popisati grozoto tega mesarskega klanja. Ko so nam naši poveljniki zapovedali, naj nehamo moriti, sicer bomo sami ustreljeni, se ju posrečilo vsaj nekoliko napraviti red. Toda pet ciganov, ki so bili pravilno sprejeti v vrste milice in so imeli tudi naš trak na rokavu, pa se ni hotelo pokoriti. Pijani od krvi in obsedeni od sadistične blaznosti so vsem prerezali vratove. Primorani smo bili, da smo postrelili vseh pet ciganov. Štirje smo dobili naročilo, naj nekega osumljenca spravimo v ječo. Ko smo krog dveh ponoči stopali z osumljencem po osamelih cestah Alba-ceta, smo srečali nekega tovariša, ki prav za prav ni vreden tega imena. Na njegovo vprašanje, kam da ženemo jetnika, smo odvrnili: »V ječo.: Oni se je zagrohotal: »V ječo? Mi ne zapiramo nikogar v ječo, z bratci delamo kar takole!« _ In preden smo se zavedli, je našemu jetniku porinil svoj dolgi nož v trebuh.« Mimo dveh poglavitnih skupin islama, suni-tov in šiitov in še refaiijev (piesočih dervišev), je v Albaniji še četrta, ondi ustanovljena m o -iiamedanska ločina: begtaši. Vse druge skupine vodi eno upanje: da bi se mohamedanci vsega sveta združili. A begtaši so strogo narodnostni. Veliko begtašijev je v raznih vojnah, grških, srbskih in v svetovni vojni dalo življenje za svobodno Albanijo. Begtaši imajo kakih 200.000 članov. — Vseh prebivalcev v Albaniji je krog 800.000 do 1,200.000, natančno število še ni dognano. Od teh je 70% mohamedanske vere, 20% je pravoslavne vere in 10% je katoličanov. Begtaši hočejo preosnovati mohamedansko vero in jo prilagoditi prebivalcem Balkana. Begtaši so opustili veliko mohamedanskih običajev. Tako njih žene niso zastrte in begtaši tudi odklanjajo romanje v Meko in Medino. Držijo se pa strogih družabnih in etičnih načel. Kakor budisti, pričakujejo tudi begtaši, rla se duša povrne v drugem telesu na svetu. Tako ne sinejo jesti zajcev in golobov, češ da so duše rajnih v njih. Begtaši pravijo, da je bizantinski svetnik sv. Spiridijon, ki je pokopan na Korfuju, in ki ga begtaši častijo z imenom Haidar Baba, ustanovil njih verstvo. Begtaši nimajo svečenikov, vsak zase je lahko duhovnik. Tudi nimajo mošej ali džamij, pač pa imajo veliko samostanov (teke). Blizu Tirane je begtašijski samostan, ki smo ga obiskali. Na vrhu hriba je četvero enonadstrop-liih, še novih hiš. Prišedši v samostan, nas je pozdravil »baba« — predstojnik samostana, ki je oblečen v belo, svileno haljo in ima na glavi zelen, z belo tenčico ovit fes. Nato nas povabijo v sprejenmico. Miza in stoli so evropejski, a na tleh in po stenah so dragocene albanske, turške in perzijske preproge. Na steni visi albanska zastava: na rdeči svili črn dvoglavi orel, obkrožen z zlatimi izreki iz korana. Zraven visijo slike albanske kraljevske družine in slika nekdanjega poglavitnega samostana begtašijev v Ankari. — Baba, čigar črne oči nas pozorno motrijo, ni le predstojnik tega samostana, marveč sploh vseh begtašijev. Do leta 1932 je bil njegov glavni samostan v Ankari. A ko je Kenial Ataturk razveljavil vse verske rede v. Turčiji, se je baba vrnil s 30 derviši v pradomovino svoje vere, kjer je dal sezidati ta teke. Pogovarjali smo se s pomočjo tolmača, ker govori baba »1 e« turško, arabsko, perzijsko in egiptovsko. Derviš nam je postregel s turško kavo in sladkarijami. Baba je videti jako izobražen, pozna evropsko filozofijo in leposlovje. Zvedeli smo, da so vsa sporočila o begtaših zbrana v pesinili. O vsebini teh pesmi pa nam ni hotel ničesar izdati. — Hodeč po samostanu, smo si 9gledali molilnico, »Gospa, ta denar je ponarejeni« »Kako? Ali niste slepi?« 'Slep sem žc, neumen pa ne!- Lesen denar je uvedlo mestece Blean v USA. Dalo je narediti za 150.000 dolarjev novcev iz lesa. Mesto ie imela denarne težkoče, pa se je rešilo skrbi na ta način. Vsi mestni uradniki so dobili »leseno« plačo, ki jo bodo pa do konca leta izmenjali v pravilne dolarje. Amerika pije pivo iz sliv. Neki kalifornijski kemik je javil to iznajdbo. Sveže ali posušene slive je treba skuhati v vodi in nato izčrpati sol; iz njih. Nato se sok pomeša s sladom in hmeljem, vse tako. kakor je trebn variti pivo. V Nemčiji imajo ponekod do 600 let stare smreke, ki so visoke po 70 m in imajo v premeru 2 in pol metra. ! X« beg u pred strahotami španske državljanske vojne. Stare ljudi in otroke, ki so radi obstreljevanja Irunu bežali iz mesta, sprejemajo na čolne, da jih prepeljejo čez reko Bidasoa na francosko stran. Pogled na goreči Irun. Po hudih bojih se je b divjem begu je rdeča milica planila iz mesta ii begunci na Prvi lovec Anton van Rodil se je leta 1632 na Holandskem in do svojega štiridesetega leta je živel nepoznan v svoji prodajalnici za dežnike. Pa je bil nekoč slišal, da more videti človek skozi steklo, če ga obrusi stvari večje in vidi tudi stvari, ki jih sicer ni moči videti. In si je mislil skromni dežnikar: »To je pa zabavno, če človek vidi vse večje, kot je v resnici!« odpravil se je k naočnikarjem in 6e ondi učil, kako je treba brusiti steklo, da dobimo leče, ki povečujejo predmete. Pridno je gledal in se učil, dokler ni znal sam izdelovati takih leč. Sameval in prež-deval je doma dneve in noči in se ukvarjal s svojim novim delom. Domači in sosedi so se mu smejali! Le kaj bi dežnikar z lečami! Pa je napravil lečo, povečalno steklo, ki je bila najboljša, kar jih je premogla vsa Nizozemska. In je šel, »trapasti dežnikar«, kakor so mu rekli, si kupil pri mesarju volovsko oko in si ga ogledoval s vojo lečo. Prav tako je ogledoval dlako psa, volno ovce, — po ure in ure je strmel skozi lečo in se čudoma čudil. Kako je bia tenka dlačica pod steklom ko debeu. črta. Vzel je glavico muhe in opazoval njene možgane z lečo. In tako je gledal razne vrste lesa, pa cvetice, pa še bolhe in uši! Leeuvvenhoek je bil ko psiček, ki povoha vsako reč in ki se mu nič ne studi. Tako je delal in opazoval dvajset let, ne da bi učeni svet vedel za njegova raziskovanja. Vsi njegovi svojci in sosedi so bili mnenja, da se možu /nalo meša. Pa so ga po toliko letih zaslišali nekoč, kako je vzkliknil ves razburjen: »Poglejte, poglejte! V kapljici deževnice so živalce! Plavajo ..., igrajo se! Tisočkrat so manjše ko druge živalce, ki jih f>oznamo. Poglejte, kaj sem odkril!