MINISTRSTVO ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA REPUBLIKE SLOVENIJE IN CEUSKI SEJMI - ZAVOD SRC GOLOVEC VABITA NA OTVORITEV 1. SEJMA EKO, 7. APRILA 1992 OB 10. URI NA SEJMIŠČU GOLOVEC EKO SEJEM, SEJEM EKOLOGIJE IN KOMUNALNE TEHNIKE, CEUSKI SEJMI 0D7-4 D011-41992____________________________________ JANŠA ZAPRAVLJA DENAR GVANT ZA PREDSEDNIKA TRGOVSKO PODJ6TJ6 P O. C€U6 ZAKAJ JE BIL SCHIVARZBARTL TEPEN VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE stran 27 ZAKAJ JE GENERAL SLAPAR POTOVAL NA FINSKO MISTROKOVNOST SLOVENSKE VOJSKE Zadnje čase smo se ob vzpostavljanju slovenske državnosti navadili na pogosta potovanja takšnih in drugačnih politikov v tujino, ob katerih so nekateri godrnjali, da gre za nepotrebno zapravljanje denarja. Kritike so bile pogosto vmesne, včasih pa tudi ne, saj diplomacija bazira med drugim na osebnih komunikacijah oblastnikov. Takoj, ko se je odpravil v tujino nekdo iz obrambnega ministrstva in operativne sestave armade, je dobilo takšno potovanje nove razsežnosti. Potovanje visokih aktivnih časnikov katere koli države v drugo je namreč zelo delikatno opravilo. Zakaj? Visoki častniki, predvsem generali, so odhajali in odhajajo na uradne obiske v tuje države po temeljiti oceni obrambnopolitičnih dejavnikov le te, z najrazličnejšimi nameni; od izobraževanja ob izkušnjah tuje armade do prenašanja lastnih vojaških izkušenj (inštruktorstvo), vohunstva itd. Politični dogovori med častniki tujih držav veljajo za nekaj nenormalnega, kar velja tudi za primere, da so na visokih funkcijah predsednikov države. Z državo, ki jo vodi aktivni častnik nekaj ni v redu. Eklatantna primera sta bila socialistična Poljska in njen predsednik general Jaruzel-skl, ki ni v tujino nikoli potoval v uniformi (kar je rad počel Tito), temveč jo je nosil v kovčku. Ob potovanju ministra Janše v Singapur in generala Slaparja na Finsko, so nekateri namigovali, da sta šla kupovati orožje. Takšna površna razmišljanja so lahko le rezultat nerazumevanja trenutnega stanja v slovenski teritorialni obrambi. Res je, da sta vojaška šefa mogoče podpisala tudi kakšno naročilnico za nakup orožja in vojaške tehnike, kar pa ni bil glavni namen potovanja. Janša in Slapar sta se dejansko šla v tujino Izobraževat. Manj je bilo prenašanja lastnih izkušenj tujim sogovornikom, čeprav potnika mislita nasprotno. Dejstvo je, da se je v čudni lanski junijski vojni v Sloveniji rodila čudna vojska. Razen tega, da je teritorialna obramba Slovenije zamenjala uniforme in simbole (poveljevalni jezik je bil že prej slovenščina), se v njej v strokovnem pogledu ni kaj dosti spremenilo. Častniki v njenih vrstah so ostali bodisi tisti, ki so svojčas končali kakšno šolo rezervnih častnikov in bliskovito napredovali (Slapar je prekosil samega Napoleona) bodisi tisti, ki so prestopili iz JLA, kjer so si pridobili na vojaških akademijah kvalitetnejšo izobrazbo, niso pa zavzeli ključnih poveljevalnih mest. Nastal je absurden položaj, ker so dejansko na hierarhični lestvici bivši rezervni častniki s slabšo vojaško izobrazbo višje od bolj Izobraženih prestoplih častnikov. Za prestopnike je najbrž to podrejanje kazen za greh, ker so svojčas pripadali agresorski armadi. Pri tem se pa pozablja, da so vsi rezervni častniki dobili vso vojaško znanje (ki pa, roko na srce, ni veliko) ravno tako v JLA in ne na West Pointu. Aktivni častniki, ki so menjali stran v spopadu, so že takrat morali premagati vrsto dilem, od katerih je bila najbrž najtežja moralna, saj se Je bilo težko odločiti med nekoliko abstraktnim pojmom naroda in organizacijo, ki jih je leta hranila In varovala. Gre pač za razumevanje taga, katero izdajstvo je večje. Rezultat vsega je, da imamo Slovenci v teritorialni obrambi dokaj neizkušeno vojsko, ki je še brez pravega ognjenega krsta, ki bi ji natančno določil mesto v obrambnem sistemu države. Zato je malce lažje razumeti tudi zapoznelo izobraževanje vojaškega vrha- Franc Furland ODKRIJTE NEVERJETNE UGODNOSTI IN VISOKO KVALITETO V PARFUMERIJI IN RIŽUTERIJI Tiffanv PROFUMERIA - BIGIOTTERIA PRIČAKUJEMO VAS S POPUSTI OD 10 DO 50% P.TE della FABRA 1 - TRST (Oboki na trgu GOLDONI) tel.: 040/76-39-08 SLOVENSKO - HRVAŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA POGLABLJANJE VEZI V ponedeljek, 30. marca, so v prostorih Gospodarske zbornice Hrvaške ustanovili Slovensko - hrvaško gospodarsko zbornico. Ustanovnega zbora so se udeležili številni predstavniki gospodarstva in vlad obeh držav na čelu s podpredsednikom hrvaške vlade Jurico Paveličem in slovenskim ministrom za trgovino Jožetom Jerajem. Predsednik Gospodarske zbornice Hrvaške Ivica Gaži od mešane zbornice pričakuje, da bo pripomogla k poglabljanju gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, saj naj bi z njeno pomočjo odpravili nakopičene težave, v odnosih med mladima samostojnima državama. Podobno meni predsednik slovenske gospodarske zbornice Feri