409
Slovensko književstvo.
* Jezičnih. XVI. leto, na svitlo dal prof. Josip Mam in posvetil 70. godu dr. Jan. Bleiweisu. Natisnil in založil R. Milic v Ljubljani.  1878.
Ravnokar je pod navedenim dobroznanim naslovom v posebni knjigi gosp. profesor Mam skupno na svitlo dal vse, kar je v mnozih listih letošnjega tečaja ,Učiteljskega Tovarša" razpravljal o delovanji treh za slovensko slovstvo mnogozaslužnih mož — Mateja Ravnikarja Poženčana, Matija Vertovca in Mihaela Ver ne ta.    Kdo po takem,  komur je mar, na drobno
poznati to, kar so navedeni trije rodoljubi dovršili za mnogostransko omiko našega naroda in na čast našemu slovstvu uže v onih časih, ko smo še ledino orali na polji slovenskem , ne bode radosten pozdravil novi — 16. tečaj „Jezičnikov", s katerim je zopet lepo pomnoženo naše slovstvo. Pomnoženo — pravimo, kajti veleučeni profesor ne le, da kakor marljiva čebelica stikuje po vseh kotib, da nabere vse, kar je ta ali uni pisatelj na svitlo dal, umeje tudi nabrano gradivo orga-nično in kritično zvezati v celoto. Ni čuda zato, da tudi zunaj naših domačih mčj učeni krogi, ki se zanimajo za slovstvo slovensko, visoko cenijo „Jezičnika". Trojica letošnjega tečaja stavlja nam pred oči možake, katerih imena ima Slovenija v listinah svojega slovstva na veke hvaležno zapisana; zato je še posebno zanimiv letošnji „Jezičnik", ki se dobiva v knjigarni Ger* berji v Ljubljani po 70 kr.
*   Učiteljski Tovarisu in pa »Vrtec*1. Priporočevaje   v prejšnjiu   vrsticah šestnajsti tečaj
„Jezičnika" našim učenjakom, priporočamo ob enem še posebno učiteljem našim ^Učiteljskega Tovarša" , ki prihodnje leto uže nastopi svoj 19. tečaj. — Ce pregledamo obseg letošnjega njegovega tečaja, moramo pao pripoznati, da je vrli njegov vrednik gosp. M. Močnik, storil pošteno vse, kar je za domače naše ljudsko šolstvo storiti mogel v mršavih sedanjih časih, ko je pro-tivnikom narodne šole obveljalo, na zemiji slovenski žalibog razcepiti učiteljstvo na dvoje, da nekateri zapeljani „po ovsu, ki se jim je molil", so zapustili dom ter iz Pavlov postati Savli, ki pa, ako Bog da in pedagogika zdrava, poslali bodo zopet Pavli. Zato le naprej, vrli „ Tovariš", po svojih dosedanjih načelih: praktičen v poduku ,   zmeren   v besedi !
Ker se sučemo okoli ljudske šole, ne moremo si kaj , da ne bi tudi toplo priporočali še drug časnik, ki ga pod naslovom „Vrtec" uže 8 let izdaja gospod Ivan Tomšič mladini na poduk in zabavo. Skušeni vrednik, ki dobro vč, kaj je ugodno šolski mladini, da zabavaje se tudi uči, izbira tvarino z mojstersko roko in se tudi ne boji stroškov, kedar je treba, besedo razjasniti še s podobami. Da ,,Vrtec" nastopi prihodnje leto uže 9. tečaj , mu je to dejanska priča, da doseza svoj lepi namen in ima mladine dovolj, ki ga rada prebira. Naj je tedaj „ Vrtec" tudi toplo priporočan našim ljudskim učiteljem, ki naj bi skrbeli za to, da nobena šolska knjižnica ni brez njega.
*  Cerkveni Glasbenik se zove časnik, ki je orgaa Cecilijenega društva v Ljubljaoi in nastopi v prihodnjem letu svoj 2. tečaj. Namen njegov je reforma cerkvene glasbe v smislu dotične cerkvene postave. Da se „Glasbeoik" pošteno trudi, tej svoji nalogi zadostiti, to priča vsak list njegov v besedi in muzikalnih prilogah. Da pa ima z ozirom na priljubljeno naše cerkveno petje preteklih let težaven stan , lahko verjame vsak, kdor ve, da vsaka reforma je bolj ali manj borba z nasprotniki. Ker pa misliti smemo, da nasprotstvo ne izvira iz zle volje, ampak le iz tega, da se težko opusti, kar se je več let po napevih priljubljenih naših pokojnikov vkoreninilo, zato tudi misliti smemo, da polagoma se bodo nasprotniki postavne cerkvene glasbe porazu-meli z načeli „Cerkvenega Glasbenika", po vodilu: „v potrebnih rečeh edinstvo", sicer pa „svoboda" in vsem „ljubezen". Vrednik člankov, gosp. Jan. Gnjezda, in vrednik muzikalnih prilog, gosp. Ant. Por s ter, sta nam poroka za to.