« To je bil veliki dan skromnega dežnikarja, učenjaka Leeuwenhoeka. Macedonski kralj Aleksander Veliki je v Indiji odkril mogočne slone, ki jih ni bi! dotlej videl še noben Grk. A Indijancem je bil slon ko Grkom konj. Ko je slavni rimski vladar Cezar prišel v Anglijo in našel ondi divjake, so bili ti divjaki tedanjim Angležem (Britom) vsakdanja prikazen. In kako je bil ponosen slavni »mornar« Balboa, ki je prvi izmed Evropcev za- ielim posrečilo zavzeti Irun in prepoditi rdeče. V n še prej zažgala hiše. V ospredju so španski francoskih tleh. na mikrobe Leeuvvenhoek gledal Pacifiški Ocean! Vendar je bil znan ta Ocean ondotnim Indijancem ko temu Balbou Sredozemsko morje. Kaj so bili vsi ti inožje spričo tega, kar je odkril Leeuvvenhoek! Ta je odkril nekaj, česar česar ni videlo še nobeno človeško oko! Videl je kopico narodov iz nevidnega sveta, videl je med njim take, ki morejo uničiti množice človeških plemen, množice ljudi, čeprav je vsak človek večji ko milijoni in milijoni teh majčkenih sovražnikov. Niti zmaji z devetimi glavami, niti najhujši zločinci niso tako nevarni in strašni ko ti nemi morilci, ki ne prizanašajo ne otroku v zibelki ne kralju sredi njegovih sovražnikov. In nikomur na svetu, niti enemu samemu človeku ni bilo dotlej dano videti to, kar je zagledal »bedasti dežnikar« Leeuvvenhoek! Čudil se je, ko je buljil skozi lečo v te zverinice, kakor jim je dejal! Oči so ga že skelele, tako vneto je zrl vanje in je videl, da so razne velikosti, da zdaj tekajo ko z nožicatni. zdaj jjostajajo. Preiskoval je svežo vodo in postano vodo in razne tekočine in je jpovsod videl te čudovite zverinice. Tudi 6vojo slino je preiskoval in se spet začudil. Tu je jx>skakovalo čudovito majceno bitje ko ribica okrog, se prekopicevalo in drugo spet se je ko paličica jx>časi vleklo dalje. »Tako tako!« je vzkliknil mož. »Saj imam v ustih kar menažerijo! Glej, kako ti tile stopajo ko v procesiji in oni skačejo ko iskre!« Leeuwenhoek je bil zdaj ves nor na sline raz nih ljudi. Čim je koga dobil,, brž mu je preiskal njegovo slino. Medtem je šel glas o njem in njegovi iznajdbi od ust do ust in tudi učeni svet je zvedel za ime tega moža in za njegovo odkritje. Obiskovali so ga razni učenjaki te stroke in pisali so mu in on jim je pisaril o svojih odkritjih. Kmalu ni bil Leeuvvenhoek nič več skromni dežnikar, ki »mu malo manjka«, marveč je bil »eden od učenih«. Le nekaj možu ni hotelo v možgane. Kako da te živalce nimajo ne glave ne repa? Plavale so, obstajale, plavale nazaj, ne da bi se okrenile. Kaj nimajo ne glave ne repa? Pa ne jeter ne možgan ne krvi? A je le izračunal in poslal učenemu svetu na Angleško, kako velik je premer krvnega telesca take zverinice, čeprav ni, seveda, takega telesca nikoli videl, niti ni vedel, ali je sploh kje. Tudi tega Leeuwenhoek še ni vedel, da morejo te živalce povzročiti bolezen, dasi je le dognal, da imajo toliko moči, da morejo pojesti in pomoriti večja bitja. In je nekoč tudi videl, kako so tisoči teh zverinic jx>žrle meso na školjki. Ko je imel že osemdeset let, so se mu omajali zobje. Sam si jih je populil in slehernega položil f>od svojo lečo in iskal bakterij. Tedaj je bilo njegovo ime že slavno in joo njegovem zgledu so na-rejali leče in preiskovali nevidni svet človeških sovražnikov. Ko je imel 91 let, leta 1723., je umrl. Bil je prvi. ki je odkril bakterije. kjer so le preproge in peterodelni svečnik. V spalnicah ni postelj, pač pa rogoznice. Na dvorišču je mlin za olje. Baba stanuje v nekakšnem golobnjaku na petih, visokih brunih. Nedaleč je šolsko poslopje za otroke begtašev v Tirani. Ob slovesu nam je baba dejal: »Mi smo prijatelji vseh pravih vernikov vseh ver. Želimo, da bi se moha-medanska vera prenovila in smo zoper vsakršen fanatizem.« Ura, ki vse kaže V Besanfonu, središču urarske industrije v Franciji, imajo najčudovitejšo in najdražjo uro sveta. Ne samo, da iz]x>lnjuje navadne dolžnosti ure. marveč kaže na 27 ploščah še tole: Natančen čas v 16 različnih krajih sveta; dolgost vsakega dneva in dolgost vsake noči; kaže dan v tednu, v letu, letni čas, znamenja ozvezdja, planet, ki vlada tistemu dnevu v tednu, čas sončnega vzhoda in zahoda, stališče sonca, gibanje planetov. Ob straneh ure spoznaš največja francoska pristanišča in čas plime in oseke. Spredaj so na vrhu ure kipi dvanajstih apostolov, ki udarjajo na zvončke in vsako uro naznanjajo čas. Na pročelju ure je slika vstajenja. Opoldne se odpre skala, prikaže se Kristus in rimska straža izgine. Ob treh popoldne stopi Kristus v skalo in straža se spet prikaže. — Uro so 1. 1857 po naročilu kardinala Mathieuja naredili za (sedanjih) 10 milijonov 580 tisoč dinarjev. Visoka je 6 metrov, široka 2 in pol metra in skoraj 1 m globoka. S svojimi bogatimi okraski je ta ura najdragocenejši zaklad besan^onške katedrale. Kaj je železnica Takole pravi nemško sodišče v neki razsodbi, kaj da je železnica: »Železnica je podjetje, usmerjeno v ponavljajoče se gibanje oseb ali reči po precej pomembnih delih prostornin na kovinski podlagi, ki s svojo vztrajnostjo, zgrajenostjo in gladkočo omogoča prevoz velikih bremen, oz. dosego kake razmeroma važne hitrosti prevoznega gibanja in ki more proizvajati na njem pri obratu podjetja s to svojo lastnostjo v zvezi s prirodnimi silami, ki tudi povzročajo prevozno gibanje, (kakor para, elektrika, živalsko ali človeško delovanje mišic, pri sposobni ravnini proge tudi že lastna teža prevoznih posod in njih vsebina itd.), kak razmeroma mogočen (kakršne so že prilike, ki jih je doseči, koristen ali tudi za človeško življenje uničujoč in človeško zdravje ogrožajoč) učinek.