Horvat in upa v hitrejše izvajanje meddržavnih sporazumov med Slovenijo in Hrvaško, tudi tistih, ki jih šele nameravajo podpisati, na primer sporazum o ribolovu. Mešana zbornica se bo lotila treh področij, poglabljala bo odnose med zbornicama in med gospodarstvom, usklajevala nastope obeh zbornic v drugih državah bivše Jugoslavije ter v Evropi in v svetu. Ta hip bodo v središču njenega zanimanja carine, trgovina in banke. Med drugim pa naj bi čimprej razpravljala tudi o pariteti tolarja in hrvaškega dinarja. KONEC TREMARSKEGA ZAMAŠKA Skupina poslancev s celj- jem na proračun RS za leto skega območja (Deželak, 1992. Vsi trije zbori RS so Lampret, Rojec, Ban, Arzen- sprejeli, da bo letos iz prora-šek) je uspela z amandma- čuna za rešitev ceste mimo NOVCjDOBA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku In mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. Tremarja na voljo 155 milijonov, za obnovo ceste Višnja vas - Dobrna pa 35 milijonov tolarjev. Kje bo ministrstvo za promet zmanjšalo, oziroma, kje vzelo, še ni jasno. Je pa znano, da je regionalna cesta skozi Tremarje neprevozna ob vsakem večjem deževju, saj voda zalije železniški podvoz. Celjska občina je za rešitev problema že pripravila vso dokumentacijo in tako se bodo dela lahko začela. Vprašanje pa je, če bo 155 milijonov dovolj, saj bo treba na vzhodu Tremarja zgraditi nov nadvoz nad železnico Celje-Zidani most. Kar zadeva odsek proti Dobrni, pa je skrajni čas, da v turistični kraj pelje kolikor toliko spodobna cesta, (zk) 1 iTI Ljubečna Celje ,IbB tet./063/ 33-421 ♦ PRODAJALNA KLINKER LJUBEČNA IKI CEUE AKCIJSKA PRODAJA ZA GOTOVINSKO PLAČILO 30% POPUSTA ZA: - OPEČNE IZDELKE P0R0LIT 6/40, 8/40, 12/30 IN POLNILA - 7,5% POPUSTA ZA NAKUP NOSILCEV STOPITE NA TRDNA TLA !W NOVf 190BA ___ .1;' MARIBOR: FRANCOSKE OBLEKE ZA SLOVENSKO VLADO GVANT ZA PREDSEDNIKA Štirje mladi Mariborčani so ponudili roko Pierru Cardinu, kralju visoke pariške mode. Okrog dvesto Slovencev se že nosi po pariški meri. Med kupci je največ imen iz umetniškega sveta in politike. Gospoda Igorja Bavčarja so preoblekli od glave do pet, za gospoda Janeza Janšo pa nimajo želene barve, ker ljubi vse vijoličasto. S ceste naravnost v biznis Gizela Gerenčer, dolgonoga lepotica, nesojena učiteljica, doma iz Petišovec pri Lendavi, direktorica podjetja BLAZER d.o.o. v Gregorčičevi 23 v Mariboru, se danes samo nasmehne, ko beseda nanese na njeno življenje izpred vojne. Slovenska pomlad jo je zatekla na cesti, brezposelno, kot tudi njene tri prijatelje. »Hodili smo tako po mestu in vedno znova glasno sanjarili, kaj vse bi lahko naredili, če, tisti če... Najbolj nas je peklil zapuščeni Lent. Potem smo rekli, da bi odprli butik. Nekaj takega, česar Maribor še nima, dasiravno so različni tovrstni lokali rasli kot gobe po dežju. Žal so si bili samo na zunaj različni, vsebina je bila ista: preprodaja različnih cunjic, zvečine iz Italije...« Sedimo v upravnem prostoru podjetja Blazer, ki je v prvem nadstropju iznad prodajnega, rdeče črno opremljenega prostora. Ta, zaščitna barvna oprema, rdeče črna, je razpoznavni znak Kralj mode sprejme ponudbo »Nekega dne smo povsem slučajno srečali neko gospo iz Zagreba, ki je zaradi visoke nosečnosti pred vojno vihro pribežala v Maribor. Izkazalo se je, da je gospa atašej-ka samega Pierra Cardina. Seznanili smo jo z našimi načrti in pokazali naše prostore. Gospa se je navdušila nad nami in nam obljubila, da bo predlagala gospodu Cardinu, naj nas vključi v svojo verigo prodaje njegovih kreacij. Nasmehnila se nam je sreča, gospod Cardin je sprejel ponudbo, mi pa njegove stroge pogoje. »Poznate razmere, ki vladajo v svetu biznisa in način, kako Pariz kroji svetovno modo. To pravim zato, ker smo imeli velike težave s pripravo naše promocije, gospod Cardin svoje kolekcije predstavi v Parizu in ne dovoljuje nobenega amaterizma ali polovičarstva, mi bi pa Maribor želeli opozoriti nase vsaj z neko revijo v Kazinski dvorani. Končno smo dobili dovoljenje, toda takrat je prišlo do osamosvojitve in nove stva, v zadnjem času pa že tudi iz Italije. Kdo so domači kupci? Gre za poslovno skrivnost, vendar so to ljudje, ki dajo nase. Iz poslovnega sveta in sveta kulture. Ni skrivnost, da se pri nas oblači Lajči Pandur...« Tudi gospod minister Bavčar... »Ob nekem obisku Maribora smo ga povabili k nam, o tem ste že pisali. Ni res, da njegove mere niso »vsakdanje«, ker je tako visok, edina težava je bila v dolžini rok. Treba je povedati, da mi oblek ne kreiramo, kot ste zapisali, da smo mu vzeli ,mero‘. Modeli so oblikovani in normirani v Parizu, kupec si izbere model in želeno barvo, nam pa je dovoljeno Pierra Cardina. Gospodična Gizela Gerenčer je direktorica podjetja, Samo Kovačič, rojen na Planini pri Sevnici, Damjan Verdnik ter Matjaž VVigele, oba Mariborčana, pa so menežerji. »Med mukotrpnim iskanjem prostorov smo kmalu spoznali, da je zapuščeni Lent daleč in ni realnih možnosti, da bi v tistem starem delu mesta mi dobili kakšno uporabno luknjo,« pripoveduje Samo Kovačič, solastnik Blazerja. »Naši napori so bili usmerjeni v dve smeri, najti kakršnokoli delo za preživetje in v iskanje prostorov za naš butik. Potem se je meni nasmehnila sreča, dobil sem zaposlitev v Casinu. Res, šlo je za nočno delo, vendar mi je ostalo mnogo časa, da smo čez dan nadaljevali z uresničevanjem našega načrta. Ko smo že rešili večino zaprek in zbrali del kapitala, je prišla vojna...« državne meje na Sotli. Do meje smo pripeljali celotno kolekcijo, najeli Kazinsko dvorano, cariniki pa niso vedeli, kako in kaj...« Revija je imela odmeven uspeh, led je bil prebit, prišle so prve stranke. Naši naročniki so bili najbolj osupli zato, ker cene ponujenega blaga niso v tolikšni meri odstopale od nekaterih drugih proizvajalcev, kar zgovorno priča, kako se precenjujejo in slovenskemu kupcu vsiljujejo svoje izdelke po nerazumnih cenah. Kolikšne so cene iz Cardinove kolekcije? Za vas, moške, se gibljejo od 12 do dvajset tisočakov.,..« Mi ne potrebujemo reklame »Morate razumeti, da si nismo delali utvar, vendar ne gre zanemariti dejstva, da je blizu meja z Avstrijo. Mnogo naših naročnikov je iz zamej- le manjše dopolnilo, denimo za centimeter ali dva podaljšanje rokavov, hlačnic...« Ali je vaš kupec tudi gospod Peterle? »Za gospoda Peterleta je znano, da ne posveča pozornosti obleki in oblačenju...« Kaj pa gospod minister Janša? »Gospoda Janšo mi ne moremo obleči. Zanj nimamo obleke, ker se on navdušuje nad vijoličasto barvo, te pa v Cardinovi kolekciji barv za moške ni...« Ste gospodu Bavčarju obleko podarili ali jo je kupil... »Lepo vas prosim... Mi več ne potrebujemo reklame. Gre za poslovne odnose, zato tudi ni lepo, da govorimo o imenih. Trenutno je že več kot dvesto stalnih kupcev, za katere naročamo obleke v Parizu...« Samo Kovačič Zdaj v boj s konkurenco Samo Kovačič ne taji, da nekajmesečno poslovanje že lahko povrne vložek in stroške. Prav zato se moški del podjetja ukvarja z drugimi posli, od preprodaje koksa iz Lukovca do prodaje železa iz Zenice, njihov marketing je širok, cilj pa v organiziranju slovenske verige prodajaln Cardinove visoke mode. Tako zaključujejo priprave za odprtje trgovin v Portorožu, Gorici in Celju. Druga skrb velja pridobitvi Cardinovih licenc za posamezne izdelke, da bi po njegovih modelih po odstopu licenc lahko posamezne izdelke izdelovali v Sloveniji. Sosednja Hrvaška si jih je nekaj že pred časom pridobila. Toda mladi podjetniki iz Maribora stojijo trdno na tleh: s kvalitetnim delom se borijo za zaupanje kralja mode v Parizu in kupca doma. »Kajti gospod Pi-erre Cardin točno pozna to pot, ker jo je sam prehodil in zato ne dovoljuje napak. Po prvi te odslovi,« poudarja nesojena učiteljica, zdaj uspešna podjetnica Gizela Gerenčer. Jani Sova Foto Severin Matjaž VVigele Damijan Verdnik ČASOPIS SLOVENSKIH DELAVCEV PO STAVKI STAVKE BO SINDIKAT KOS ZASEBNIKOM MARIBORSKI SINDIKATI PROTI »PODJETNIKOM«, KI PODJETNIŠTVO POJMUJE LE KOT TLAČENJE IN PONIŽEVANJE DELAVCEV IMP KLIMA MONTAŽA ODSTAVUA LJUBLJANSKEGA PRAVOBRANILCA Mag. Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Kakšne bodo pokojnine po novem? Kaj prinaša novega novi pokojninski in invalidski zakon? Kakšni so novi pogoji za upokojitev in zakaj so bile potrebne spremembe? O tem in še o marsičem drugem lahko preberete v brošuri, ki jo je izdala CZP ENOTNOST Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: 061/110-033, 321-255 Cena: 500 SLT VOJNI INVALID PRIPOVEDUJE ČLOVEK MANJ OD AVTOMOBILA Vojna v Sloveniji lani poleti je življenje Rudija Rogelška iz Slovenj Gradca povsem spremenila. Pred vojno zdrav, krepak fant, po vojni je 27-letni mladenič postal invalid. Vse bi še prenesel, a tega, kako se država obnaša do njega in njemu podobnih, ne razume. Pred vojno je bil Rudi Ro-gelšek zaposlen v tovarni Uteks v Slovenj Gradcu. Vozil je viličarja in s svojim delom je bil zadovoljen. Po službi pa je včasih kaj »šu-šmaril«, da mu je padel v žep še kakšen dinar. Bolj kot to pa je svoj čas zabijal po gostilnah. Včasih se je kje tudi stepel. Ukvarjal pa se je še z nečim: bil je nindža. To so tisti skrivnostni, črno oblečeni borci z Vzhoda, katerim glavno orožje je lesen kol. V Slovenj Gradcu je bilo kar nekaj nindž. Sprva so trenirali v trim kabinetu športne dvorane, ko pa jim je to postalo pretesno, so si v bližnji vasi v Podgorju uredili telovadišče na prostem: uteži, vreče s peskom in podobno. Rudi je večkrat na teden pretekel z drugimi svojih pet kilometrov do tja na trening. Od vseh nindž sta bila najbolj zagreta ravno Rudi in njegov prijatelj Dušan. Slovenjgradčani še danes vedo povedati, kako sta nekoč ponoči na kopališču zvezala nekega fanta, da se ni mogel niti ganiti, zraven pa napisala listek: »Nindže.