« Zdaj vemo! Premestitve učiteljstva v Sloveniji Belgrad, 10, septembra. Gospod minister prosvete je podpisal veliko redno premestitev učiteljstva za vso državo. Tako zgodaj, kakor letos, ni bila ta premestitev podpisana še nobeno leto, odkar je v veljavi sedanji zakon o ljudskih šolah. Na področju Slovenije so premeščeni sledeči učitelji in učiteljice: Ambrožič B. Angela iz Vel. Polane (Dol. Lendava) v Dol. Lendavo (Dol. Lendava). Andoljšek Ivan iz Škrilja (Kočevje) v Dobrepolje (Kočevje). Ankele-Mokorel Florjana iz Sv. Miklavža (Laško) na Videm "Brežice). Antlej-Lovrenčič Marija iz Sv. Lenarta (Ptuj) v Store (Celje). Arko A. Štefanija iz Zgornje Radgone (Ljutomer) v Št. Rupert (Krško). Babič A. Filip iz Bučke (Krško) na Kal (Krško). Babnik I. Ivan iz Raven (Slovenjgradec) v JaTeni- no (Maribor levi breg). Babnik Hermina iz Raven (Slovenjgradec) v Jare- nino (Maribor levi breg). Bajlec Ivan iz Z g. Sv. Kungote (Maribor levi breg) v Bogojino (Dolnja Lendava). Bajlec Matilda iz Sv. Vida (Ptuj) v Bogojino (Dol. Lendava). Bajec Janko iz Dol (Litija) v Javorje (Litija). Belec Zorana iz Križevcev (Ljutomer) v Šafarsko (Ljutomer). Beljan Marija iz Kupšincev (Murska Sobota) v Preloko (Črnomelj). Beloglavec Maks iz Remšnika (Prevalje) v Št. Vid (Ptuj). Beloglavec Draga iz Remšnika (Prevalje) v Št. Vid (Ptuj). Berce Vladimir iz Koprivna (Prevalje) na Trebelno (Krško). Berce Ljuboslava iz Šmarja (Šmarje) v Križevce (Ljutomer). Bertoncelj Terezija iz Gor. Lakoša (Dol. Lendava) v Boh. Belo (Radovljica). Bidovec Martina iz Lemberga (Šmarje) v Primsko-vo (Kranj). Blatnik Angela iz Toplic (Litija) v Šmarje (Ljubljana okolica). Blažič Andrej iz Bakovcev (Murska Sobota) v Dol. Neško vas (Novo mesto). Bobič Verena iz Kroga (Murska Sobota) v Zgor. Polekavo (Maribor desni breg). Bolha Roza iz Pretoke (Črnomelj) v Mokronog (Krško). Bratkovič Marija iz Št. Janža (Slovenigradec) v Leskovec (Krško). Bratuš J. Marija iz Gor. Rečice (Laško) v Konjice (Konjice). Bregant Albert iz Narapelj (Ptuj) v Ribno (Radovljica). Bregant Sonja iz Narapelj (Ptuj) v Ribnfe (Radovljica). Cedilnik Marija iz Čemšenika (Kamnik) v Blagovico (Kamnik). Cejan Nada iz Vučje vasi (Ljutomer) v Zg. Sv. Kungoto (Maribor levi breg). Čebulj Darinka iz Mokronoga (Krško) v Hinje (Novo mesto). Česnik Marija iz Gor. Rečice (Laško) v Polhov-iiVm gradeč (Ljubljana »ko-JijcaJ. Cremožnik Marija iz Vurberga (Ptuj) k,Sv. Martinu g r,{Maribor levi breg). ; 'čuk Ladislav iz Grosuplje...(Ljubljana,,,okolica) v Loški potok (Kočevje). Dacar Melhior iz Olševka (Kranj) v Mošnje (Radovljica). Dittrich Marija iz Bakovcev (Murska Sobota) v Mursko Soboto. Dolenc Ana iz Št. Ožbolta (Kamnik) v Dob (Kamnik). Dolenc Stanislav iz Gor, Lendave (Murska Sobota) v Staro Lipo (Črnomelj). Dolšak Marija iz Zibike (Šmarje) v Rogatec (Šmarje). Droienik Eliza iz Sv. Lovrenca (Ptuj) v Šmarjeto (Maribor levi breg). Erniša Josip iz Prosenjakovcev (Murska Sobota) v Mošcance (Murska Sobota). Ferenčak Frančiška iz Št. Ilja (Maribor levi breg) v Šmarje (Šmarje). Ferjan Milan iz Murske Sobote (Murska Sobota) v Remšniik (Prevalje) Ferk Ivan iz Št. Jurja (Maribor levi breg) v Lim- buš (Maribor desni breg). Ferk Leopoldina iz Št. Jurja (Maribor levi breg) v Limbuš (Maribor desni breg). Fister Pavla iz Loškega potoka (Kočevje) v Cerklje (Kranj). Gaber Ana iz Št. Vida (Šmarje) na Vrhniko (Ljubljana okolica). Gobec Radovan iz Laškega (Laško) v Henino (Laško). Goleš Elizabeta iz Pristave (Šmarje) v Šmarjeto (Maribor levi breg). Gombač Franja iz Polhovegagradca (Ljubljana ok.) na Brezovico (Ljubljana). Gruden Marija iz Lipovcev (Dol. Lendava) k Sv. Joštu (Ljubljana okolica). Hauptman Zora iz Ljubljane (Ljubljana mesto) v Dragatuš (Črnomelj). Hrast Natalija iz Makot (Maribor desni breg) v Blagovico (Kamnik).: Hribernik Franc iz Jarenine (Maribor levi breg) na Sladki vrh (Maribor levi breg). Hrovat Hermina iz Sv. Lenarta (Laško) v Zagorje (Litija). Jagodic Vida iz Rsavcev (Niš) k Sv. Petru (Celje). Jaklič Ana iz Kapele (Ljutomer) v Spodnjo Slivnico (Ljubljana okolica). Jamnik Ivana iz Jayoi-ja (Litija) v Karlovico (Kočevje). Jandl Franc iz Zagozdeca (Črnomelj) v Studenice (Maribor desni breg). Jeglič Olga iz Bukovice (Škofja Loka) v Selce (Škofja Loka). Jerše Gabrijela iz Globodola (Novo mesto) v Žužemberk (Novo mesto). Jesih Danica iz Trebelna (Krško) v Kostanjevico (Krško). Jezeršek Ana iz Sv. Trojice (Logatec) v Komendo (Kamnik). Jezeršek Ivan iz Sv. Trojice (Logatec) v Komendo (Kamnik). Jovan Aleksandra iz Zameškega (Krško) v Št. Peter (Novo mesto). Jurčec Milena h Sv. Katarine (Laško) v Birčno vas (Novo mesto). Juršič Bcrta iz Svečine (Maribor lovi breg) k Devici v Brezju (Maribor de^ni breg). Juvanc Rada iz Ribnice (Kočevje) v Koprivnik (Kočevje). Keber Cecilija iz Kostanjevice (Krško) v Vel. Ko- strevnico (Litija). Kelenc Veronika iz Rnzbora (Laško) v Srednjo Bistrico (Dolenja Lendava). Keržan Ivan iz Stare Oselice (Škofja Loka) v Tuhinj (Kamnik). Klavora Adolf iz Kranja v Zgornjo Dolino (Kranj). Klemenčič Milan iz Maribora k Sv. Marku (Ptuj). Kmecl Edmund iz Dobovca (Krško) v Sv. Jurij pod K umom (Krško). Kmccl Božena iz Dobovca (Krško) v Sv. Jurij pod Kumom (Krško). Kmelec Jožef iz Prevorja (Šmarje) k Sv. Marjeti (Maribor desni breg). Knaieljc Alojzij iz Markovcev (Murska Sobota) v Veliko Nedeljo (Ptuj). Kocbek Jožef iz Satanskega (Liutomer) v Vučjo vas (Ljutomer). Kocbek Jožeia