« Zaradi takšnih nasilniških nagnenj so ju mnogi Slovenjgradčani gledali postrani, med svojimi gostilniškimi prijatelji pa sta bila tembolj priljubljena. Gotovo je oba poleg domoljubnih čustev gnala tudi pustolovska žilica, da sta se v času vojne v Sloveniji prijavila kot prostovoljca. Pa takoj niti nista bila sprejeta, kot mnogi drugi prostovoljci ne. Preprosto: ni bilo orožja. Toda vztrajno sta vsak dan hodila na odsek za ljudsko obrambo in ko so naši zajeli nekaj stražarnic na Koroškem in tam zaplenili precej orožja, so ju res vpoklicali. Poslali so ju v Dravograd, po bitki na Holmcu najbolj vročo točko na Koroškem, saj je na magistralni cesti čakala do zob oborožena sovražna kolona, ki jo je z druge strani Drave ščitila sovražna vojska iz vojašnice Bukovje. Kakorkoli že gledamo na Rudija Rogelška pred vojno, dejstvo je, da se je ob napadu na Slovenijo javil kot prostovoljec in se je boril proti sovražniku v prvih bojnih vrstah. Torej ni ostal doma in preko televizije spremljal vsega skupaj. 2. julija 1992 se je v Dravogradu vnela bitka. Začelo se je popoldan ob treh in sprva so vsi skupaj streljali bolj v zrak, da dajo sebi poguma, nasprotnika pa prestrašijo. Okrog pol šestih je zavladalo zatišje, ki je trajalo do pol sedmih. Takrat se je začelo znova in mnogo huje kot prej. Krogle so zadevale: dva mrtva vojaka na strani JA, oba iz Bosne, in več ranjenih na obeh straneh. Rudi Ro-gelšek je ostal sam v prvih bojnih vrstah, kar je tudi posledica slabega poveljevanja. Ravno, ko je zamahnil z roko, da bi vrgel bombo, ga je zadel rafal iz sovražnikovega avtomata. Pokosil ga je v desno ramo in mu poškodoval živec. Ranjen se je umaknil nazaj, do svojega soborca in ko ga je ta obvezal, jih je še sam skupil. Kasneje so oba prepeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec. S tem se je za Rudija vojskovanje končalo, ne pa posledice. V bolnici je ostal mesec dni in zaradi prestreljenega živca je desna roka ostala hroma. Sprva je ni mo- gel niti premakniti, z vztrajno vajo pa jo je vsaj toliko oživil, da lahko z njo je. Kaj več pa ne more. Po postopku pred zdravniško komisijo, mu je priznan status vojnega invalida in to od 1. avgusta 1991 do 30. septembra 1992. Potem bo moral ponovno pred zdravniško komisijo. V tem času mu je priznano 90-od-stotna invalidnost. Rudi Rogelšek je ogorčen nad tem, kaj dela z njim država Slovenija, za katero se je boril. »Vse življenje bom imel posledice, pri delu, pri živcih, pri seksu, pri športu, povsod,« pravi. In za to mu je država namenila le 65.000,00 SLT enkratne odškodnine ter mesečno pokojnino v višini trenutno 11.000,00 SLT. »Kaj sem res tako malo vreden?« se sprašuje. In če dobro premisliš, je slovenska država res krivična do njega in drugih žrtev vojne. Konec koncev so za avtomobil, ki je zgorel med vojno na mejnem prehodu Holmec, izplačali 150.000 tolarjev odškodnine, torej več kot dvakrat več, kot pa ranjencu, ki bo vse življenje invalid. Za toliko je torej avtomobil več vreden od človeka. Nazadnje je 65.000 tolarjev mesečna plača ministra za obrambo, ki je med vojno bil skrbno varovan, 11.000 tolarjev pokojnine pa danes tudi ne zadošča za preživetje. Rudi Rogelšek živi pri starših v dvosobnem stanovanju. Spi v dnevni sobi, v kateri čez dan starši - oba sta upokojena - gledajo televizor. Tako nima svojega prostora, svojega kotička, kjer bi bil sam zase. »Ne preostane mi drugega, kot da grem v gostilno, se tam zapijem in pridem v družbo, da pozabim na vse skupaj,« pravi. V tovarni Uteks, kjer je še vedno zaposlen, čeprav je zdaj vse mesece na bolniški, je imel obljubljeno garsonjero, saj je bil prvi na prednostni listi. Namestu njemu so dali garsonjero neki delavki. »Bosanki, ki ima enega otroka,« pravi Rudi. Rudi Rogelšek ne ve, kaj naj naredi. Svetovali so mu, naj vloži tožbo proti državi. »Zato bi si moral sposoditi denar za advokata,« pravi. »Potem mi pa pravzaprav na koncu nič ne bi ostalo.« Kazalo bi, da se država, v tem primeru ministrstvo in minister za obrambo, sama prebudi, brez tožbe in še enkrat premisli, če prav ravna do borcev v vojni za Slovenijo, predvsem tistih, ki so izgubili življenje ali zdravje. Če lahko nek minister z napačnimi naložbami in dvomljivimi posli zapravi milijarde državnega denarja in ga ne doleti druga kazen, kot vrnitev na staro delovno mesto in če lahko neka ministrica, potem ko je spravila zdravstvo na rob propada in le to s težavo doseže, da jo odstavijo, dobi dobro plačano diplomatsko službo v tujini, potem bi se lahko tudi za tiste, ki so res nekaj žrtvovali za svobodo Slovenije, našel denar. Slavko Sušeč š PETROL j j z vami na poti { CELJE: MOZ OBTOŽIL ŽENO KRAJE DENARJA, ZAPRLI PA SO NJEGA V V# ZENA GA NAJ PUSTI ŽIVETI Življenje plete, mi pa zapletemo. Tako vsaj trdi 43-letni Inženir Dušan Gregl. Po sporu s svojo zakonsko družico bi mu naj ta pobrala denar in odbrzela v neznano. On ji je poslal za vrat policijo, organi pregona pa so zaprli njega z obtožbo, da je goljuf. V zaporu se je odločil za počasno umirjanje - gladovni štrajk. Po mesecu dni so ga iz zdravstvenih razlogov iz celjskega starega Piskra prepeljali v Topolšico... Nevsakdanja zgodba Je že tako, da dandanes težko dobiš službo, še teže dobro plačano. In kaj se zgodi, če si človek vse to skuša urediti sam? 43-letnega Dušana Gregla iz Celja je menda sistem vedno preganjal, zato so ga obravnavali kot psihično moteno osebnost, a po preizka-vah v Švici naj bi postal takšen šele, če dalj časa živi pod takšnim pritiskom. Tukaj se začne njegova zgodba. Po njegovem pripovedova- nju mu je avstrijska banka 12. oktobra izdala listino, ki pravi, da je Dušan Gregl zastopnik ameriške firme Inter-continental in ima redni priliv denarja. Pravi, da ima registrirano firmo Sadjarstvo in servis, popravilo gradbenih strojev, preko katere opravlja restavratorska dela po Evropi. Zapletlo se je, ko mu je žena Zalka nezakonito odvzela ključe od sefov in sicer STMK Sparkasse kunden safe in sefa v banki BAWAG ter štampiljko z znakom njegove firme. V teh sefih je imel spravljene večje zneske v devizah, ki jih potrebuje za delo v Avstriji. Brez ključev dela ni mogel več normalno opravljati in to je ogrozilo njegovo pogodbo z ameriško firmo, ki je zadolžena za delo na področju Avstrije in Jugoslavije, (po razpadu Jugoslavije na Slovenijo). V svetu priznani strokovnjak bi naj bil goljuf Ženo je tožil. Javnemu tožilcu je pokazal v Švici podpisano pogodbo, a tožilec je samo majal z glavo. »To je mednarodna firma, takrat sem restavriral neko cerkev v Švici, zato je bila tudi pogodba podpisana tam,« pravi Dušan Gregl in pokaže dovoljenje za delo, ki ga je dobil na tamkajšnji policiji. Za sporno se je izkazalo plačilo. Računov sedaj ne more plačati, ker mu je žena preprečila dostop do denarja. Javnemu tožilcu je povedal, da bo nastala nepopravljiva škoda in da ga ne zanima, če on ne zna angleško. Opozoril ga je, da bo izgubil delo, če se izročitvena tožba ne pospeši. Čaka na odpoved ameriške firme. Javni tožilec je predal zadevo policiji, z domnevo, da je Dušan Gregl nagnjen k go- ljufijam. Policaji so ga priprli, ker ni poravnal računov. Takoj po priporu, 15. januarja 1992, je začel z gladovno stavko, ker mu je žena odvzela ključe, ker je bil priprt in zaslišan istočasno. Med stavko je trikrat na dan ob dodelitvi zdravil (Peniton, Lexa-urin) zaužil majhno količino vode. Ali se bo moral nesrečni restavrator izstradati do konca Z normalno prehrano je začel 9. februarja, ko so ga zaradi tromboze prepeljali v bolnišnico, po mesecu dni se je vrnil v celjski Stari Pi-sker, od tam pa je po treh dneh moral spet v bolnišnico. Pripor so mu podaljšali do glavne obravnave, in ker ni znano, kdaj ta bo, bo znova začel gladovno stavko. »Stavkal bom, ker javni tožilec pozna listino, ki pove, da sem zastopnik firme in imam redni priliv denarja, oni pa trdijo, da je pri meni ponovitvena možnost pri goljufijah, ker sem še vedno v priporu, to pa pomeni, da bi lahko kasneje ostal brez službe. Žena mi je nezakonito odvzela ključe, pa se to nikakor ne zdi pomembno.« Severin O tej zadevi smo se želeli pogovoriti tudi z gospo Gregl, soprogo gospoda Dušana. On nam Je dal njeno telefonsko številko, na katero se ni nihče javil. Po nekajkratnem nauspehu se nam je končno nasmehnila sreča - oglasil se je ženski glas. Toda glej ga zlomka, baje na tej številki ne živi nobena Zalka Gregl! Tako se bomo vsaj za nekaj časa morali zadovoljiti z izjavo Dušana Gregla. Če pa se gospe Žaliki zdi kakšna informacija nepopolna ali celo neresnična, jo prosimo, da se oglasi in nam prikaže drugo plat me-dalie. Dušan Gregl v Topolšici KOLIKO BODO STALE PRENOVE VOJAŠNIC ZA SLOVENSKO VOJSKO JANŠA ZAPRAVLJA DENAR Največja gradbišča na Slovenskem predstavljajo adaptacije objektov Ministrstva za obrambo. Čeprav objekti niso zbrani na eni lokaciji, so finansirani iz istega vira, iz proračunskih sredstev za obrambo. Vpogled v investicijsko vrednost adaptacij ni na voljo navadnim smrtnikom, znano pa je, da slovenska država porabi za obrambo dejavnost kar sedem odstotkov slovenskega narodnega dohodka, kar počno, denimo, le še v militantnem Izraelu. Gotovo se še marsikdo vali smo tudi del miselnosti spomni, da nekaj mesecev o pomembnosti in zaupnosti nazaj ni bilo denarja za nujna vojaških zadev. preventivna cepljenja novorojenčkov proti tuberkulozi in drugih smrtno nevarnim boleznim. Le dobrega pol leta za tem pa lahko, skoraj istočasno na vsem ozemlju, obnavljamo vojaške objekte. Takšnim obsežnim gradbenim delom bi bila finančno težko kos marsikatera bogata država. Namesto v nove stroje, Janša zabija denar v staro zidovje. Na vseh koncih države ljudje vedno bolj občutijo lakoto, bolnišnice se borijo z državno upravo za sredstva, ki bi omogočila normalno poslovanje, toda kadar gre za vojsko, takrat denar mora biti. Pa četudi ga nezakonito odvzamejo, denimo - cestarjem. Še nedolgo tega je Janez Janša, slovenski obrambni minister, medijski javnosti razlagal, kako