iz Šafarokega (Ljutomer) v Vučjo vas (Ljutomer). ' Koče Vilma iz Starega trga (Črnomelj) v Mengeš (Kamnik). Kocuvan Adolf iz Sv. Bcnedika (Maribor levi breg) v Št. Andraž (Ptuj). Kočar Angela iz Stoperc (Šmarje) v Gozd (Kamnik). Kodela Ana iz Teharjev (Celie) v Dramlje (Celje). Kodrič Leopoldina iz Sv. Marjete (Maribor levi breg) v Hajdino (Ptuj). Kodrič Rudol! iz Sv. Marjete (Maribor le.vi breg) v Hajdino (Ptuj). Kolar Franc iz Rečice (Gornji Grad) v Ljubno (Gornji Grad). Kolar Marija iz Rečice (Gornji Grad) v Ljubno (Gornji- Grad). Koman Marija iz Kostanjevice (Krško) v Čeplje (Črnomelj). Korban Anton iz Dragatuša (Črnomelj) v Sv. Lovrenc (Ptuj). Kordiš Matilda iz Drage (okraj Čabar, sav. banovina) v Javorniški Rovt (Radovljica). Korenčan Lovro iz Šmihela (Novo mesto) v Rateče (škofja Loka), Košar Božena iz Vitanja (Konjice) k Sv. Florijanu (Konjice). Košorok Josip iz Blok (Logatec) v Globoko (Brežice). Košorok Zora iz Velike Kostrevnice (Litija) v Globoko (Brežice). Kotnik Bogdana iz Petrove (Celje) v Rečico (Gornji Grad), Kotnik Franc iz Vel. Nedelje (Ptuj) v Maribor. Kotnik Zorko iz Petrovč (Celje) v Rečico (Gornji Grad). Koželj Alojzij iz Jurkloštra (Laško) k Sv. Marjeti. (Laško). Kramar Franc iz Blance (Brežice) v Trbovlje-Vode (Laško). Kramšček Marija iz Zič (Konjice) v Strukovce (Murska Sobota). Križman Ana iz Selc (Škofja Loka) v Bukovico (Škofja Loka). Križman Angela iz Dol Bistrice (Dol. Lendava) v Križevce (Ljutomer). Križman Jože iz Dol. Bistrice (Dol. Lendava) v Križevce (Ljutomer). Kržišnik Angela iz Pišec (Brežice) v Ziri (Logatec). Kuharic Martin iz Ovčjaka (Kočevje) v Trboje (Kranj). Kulovic Terezija iz Dobja (Šmarje) v Valtovas (Novo mesto). Kunaver Marija iz Odrancev (Dol. Lendava) v Šenčur (Kranj). Lampič Stanko iz Vrat: (Prevalje) na Jesenice (Ra- i dovljica). t Lovrač Bogomila iz 'Jurkloštra (Laško) v Izlake (Litija). .sol _ ' .' e . ,\i! , Lazar Pavla iz Št. Jurja (Liubliana okolica) v To-mišelj (Ljubljana okolica). Leskovec Ana iz Jevnice (Litija) v Polhovgradec (Ljubljana okolica). Lešnik Marjeta iz Sv- Mošta (Ljubljana okolica) v Lipovec (Dal. Lendava). Levstik Ljudmila iz Turja (Laško) v Struge (Kočevje). Ljubic Barica iz Dragatuša (Črnomelj) v Mirno peč (Novo mesto). Lončar Angela iz Kočevske reke (Kočevje) v Zi-tečko vas (Maribor levi breg). Lorbck Maksa iz Marije Snežne (Maribor levi br.) v Zenavlje (Murska Sobota). Lužnik Franc iz Marije Snežne (Maribor levi br.) v Trdkovo (Murska Sobota). Malinger Milena iz Gančan (Dol. Lendava) v Sto-piče (Novo mesto). Marčelja Oskar iz Brežic v Savsko banovino. Marolt Urbas Antonija iz Senovega (Brežice) v Preserje (Ljubljana okolica). Meško Jakob iz Trdkove (Murska Sobota) v Št. Rupert (Maribor levi breg). Meško Marija iz Trdkove (Murska Sobota) v Št. Rupert (Maribor levi breg). Metelin Vera iz Kala (Laško) v Reko (Laško). Mežan Irma iz Sv. Ane (Maribor levi breg) v Novo mesto (Novo mesto). Mihelič Edvard iz Vrha pri Sv. Treh kraljih (Logatec) k Sv. Vidu (Logatec). Milkovič Adam iz Sel (Kamnik) v Homec (Kamnik). Milovanovič Nada iz Zg. Polskave (Maribor desni breg) v Studence (Maribor desni breg). Miselj Marija iz Prečne (Novo mesto) v Trboje (Kranj). Modic Helena iz Smuke (Kočevje) na Trebelno (Krško). Mohorko Josip iz Ojstrice (Prevalje) v Šafarsko (Ljutomer). Ostroveršnik Feliksa iz Birčne vasi (Novo mesto) v Središče (Ptuj). Pahor Ljudmila iz Gor. Radgone (Ljutomer) v Gornji Grad. Pavletič Julij iz Majšperga (Ptuj) v Hajdino (Ptuj). Penko Pavla iz Dragatuša (Črnomelj) v Črnomelj. Perčič Anlonija iz Sv. Petra (Šmarje) na Vransko (Celje). Perhavc Silvo iz Iga (Ljubljana okolica) na Goro (Kočevje). Perko Franc iz štor (Celje) v Prevorje ■ (Šmarje). Petek Andrej iz Gore (Kočevje) v Dolenjo vas (Kočevje). Petelin Marija iz Roba (Kočevje) v Ribnico (Kočevje). Pipp Anton iz Sv. Duha (Maribor levi hreg) v Ze-tale (Šmarje). Pipp Bogomila iz Griblja (Črnomelj) v Zelale (Šmarje). Podboj Sabina iz Prežganja (Litija) na Rakek (Logatec). Pogačnik Stanislav iz Loga Zaplane (Ljubljana ok.) v Hrastnik (Laško). Pohar Sonja iz Marenberga (Prevalje) v Šmarje (Šmarje). Polak Marija iz Ljubljane v Celie. Potočnik Irma iz Čepelj (Črnomeli) v Negovo (Ljutomer). Potočnik Sonja iz Vitanja (Konjice) v Laško (Laško). Povodenj Marija iz Tišine (Murska Sobota) v Pod-blico (Kranj). Povšnar Angela iz Št Jerneja (Krško) v Vitanje (Konjice). Požar HHda iz Serdicc (Murska Sobota) k Sv. Lovrencu (Maribor desni breg). Požeg Marija iz St. Vida (Logatec) v 2iče (Konjice). Prah Karel iz St. Janža (Ptuj) v Vurbcrg (Ptuj). Praprotnik Anton iz Šmarja (Ljubljana okolica) v Št. Vid (Ljubljana okolica). Prelog Mihael iz Celja v Svetino (Celje). Preskar Dragotina iz Vel. Podloga (Krško) v Mirno Peč (Novo mesto). Pretna/ Ana iz Kapele (Liutomer) v Šmarjeto (Maribor levi breg). Puc Marija iz Ribnice (Kočevje) v Rob (Kočevje). Rak Evgenlja iz Reke (Laško) v St. Ožbolt (Kamnik). Rape Zora iz Rečice (Ljubljana okolica) v št. Go-tard (Kamnik). Ravbar Hinko iz Zamostja (Dol. Lendava) v Št. Jurij (Ljubljana okolica). Ravbar Marija iz Zamostja (Dol. Lendava) v Št. Jurij (Ljubljana okolica). Roje Josip iz Šmarja (Šmarje) v Zusem (Šmarje). Kojko Marija iz Ižankovcev (Dol. Lendava) na Mulo (Prevalje). Roš Frančiška iz Moščancev (Murska Sobota) v Vel. Dolino (Krško). Roth Zdenka iz Semiča (Črnomelj) v Talčji vrh (Črnomelj). Rntter Ivan iz Skorna (Gornji Grad) v Kotlje (Gornji Grad). Sellškar Marija iz Dobljič (Črnomelj) v Stari trg (Logatec). Senegačnik Adolf iz Javorjev (Litija) v Šmartno (Celje). Senekovič Alojzij iz Št. Jerneja (Prevalje) v Vrata (Prevalje). Serajnik Ivan iz Sladkega vrha (Maribor levi br.) na Jezersko (Kranj). Slokar Emilija iz Bogojine (Dol. Lendava) v Tvd-kovo (Murska