malo denarja je vlada namenila njegovemu ministrstvu. Danes pa, ko želimo izvedeti koliko sredstev je isto ministrstvo vložilo v polepšanje svojih objektov, je to dobro čuvana skrivnost. Od nekdanje Jugoslavije nismo podedovali le objektov, dolgov, orožja, podedo- V nekaterih pokrajinskih izmed izvajalcev je celjska enota Ingrada. Franc Brinovec, direktor ene izmed enot, je povedal, da je bila pogodba z Ministrstvom za obrambo podpisana prejšnji teden, sam pogodbe še ni videl. Zadolžen je za njihov del obnove vojašnice, kjer obnavljajo zunanji omet (fasado), streho, instalacije, kopalnice, brusijo pode in delajo nekaj prostor- Ne moremo postreči z uradnimi viri Investicijskih vrednosti, lahko povemo le, da smo neuradno Izvedeli, da bi naj bila vrednost samo ene Izmed adaptacijskih del 200 milijonov tolarjev. Od tega naj bi polovico avansiralo republiško ministrstvo, drugo polovico pa naj bi kreditiral ubobožani gradbeni izvajalec. Sami pomnožite to število s številom Janševih vojašnic in si boste ustvarili približno sliko razmetavanja, če vemo, koliko denarja je v istem času na voljo za odpiranje novih delovnih mest, podporo obrti in podjetništvu, da ne govorimo o slovenski infrastrukturi. ali območnih štabih Teritori- skih prezidav, alne obrambe smo povpraša- Janko Golob, direktor celj-li za vrednost adaptacijskih skega Ingrada pravi, da zne-del. Žal tudi poveljniki pokra- ska celotne investicije ne jinskih štabov tega niso zna- pozna, ker so oni le eden iz- li, vedeli ali smeli povedati. Albin Gutman, poveljnik Pokrajinskega štaba za Dolenjsko, je povedal, da pri njih adaptirajo dva objekta, učni center v Cerkljah in učni center v Novem mestu. V njih bodo nastanili nabornike. V teh objektih belijo, brusijo med izvajalcev. Viktor Krajnc, poveljnik pokrajinskega štaba Zahodne Štajerske pravi: »Adaptacije se vršijo v vseh mestih. V Celju obnavljamo le eno vojašnico, v kateri morajo ustvariti pogoje za sprejem in bivanje slovenskih voja- parkete in izvajajo druga no- kov. Vrednosti adaptacije ne tranja dela, statike objektov poznam, ne spreminjajo. Skupaj s celjsko vlado in- V Celju obnavljajo vojašni- tenzivno delamo na tem, da co na Mariborski cesti. Eden bi učni center v nekaj letih prenesli ven iz Celja.« Ladislav Lipič, pomočnik poveljnika za zaledje mariborskega Pokrajinskega štaba za Vzhodno Štajersko, je povedal, da so z adaptacijo učnega centra v Slovenski Bistrici že končali. Obnavljajo še učni center v nekdanji vojašnici F. R. Staneta v Mariboru in vojašnico v Ptuju. Investicijske vrednosti ne pozna. Edvard Mlinarič, poveljnik Območnega štaba za Prekmurje, pravi, da trenutno pri njih ne obnavljajo vojaških objektov. Pričakuje, da se bodo v drugi polovici tega leta tudi pri njih lotili obnovitvenih del. Učnega centra za usposabljanje v Prekmurju ne bo.« Na Postojnskem bo vojska obdržala vojaške zgradbe v Pivki, Hrastju in v Mačkov-cih. V učni center Šaranovi-čeve vojašnice namerava priti kakšnih štiristo slovenskih vojakov. Številke skrivajo kot kače noge Prav zares verjamemo, da v dnevu ali dveh ni mogoče priti v stik s samim ministrom za obrambo ali njegovim namestnikom. Za takšne primere ima obrambno ministrstvo posebno službo. Zoran Klemenčič je zadolžen za stike z javnostjo. Povedal je, da v republiki obnavljajo učne centre v Kranju, Ljubljani, Cerkljah, Slovenski Bistrici, v Celju, Ptuju in drugod. Naši fantje nujno potrebujejo streho nad glavo! »Adaptiramo bivalne prostore ali dele stavb. Novogradenj ni, morda bodo kdaj v prihodnje. Zaradi prostorske stiske ponekod adaptirajo tudi prostore pokrajinskega štaba,« pravi Zoran Kle-meniči. Na vprašanje, kolikšna je skupna vrednost adaptacijskih del v vsej Sloveniji, je odgovoril: »Adaptacije opravljamo na podlagi javnega natečaja, kjer so bili izbrani najboljši ponudniki. To je vse, kar lahko povem.« Nekateri dajejo, drugi jemljejo In če se spet povrnemo k novorojenčkom, ki niso bili preventivno cepljeni, se je tudi njim tako hitro povrnilo blagostanje? Ali tudi oni že občutijo slovensko osamosvojitev? Da, občutijo jo, tako oni, kot vsi tisti drugi, ki jim od bruto plače ostaja vsak dan manj. Vedno večji del preživetvene pogače se namenja proračunu. O tem, kaj se tam dogaja, pa lahko odločajo le tisti, ki so uspeli v sam vrh izvoliti ministre z najširšimi in najtršimi komolci. Jana Štrlekar Foto LucaS KAKŠNA BO REGIJSKA DELITEV GORENJSKE RAZDEUENI GORENJCI Župani petih gorenjskih občin, Jesenic, Škofje Loke, Tržiča, Radovljice in Kranja, smatrajo, da bo Gorenjska v bodoče verjetno imela dve regiji. Kakšne bodo pristojnosti in organizacija bodočih gorenjskih regij, ne vedo, kar pa ni njihova krivda, saj tega ta trenutek v Sloveniji nihče ne ve. Jeseniški župan dr. Božidar Brudar smatra, da je Gorenjska po vseh geografskih in zgodovinskih kriterijih enotno območje. »Po nekaterih pogovorih, ki smo jih o tem problemu že imeli, naj bi se Gorenjska delila na dva okraja, ali kakor se že bodo te enote v bodoče imenovale. En del bi bile Jesenice z Radovljico, drugega pa bi sestavljale občine Škofja Loka, Tržič in Kranj. Smisel regij vidim predvsem v spodbujanju in usmerjanju razvoja določenega območja. Te enote bodo morale imeti tudi nekatere državne pristojnosti, a kakšne bodo, je še povsem odprto,« meni dr. Božidar Brudar. Pravi, da je centralizacija nekaterih služb potrebna, saj obstajajo in bodo tudi vnaprej obstajale ne- razvite očine, ki jih bo treba financirati iz proračuna. Boji pa se, da se bodo morale te občine v centraliziranem sistemu zelo boriti ter dokazovati, da res potrebujejo denar, ki ga bodo zahtevale. Na vprašanje, kaj meni o stalni Konferenci lokalnih skupnosti Slovenije, pravi, da se je sicer udeležil sestanka v Mariboru, kjer so o tej skupnosti razpravljali, vendar so se gorenjski župani dogovorili, da se v to konferenco ne vključijo, dokler ne bodo vidni konkretni rezultati njenega obstoja. »Ne morem stopiti pred poslance z nekimi imaginarnimi obljubami, češ, kakšne možnosti bomo imeli v tej organizaciji. Glede na izkušnje iz prejšnih podobnih organizacij tudi ta ne deluje preveč prepričljivo. V preteklosti smo imeli kup formalnih združb, ki pa niso prinašale koristi in so obstajale zgolj na papirju. Imeli smo svet gorenjskih občin, ki so ga sestavljali trije ljudje iz vsake občine, vendar ni deloval. Sedaj po volitvah pa se vsakih štirinajst dni brez neke formalne organizacije sestanemo župani vseh gorenjskih občin in se pogovorimo o zadevah, ki so zanimive za nas. Vključitev v konferenco bi verjetno tudi nekaj stala, če pa se bo ta organizacija izkazala tudi s kakšnimi konkretnimi projekti, se lahko še vedno vključimo,« je zaključil dr. Božidar Brudar. Tudi radovljiški župan Vladimir Černe smatra, da se gorenjska nekako deli na dva dela - zgornji del in vzhodni del. Kako bo ta regionalna povezava potekala, še ni povsem jasno, vsekakor pa smatra, da so regije potrebne, saj bi bila premočna centralizacija, če bi obstajale samo občine in republika. Stri- nja se s centralizacijo vojske in policije, šolstvo in družbene dejavnosti pa bi po njegovem morali vsaj deloma ostati v regijah, kjer bi se tako denar obračal v regiji in ne bi odšla vsa sredstva v Ljubljano. Tržiški župan Peter Smuk je ravno tako kot predhodni sogovorniki omenil dve varianti regijske delitve Gorenjske. Meni, da je težko karkoli napovedovati, saj nam manjka tudi jasna vsebinska opredelitev nalog občin in regij. Tudi pri njih čutijo potrebo po regijskem povezovanju, ker bi v obliki regij lažje zaščitili svoje interese pred Ljubljano. Osebno je bolj naklonjen enotni regiji za celotno Gorenjsko. Ker je tržiška občina že tako ali tako s svojimi 15 tisoč prebivalci majhna občina, niso preveč navdušeni nad njeno delitvijo v več majhnih. Kot vsi gorenjski župani je tudi on skeptičen glede konference lokalnih skupnosti Slovenije. Smatra, da se v takšne in podobne organizacije pri nas vključujemo preveč vsevprek. Kot primer je navedel združenje alpskih mest, v katerem je kar pet slovenskih pa le tri avstrijska mesta.« Peter Havlina, župan Škofje Loke, pravi, da se pri njih uveljavlja stališče, po katerem bi bilo potrebno zadržati čimveč pristojnosti sedanjih občin v bodočih okrajih. Nasploh pa meni, da je o regionalizmu zelo težko govo- riti, saj je možno, da regij sploh ne bo, čeprav to ni dosti verjetno. Župan Kranja, Vitomir Gros, ima o regionalizmu svoje mnenje. Takole pravi: »To so novotarije brez vsake zakonske podlage, saj bi bilo potrebno najprej sprejeti zakon o državni upravi ter druge manjkajoče zakone. Sedaj pa smo se najprej lotili uničevanja občin, edinega aparata, ki še perfektno deluje, čeprav zanje nimamo nikakršnega nadomestila. To kar počenja predsednica skupščinske komisije za lokalno samoupravo Beblerjeva, ki hodi po Slovenji in trosi svoje ideje, je preuranjeno početje. Po mojem mnenju je potrebno vse takšne fantastične ideje zamrzniti in se takoj lotiti urejanja gospodarstva, kar je dosti bolj nujna zadeva. Ko bomo uredili gospodarstvo, pa se lahko lotimo tudi regionalizma,« je zaključil Vitomir Gros. VELENJSKI ARHITEKTI »FUŠAJO« VSEM NA OČEH GRABEŽLJIVI PROJEKTANTI »Arhitekti velenjskih projektantskih podjetij med svojim službenim časom delajo na črno. Najbolj delavni pri tem so vodilni v Projektivnem biroju Velenje. Tatjana Šmit, uslužbenka na Zavodu za lokacijska dovoljenja, pa uničuje sleherno konkurenco in vsakega podjetnika, ki bi lahko »fušarjem« prevzel delo, obtožuje velenjski projektant Drago Šafarič. »V Velenju dela na črno najmanj trideset ljudi iz projektantskih organizacij. Ti so zaposleni v Projektantskem biroju Velenje, Projektantskem biroju Vegrad in na Zavodu za urbanizem. Dolgo časa sem bil edini v Velenju, ki se je kot zasebnik ukvarjal s projektiranjem, vendar me je projektantska mafija pripeljala tako daleč, da v Velenju ne dobim več