Sobota). Slokar Rastislav iz Bogojine (Dol. Lendava) v Tvd-kovo (Muska Sobota). Soban Marija iz Podbrczja (Kranj) v Šmarje (Ljubljana okolica). Sosič Albina iz Kala )Krško) k Sv, Marku (Ptuj). Spazzapan Berta iz Podlomka (Škofja Loka) v Zab-nico (Škofja Loka). Sreš Martin iz Tišine (Murska Sobota) v Ižakovce (Dol. Lendava). Stanič Ernest iz Dobrepolja (Kočevje) v Sodražico (Kočevje). Stante Jurij iz Šmarja (Šmarje) v Prevorje (Šmarje). Mrgar Eleonora iz Šmarja (Šmarje) v Stoparce (Šmarje). Sterger Ana iz Radgone (Ljutomer) v Pobrežje Mariibor desni breg). Sudar Gabrijela iz Slivnic.e (Šmarje) k Sv. Lenartu (Laško). Suhadolnik Vida iz Št. Ilja (Slovenjgradec) v Toplice (Litija). Svetlfč Daromil iz Marija Reke (Celje) v Zalilog (Škofja Loka). Šaulii Andrej iz Predanovcev (Murska Sobota) v Sv. Križ (Šmarje). Šetina Danica iz Peč (Kamnik) v Dobljiče (Črnomelj). Škerlj Jožica iz Maverlena (Črnomelj) v Metliko (Črnomelj), Škulj Edvard iz Pilštanja (Šmarje) v Zg. Pirmiče (Ljubljana okolica). Slibar Amalija iz Koroške Bele (Radovljica) v Pod-lonk (Škofja Loka). Šoukal Magda iz Zetal (Šmarje) v Cerknico (Logatec). Spendl Avgust iz Pinc (Dol. Lendava) v Št. Jurij (Maribor levi breg). Špirič Vera iz Stare Lipe (Črnomelj) v savsko ba- ' novino. Štrukelj Andrej iz Podbiice (Kranj) na Videm Brežice). Štrukelj Vida iz Polhovegagradca (Liubliana okol.) v Šmartno (Kranj). Tavčar Marija iz Rakitne (Ljubljana okol.) v Borovnico (Ljubljana okolica). Tauier Venčeslav iz Litije (Litija) na Dole (Litija). Taužclj Josip iz Zavrča (Ptuj) v Fram (Maribor desni breg). Tereščenko Kristina iz Maverlena (Črnomelj) v In-djijo (Ruma). Tomažič Ljudmila iz šmaria (Ljubljana okolica) na Jezico (Ljubljana okolica). Torelli Ana iz Stoparc (Šmarje) v Ljubno (Radovljica). Urbančič Branko iz Ribnice (Kočevje) v Koprivnik (Kočevje), Urbinc Ana iz Buč (Šmarje) v Izlake (Litija). Urleb Neža iz Kaplje (Prevalje) v Ponikvo (Šmarje). Vahčič Nada iz Vidma (Brežice) v Zagorje (Litija). Valenčak Anton iz Bele Vode (Slovenjgradec) v Ravne (Slovenjgradec). Vaupot Viktor iz Starega Loga (Kočevje) v St. Ilj (Slovenjgradec). Vehovec Marjeta iz Žužemberka (Novo mesto) v Zagradec (Novo meato). Venturini Oskar iz Doba (Kamnik) v Čemšenik (Kamnik). Verderber Justina iz Studenice (Maribor desni br.) v Liboje (Celje). Vidmar Miroslav iz Gor. Radgone (Ljutomer) v Marenberg (Prevalje). Virnik Milena iz Šenčurja (Kranj) v Vele«ovo (Kranj). Visenjak Marija iz Sv. Lovrenca (Ptuj) v Dornovo (Ptuj). Vodeb Vera iz Dobrniča (Novo mesto) v Vel. Gaber (Litija). Vokač Valerija iz Zenavelj (Murska Sobota) v Šmartno (Slovenjgradec). Vollmayer Karel iz Mitte (Prevalje) v Vuzenico (Prevalje). Vončina Elizabeta iz Sv. Jošta (Ljubljana ok.) v Tomišelj (Ljubljana okolica). Vrečko Miroslav iz Strukovcev (Murska Sobota) v Pečarovce (Murska Sobota). Wagner Ljudmila iz Device Mar. v Polju (Ljubljana okolica) v Ljubljano. Zabret Frančiška iz PoJja (Šmarje) v Podbrczje (Kranj). Zadek Bogomir iz Telč (Krško) v Dob (Kamnik). Zalokar Ljudmila iz Hinj (Novo mearto) v Veliki Gaber (Litija). Završnik Ferdinanda iz Mengša (Kamnik) na St. Urško goro (Kranj). Zeilhofer Olga iz Limbuša (Maribor desni breg) v Cven (Ljutomer). Zupančič Gabrijela iz Dupelj (Kranj) v Tržič Žalohar Ciril iz Cefkelj (Kranj) v St. Lenard (Škofja Loka). Žnideršič Marija iz Šmihela (Gornji Grad) v Skor-no (Gornji Grad). Žnuderl Kristina iz Vel. Trna (Krško) v Rajhen-burg (Brežice). Spori tiginega tekmovanja V nedeljo se začnejo ligaške borbe, katere nam bodo dale državnega prvaka v nogometu. Deset najboljših jugoslovanskih klubov sestavljajo držav no ligo, kateri bodo tekmovali v jeseni in drugo leto spomladi. Nedeljski program je popoln: v Belgradu igra BSK—Hajduk, v Zagrebu Hašk— Bask in Gradjanski—Concordia, v Sarajevu sarajevska in osiješka Slavija in v Ljubljani Ljubljana : Jugoslavija Žreb je našemu zastopniku že v začetku odločil najmočnejšega nasprotnika. Koliko važnosti polaga vodstvo Jugoslavije za fo tekmo je razvidno iz tega, da moštvo prispe že danes zvečer v Ljubljano v najmočnejši postavi in sicer: Platz, Stokič, Plavalno prvenstvo Maribora Maribor, 9. septembra. SSK Maraton je priredil za zaključek letošnje vodnošportne sezone plavalno prvenstvo Maribora. Vršili bi se moralo na včerajšnjo nedeljo, pa je deževno vreme prisililo Maratonce, da so preložili prvenstvo na današnji ponedeljek. Tudi danes so imeli smolo, da ni bilo zaradi hladnega vremena veliko gledalcev in so bili doseženi slabši rezultati zaradi hladne vode. Vendar so z veliko energijo iz peljali kljub oviram prvenstvo, ki je podalo lep dokaz uspešnega dela v tej sezoni. Postavljeni so bili sledeči rezultati: 50 m prosto gospodje: Bervar in Pichler sta v mrtvem teku dosegla oba 31,2, Horl pa 32,1. 50 m prosto dame: Rižner 36,8, Kralj 40, Bacho 45. 100 m prsno gospodje: Gala 1:28, Rostacher 1:29, Lampret 1:36, 4. 100 m hrbtno gospodje: Dornik 1:39,5, Slander 1:47,8. 50 m hrbtno dame: Rižner 42, Kralj 45:8, Bacho 49.7. 100 tn prosto gospodje: Horl 1:11,4, Bervar 1:13, Rostacher 1:15,8. 100 ni prsno dame: Breščak 1:40/5, Bacho 1:52. 100 m prosto dame: Rižner 1:30,2. Kralj 1:33,4. Walerpo!o tekma juniorji-seniorji se je prekinila radi teme z rezultatom 2:0 za junioije, Rezultati so za Maribor častni. Pomisliti moramo. da so tekmovalci skoraj izključno sami ju niorji, med njimi pretežna večina takih, ki je šele letos začela gojili plavalni šport. Vidno se pozna trda vešča roka trenerja Darka Prvana, kateremu je pomagal pri treningih naš državni repre-zentant ing. Tonko Gazzari. I ekom dveh iu pol mesecev sta dosegla s svojimi učenci zavidljive uspehe zlasti glede popularizacije plavalnega š|>or-ta. Maraton ima danes v svoji plavalni sekciji nad 60 mladih ljudi, ki goje plavanje kol šport. Med temi so nekateri mladi fantje in dekleta, ki sc bodo šele čez nekaj let razvili do svoje prave sile Letošnja sezona pomenja za maratonsko plavalno sekcijo, pa tudi za mariborski plavalni šport velik korak naprej Vse priznanje gre za le lepe uspehe mestni občini, ki je šla v vsakem ozirn na roko, da je tako omogočila popularizacij" plavalnega športa v Mariboru. Da njeno prizadevanje iii bilo Lukič, Paunovič, Balok, Ojokič, Perlič, Šijačič, Lo-jančič, Petrovič in Zečevič. Postava Ljubljane nam še ni znana. Sigurno je, da bo trener Obitz setavil iz razpoložljivih igralcev najboljši team. Za prvo ligaško tekmo vlada v Ljubljani in okolici ogromno zanimanje. Saj je že skrajni čas, da se je začelo športno občinstvo zavedali dolžnosti do svojega predstavnika. Požrtvovalni klubovi funkcijonarji 60 že krili velike deficite za prijateljske in mednarodne tekme, ki jih jt Ljubljana v zadnjem času odigrala z namenom, da pripravi moštvo na težke borbe. Nedeljsko tekmo sodi naš stari znanec g Po-dupskv iz Zagreba. Predtekmo odigra drugo moštvo Ljubljane in Dask iz Trbovelj. zaman, dokazujejo lepi uspehi Maratona, dokazujeta pa tudi dve dosedaj največji in najbolje organizirani državni plavalni prvenstvi lansko ju-niorsko in letos prvenstveno moštvo, ki ju je or ganiziral SSK Maraton ter tako pripomogel, da je prišlo mariborsko kopališče na Mariborskem otoku do zasluženega slovesa širom cele države. Maraton je z tetošnjo plavalno sezono postavil terden temelj plavalnemu športu v Mariboru ter upamo, da bo doseženo pozicijo od leto do lela izpopolnjeval, dokler ij£ bo Maribor tudi v plavalnem športu igral tiste vloge, ki jo danes že dosega v drugih športnih panogah. Prcslava 10-letnice Doma na Krvavcu se vrši v nedeljo dne 13. t. m. Iz Ljubljane bodo vozili posebni avtobusi in sicer prvi v soboto dne 12. t. m. ob ir>. iz Tavčarjeve ulice in drugi v nedeljo ob 6 zjutraj izpred Slamiča na Gosposvetski cesti. Avtobus vozi vsakokrat do Cerkelj. Povratek avtobusov bo v nedeljo ob 19. V nedeljo ob 11 bo sv. maša pred domom na Krvavcu. Prijave za avtobusni izlet sprejema pisarna SPD v Ljubljani. SK Jugoslavija v Celju se je na praznik s 6 svojimi člani udeležila lahko atletskih prireditev SK Planine v Ljubljani, kar je pri poročilu v »Slovencu« v sredo pomotoma izostalo. SK Vrhnika — kolesarska sekcija priredi v nedeljo dne 13. t. m. velike medkhibske kolesarske dirke na progi Vrhnika — Cerknica in obratno, ki bodo obenem za prvenstvo Natranjske. katere prvak je znani dirkač Oblak Janko. Vozi se v treh skupinah s startom in ciljem pred Cankarjevim spomenikom ob 14. Vljudno vabljeni vsi prijatelji kolesarskega športa. Podzveza Ljubljani. Za medklubske dirke SK Vrhnika se določa podzvezni delegat g. Gregorc, teli. komisija: g. Kočevar, Schvveilzer in Pogačar, slarter: g. Gregorčič in član kolesarske sekcije Vrhnika, katerega naj določi sekcija sama Ptujski športni klub Drava priredi 13. sepl. t. I. prvo cestno motorno dirko, katera se vrši po mednarodnih in športnih predpisih F. I. C M. in N. S: P. (Zveze M. K. kr Jug.). Za to prireditev ip nrpv7pl racfnn predsedstvo !H pokroviteljstvo dr. Remec Alojz župan mesta Ptuja. 15 let esperantshega dela v Ljubljani Klub esperantistov v Ljubljani, ki je priredil zadnji dobro uspeli esperantski kongres v Ljubljani, se je krepko razmahnil tudi po kongresu. Posvetil se je predvsem svojemu notranjemu delu. Zanimivo je, kako tovariško delujejo v klubu vsi stanovi, najrazličnejših prepričanj in naziranj. Delavec deluje skupaj z uradnikom, dijak s profesorjem, moški in ženske, staro in mlado. Naši espe-rantisti ne poznajo počitnic, poleti in pozimi se shajajo in konverzirajo v esperantskem jeziku. Tako je klub v teku 15 let svojega delovanja vzgojil že precejšen kader zanesljivih in požrtvovalnih članov in stoji danes gotovo med prvimi društvi v Ljubljani. Klub esperantistov je po svoji resnosti in delavnosti znan kot eden najboljših klubov v naši državi, pozna ga pa tudi že skorajda ves svet. Ob priliki kongresa je izdal dramatiziranega »Hlapce Jerneja« in si je s tem pridobil novih simpatij. Naročila prihajajo celo iz Jave, Avstralije in zlasti od nemških esperantistov, ki jim je doma precej otežkočeno delovanje. A tudi na tujsko-prometnem polju je klub že mnogo storil za naš narod. Nedavno je izšel že tretji prospekt Ljubljane, ki ga je izdal in založil tujsko-prometni svet mesta Ljubljane v 4000 izvodih. Ljubljanski klub je prospekt prevedel v esperantski jezik in prevzel nalogo, da ga razširi po svetu. Po uspelem mednarodnem kongresu na Dunaju, na katerem je zastopal slovenske esperantiste g. učitelj Peter Golobič, je dospelo v naše mesto 9 Estonk. Tujke so sprejeli člani ljubljanskega kluba in jim razkazali prestolnico Slovenije in Gorenjsko. Bile so navdušene nad prirodni-mi lepotam; naše zemlje in so obljubile, da bodo pripeljale še večje skupine svojih rojakov k nam. Znana estonska pisateljica Hilmi Drezen je obljubila, da bo napisala v estonskih listih več člankov o gostoljubnosti naših ljudi in naravnih lepotah Slovenije. Klub se intenzivno pripravlja na otvoritev jesenske sezone. Ker je pošla že tretja izdaja sio-vensko-esperantske slovnice, bo treba izdati novo. Osnutek je v ta namen pripravil profesor Modrijan. Klubov odbor se pravkar ukvarja s to zamislijo. Širšemu občinstvu bo dana prilika, da se seznani z mednarodnim jezikom esperantom v tečajih, ki jih bo otvoril v mesecu septembru. Učnina v tečajih bo nizka, tečaji pa bodo v raznih okrajih mesta. Kovor pri Tržiču Blagoslovitev prosvetnega doma. Na Mali Šmaren popoldne smo pri nas imeli veliko slovesnost. Fantje in dekleta v narodnih nošah so sprejeli goste iz Tržiča, Križa in od drugod ter jih peljali najprej k slovesnim litanijam v župno cerkev, nato pa v dolgem sprevodu do novega prosvetnega doma. Na čelu so šle tri društvene zastave, nato pa vsi člani in članice ter ves naraščaj kovorskega prosvetnega društva, za njimi drugi. Predsednik je potem uvodoma spominjal na ustanovitev društva in njegove težke ure pod prejšnjim režimom. Govornik dr. Jože Pogačnik je izredno številnemu občinstvu tolmačil potrebo slovenske katoliške prosvete ter jo utemeljeval iz slovenske in slovanske zgodovine, iz potreb fare in občine, posameznega stanu in posameznega človeka. Domači župnik Anton Hostnik je potem opravil obredni blagoslov novega, sicer skromnega, pa prisrčnega in kraeno urejenega prosvetnega doma. Domači in sosedni odseki so potem nastopili z lepo izvajanimi gimnasitičnimi ter ritmičnimi vajami, spremljala jih je tržiška godba. Posebno tržiški odseki so želi mnogo ploska. Pogrnjene mize, godba, skrbna postrežba ter prosta zabava so potem pomagale do prisrčnega razpoloženja vsega občinstva. Mlado kovorsko društvo je v nekaj letih obstoja dobilo že tudi svoj dom! Taikega navdušenja ne pomni vsa far a! Ljutomer Red Sv. Save je preteklo nedeljo izročil okr. načelnik načelniku Okrajne posojilnice g. Jakobu Rajhu za zasluge, ki si jih je pridobil za razširjanje narodnega kmetijstva. Zbrani odbori kmetijskih organizacij so odlikovancu iskreno čestitali. Prosvetno društvo ima to nedeljo, dne 13. sept. svoj redni občni zbor, združen s sestankom, na katerem bo predsednik poročal o vtisih s potovanja na olimpijado v Berlin. 60 učencev se je vpisalo v prvi razred meščanske šole, v prvi Tazred ljudske šole pa 78. Podsulo ga je. Nad Radomerjem so delavci kopali šoder. Utrgala se je nad glavo viseča plast in zajela delavca Maksa Šefa in mu zdrobila glavo, da je obležal na mestu mrtev, baš na svoj 26. rojstni dan. IVf AE.I OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; zenltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm pelitna vrstica po Din 2'50. Zo pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. um i o Krojaškega pomočnika za fina velika dela takoj sprejmem. Jožef Gostcnč-nik Mladenovac. (b) Kamnoseška industrija Vodnik, Ljubljana, sprejme takoj dobre kamnoseke, brusače ln cemen-tarje. (b) Pripravljalca statev (Stuhlvorrichter) volnene stroke iščemo za takoj. -Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega delovanja na: Tekstllana <1. d., Kočevje. (b) mm\ Trgovski vajenec iz boljše hiše s primerno predizobrazbo, zmož. slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme v večji trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Trgovec« št. 13310. (v) Fanta krščansko vzgojenega, iz boljše kmetske hiše, kateri ima predpisano šolsko izobrazbo in veselje do trgovine in je slmpa tične zunanjosti, sprejme Ivan Gruber, trgovec — Šoštanj. (v) li/TOnTiH Kolesa prvovrstnih znamk, skoraj nova, po neverejetno nizkih cenah naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve). (1) Dalmatinske smokve za jelo, okusne, letošnje, nudi po 5 Din kg Sever & Komp., Ljubljana. (1) Kolesa in šivalne, stroje najboljši nemški fabrikat, boste dobili najbolj poceni samo v Novi trgovini, Tyrševa 38. Vele-sejem paviljon II, zunaj. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kar) Prelog, Ljubljana — Židovska ul. In citari trg Holandske cvetne gomolje liijacint, tulipanov, narcis, krokusov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. Zahtevajte cenik! (i) Za šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo itd. v največji izberi dobite poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. (1) Hiša z gospod, poslopjem in vrtom ter napeljano elektriko In vodovodom, pripravna za vsako obrt ali za letoviščarje, naprodaj v trgu ob Savi. Istotam naprodaj tudi zemljišče. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Zdrav zrak« 13295. Stanoianja Enosobno stanovanje se odda mirni stranki s 1. oktobrom. Lepodvorska št. 3. (č) Generalno zastopstvo vodeče nemške radio tovarne, ki je tudi v slovenskih krogih dobro vpeljana in uživa dober sloves, išče izurjene krajevne zastopnike in akviziterje, ki so že v tej stroki uspešno delovali in ki imajo po možnosti pri prodaji potrebno tehnično izobrazbo. Ponudbe s curriculum vitae pod »Serios 10/A-22« na upravo lista. Dvosobno stanovanje takoj oddam, Sv. Križ 71, poleg Kunaverja. (č) Dva dijaka (-inji) sprejmem na hrano in stanovanjej. Cena zmerna. Aljaževa 8 — Ljubljana VII. (Siška). (D) Izrabite še zadnje dni velesejma! Opozorite kupce na svoje blago z inseratom v „Slovencu" Tinček in Tonček v Atlantidi 153. Pri Noctu na barki. Kroje po meri naročite v damsk. salonu KUMELJ JOŽICA Židovska ul. 3, III. nad. —■ Poučujem tudi krojno risanje. lenilli Državni upokojenec starejši, želi v svrho žo-nltve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, staro 10—50 let. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Poštena« štev 13333. (ž) »Hej, hej,« je zaklical .Noe, »odkod pa ste, dečki? Prav nič se vam ne vidi, da bi se bali. Kako pa ste se rešili iz vesoljnega potopa? Prosim, pridite k meni na krov!« Tinček si tega ni pustil dvakrat reči. Skočil je na krov Noe-tove barke, medtem j)a sta Tonček iu Cip z velikim zanimanjem opazovala živali. Nekaj dobrih altistinj sprejmemo v stolni pev skt zbor v Ljubljani. — Oglasiti se je: Pred ško f i jo 12, I. nadstr. (r) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon «ev. 2951 B Ozimina: pSenlco, rž, leCmen in zlmsho grahoro dobite v najboliši kakovosti pri tvrdki Fran Pogainik d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa (Dunajska cesta št. 33 Javna skladišča (Balkan) 1 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva c. 5 v paviljonu lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. »Prav žal mi je,« je dejal Noe, »da vas ne morem obdržati na svoji barki. Zaloga naših živil gre h koncu — nikjer pa ne vidimo suhe zemlje. To niso kdo ve kaj razveseljive stvari!« »Le pogumno vztrajaj!« ga je začel vzpodbujati Tinček. »Toliko ti lahko povem, da bo tvoja barka kmalu pristala na gori Ararat. Tam boste našli vse, kar potrebujete. Tako smo se učili v šoli.« + SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRLA NAŠA LJUBLJENA NEČAKINJA, SESTRICNA IN SVAKINJA, GOSPODIČNA MARTA LEVEČ POGREB BLAGOPOKOJNE SE BO VRŠIL V PETEK, DNE 11. SEPTEMBRA 1936, OB PETIH POPOLDNE IZPRED MRTVAŠNICE, VIDOVDANSKA CESTA 9, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, dne 10. SEPTEMBRA 1936. ŽALUJOČI SORODNIKI Alja Rabmanova: 52 Tovarna novega človeka Roman. »Tovariš Vladimirov je bolan! Ima vročico in blede ter ne spozna nikogar!« je dejal raskav, močno hripav glas. >Ali je že bil zdravnik pri njem?« je vprašala Tanja. Nekaj sekund je v telefonu šumelo in brnelo, potem pa je slišala, kako je nekdo jezno zavpil vanj: »Povedal sem vendar že desetkrat: s pšenico smo gotovi in zdaj bomo začeli izlagati ribe!« Tanja je odložila slušalo in sedla zopet k stroju. Toda zdaj ni več razumela niti besedice tega, kar je še pred četrt ure sama pisala. Ena sama želja jo je prevzela: biti pri njem in mu pomagati! Borila se je proti temu s svojim razumom. Kaj me briga, če je bolan,« si je dejala; »no. naj bo! Dovolj ljudi je, ki skrbe zanj! Ali pa ga bodo kratko in malo prepeljali v bolnišnico!« A zopet se je spomnila, kakšen je bil v poslednjem času; spomnila se je žalosti, ki je govorila iz njegovih oči, in nekaj kot kesanje jo je obšlo. Kakor si ga je zdaj predstavljala, je bilo na njem nekaj tako nebogljenega, siromašnega, pomoči potrebnega, da nikakor ni razumela, kako je mogla biti do njega tako brezsrčna, tako mrzla. Seveda se je morala že v naslednji minuti tiho smejati nad mislijo, da je našla v ponosnem, oblastnem, samodržnem možu nekaj nebogljenega, siromašnega. A vendar je takoj po končani službi odšla v stanovanje tovariša Vladimirova, tako samo ob sebi umevno, kol bi drugače sploh ne moglo biti... Soba Vladimirova je bila velika in svetla, toda neprijazna in brez domačnosti .V svetlobi se je le še bolj odbijala umazanost in nered, ki sta vladala v tem prostoru. Rjuha je bila umazanosiva in posejana z rdečimi madeži od stenic; siva, raskava vojaška odeja brez prevleke je pokrivala bolnika. Na mizi so ležali poleg zaprašenih časopisov ostanki jedi, na katerih so se gostile zaspane muhe in ščurek, ki se je bil zatekel semkaj. Tovariš Vladimirov je ležal z obrazom proti steni, težko je dihal in semtertja glasno zastokal. Tanja je odložila klobuk in plašč in stopila k njegovi postelji. Položila mu je roko na čelo, ki je bilo vroče kot ogenj. Roke so mu ležale brez moči na odeji. Toda ni se dolgo mudila pri njem; čutila je, da je treba tu predvsem napraviti red. Najprej se je lotila mize, potem je odprla priročni predalnik, da bi preoblekla posteljo. Iztikala je po vseh predalih, toda o posteljnem perilu ni bilo sledu. Prezračila je sobo in hotela oditi k hišni služabnici, ko so se odprla vrata in se je prikazala Paša sama. »Paša, prinesite vendar čisto posteljnino!« je rekla Tanja. »Je ni!« je odgovorila Paša in upirala roke v boke. »Mislila sem že sama, da bi prav za prav morali obleči čisto perilo, če bi prišel zdravnik, toda mogoče pojde tudi brez njega!« »Prinesla bom perilo od doma,« je dejala Tanja. »Medtem ko sem v pisarni, skrbite zanj vi, potem bom prišla in bom ostala tudi ponoči tu. Zdaj grem in bom tudi takoj telefonirala po zdravnika.« »Podnevi mi nič ne de,« je pojasnila Paša. »A ponoči, tedaj bi že rada imela mir. Ce se mora človek čez dan tako ubijati kot jaz, potem že potrebuje ponoči spanja!« Paša je začela zdaj na dolgo in široko razlagati, kako neizmerno mnogo odgovornega dela ima, a pravega poslušalca ni našla, zakaj Tanja je bila že odšla. — Komaj sta pretekli dve uri, je bil tovariš Vladimirov že preoblečen, umit in počesan, poleg njega pa je ob postelji sedel zdravnik. »Nekaj dni bomo morali počakati,« je izjavil. »Morda je močna hripa ali pljučnica, morda pa ludi živčna stvar. V zadnjem času se je zelo pretegnilk Tanjino namero, da bo stregla bolniku, je zelo pohvalil. »Bolje kot v bolnici,« je dejal, »tam je vse prenapolnjeno in., je nemogoče vsakega posameznika pravilno oskrbovati!« Zdravnik je odšel, v hiši je postalo tiho. Tanja je sedela na stolu poleg postelje. Na mizi je gorela majhna svetilka z razbitim senčnikom. Tanja jo je zastrla s časopisnim papirjem, da bi svetloba ne motila bolnika, ki je spal silno nemirno ter neprestano vzdihoval, mrmral, kričal in se premetaval z ene strani na drugo. Tanja se ni ganila od njega. Dajala mu je piti, polagala mu je na čelo prtene obkladke in ga pokrivala, če je hotel vreči odejo s sebe. Ko se je nekoliko umiril, je zrla dolgo v njegovo obličje in budile so se ji tihe, žalostne misli, medtem ko je zunaj narahlo tolkel dež ob okna ... Tedaj se je tovariš Vladimirov vzpel in zagrabil z roko v zrak. Prestrašena jo je Tanja prijela in jo obdržala v svoji. Tesno se je je oklenil, jo potegnil na svoje prsi in nekaj šepetal — kakor obupanec, ki išče rešitve pri edinem človeku, kateremu zaupa. Nekaj lako nebogljenega, pomoči prosečega je ležalo v tej kretnji, da je Tanjo ganilo prav do srca. Nalahno in nežno mu je božala roko, ki je zdaj mirno ležala na beli odeji... •s« !S °Q to Soft .g g I« M 'O l»» 1« S m \f S® •• o O (g !8 oŠ £ t &«. o O Q) Sfvt 'č> "a -M JC u u a o (d n N N U o ► > m n (5 e i* c >u o t * (5 .a S * n (8 a C £ 'S 4) B »i o 0 ms &) o o •iS B .t "1 J3 O NU! Izdajatelj: Ivan Rakovcc.