dela, čeprav sem veliko cenejši od teh »fušarjev« in tudi kvaliteta mojega dela ne zaostaja za njihovo«, prizadeto pripoveduje Drago Šafarič. Ko sta v navezi mož in žena »V Projektivnem biroju Velenje sem se zaposlil 1980. Že čez dve leti sem kot predsednik delavske kontrole direktorju biroja Andreju Šmitu napisal pismo, v katerem sem ga opozoril na kriminal, ki se je dogajal v podjetju, saj so zaposleni med službenim časom delali projekte na črno. Direktor ni ukrepal, kar je razumljivo, saj je bil tudi sam udeležen pri tem. Njegova žena Tatjana Šmit dela kot referentka za lokacijska dovoljenja. In tako je krog zaključen. Projektantska mafija dela vsem na očeh«, obtožuje Drago Šafarič. »Tatjana Šmit kot državna uslužbenka pristojna za izdajo lokacijskih dovoljenj strankam celo priporoča podjetje svojega moža, ki je pred dvemi leti pustil službo v Projektivnem biroju m skupaj s Pavletom Šiferjem ustanovil svojo projektantsko firmo »IPI«, oba pa še vedno tesno sodelujeta s Projektantskim birojem v Velenju. Kot uslužbenka bi bila dolžna obvestiti stranke, kje vse lahko dobijo projekte, vendar tega ne stori. Nasprotno, če stranka najame projektanta, ki ni iz »njihovega brloga«, zahteva oglede raznoraznih komisij, tudi povsem nepotrebnih, v nasprotnem primeru pa odpadejo marsikatere obveznosti, ogledi in komisije. To je prišlo že tako daleč, da kljub nižjim cenam v Velenju ne morem dobiti dela, saj stranke vedo, da bodo imele veliko večje sitnosti, če bodo izdelavo načrtov zaupale meni, kot pa, če to delo opravi kakšen arhitekt na črno, pa četudi bo dražji. Pred tremi leti je arh. Marko Virtič napravil projekt dr. Igorju Kočevarju. Doktor je za prizidek k hiši potreboval kar pet zvezkov različnih dokumentov. Moral je priskrbeti gradbeni in elektro projekt, projekte za vodovod, zaklonišče in kanalizacijo. Vsi ti načrti so seveda močno podražili gradnjo. Druga stranka, ki ji je načrt izdelal eden izmed članov projektantske mafije, pa je za podobno delo (prizidek k hiši, ki je bil celo iste velikosti) potreboval le skice in statično kontrolo.« Zakoni veljajo le za nekatere »Dober primer kako delujejo velenjske občinske službe je arhitektinja Ingeborg Borič. Do leta 1986 je imela zasebno projektiranje, čeprav je zakon, ki je to dovoljeval, bil sprejet šele leta 1989. Ona pa je že petnajst let pred sprejetjem zakona javno opravljala to delo. Nihče ni ukrepal. Zaradi vsega, kar se na tem področju dogaja, sem bil tudi pri predsedniku občinskega komiteja za planiranje ter ga opozoril na zlorabo imena firme in žiga. V Projektivnem biroju Velenje imajo celo pravilnik poslovanja, po katerem potrjujejo projekte, ki jih naredijo njihovi delavci v svoji režiji popoldne ali med službenim časom. Stranka mora plačati le posebno takso podjetju. Tako pridemo do absurda, da je cena projekta smešno nizka, saj gre le za ceno, ki jo stranka plača za registracijo projekta. Plačilo opravljenega dela pospravijo v svoj žep »fušarji«. Takšnih projektov je v Velenju na stotine. Davkarija ne dobi od njih niti tolarja. Projektantski biro v Velenju nima zakonitih pogojev za projektiranje, kot jih zahteva zakon. Za izdelavo projekta bi morali namreč imeti zaposlene gradbene, strojne in elektro inženirje, zaposlujejo pa le dva arhitekta. Za ostale specialnosti uporabljajo zunanje sodelavce, česar po zakonu ne bi smeli. Podjetje, ki ne zaposluje vseh teh profilov strokovnjakov, ne bi smelo izdelovati projektne faze tistih strok, ki jim manjkajo, pa to vseeno počnejo. Tudi jaz ne morem projektirati za družbena podjetja, ker pač nimam zaposlenih vseh teh strokovnjakov. Kot primer naj povem, da sem spomladi 1991 pripravil projekt, za katerega je nekdo na fuš zahteval 60.000 dinarjev, za 10.000 din. Ostali črni projektanti pravijo, da jim s svojimi cenami delam sramoto. V projektni dokumentaciji uporabljajo fotokopije podpisov odgovornih in direktorjev firm. Celo fušarji prodajajo projekte kot odgovorni projektanti. Nekateri so se več let kar sami imenovali za odgovorne projektante, čeprav za to niso imeli pooblastila. Občinski organi to mirno sprejemajo, saj smatrajo, da bi to morali urediti v sami firmi ali kolektivu.« Nihče se noče vmešavati »Kot obrtnik, kar sem takrat še bil, sem se zatekel po nasvet tudi na obrtno združenje, kjer so mi odgovorili, da pač vsi tako delajo. Obiskal sem referentko za drob- no gospodarstvo v občini, a tudi ona ni odgovorna. Pismeno sem protestiral na občinski davčni upravi. Direktor le te je sicer poizkušal nekaj storiti, a mu to ni uspelo. Pisal sem tudi ustreznemu ministrstvu v Ljubljano pa še po osmih mesecih ni odgovora,« pravi Drago Ša- tarič. Adrjano Ferrari Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje KAJ ČAKA NOVOPEČENE LASTNIKE STANOVANJ CELJSKA SUPRA »ŠARI« PO SVOJE Celjski župan: »Pa ne podpišite!» Celjski župan ANTON ROJEC je o problemu z upravljanji In vzdrževanjem stanovanj v Celju dejal: »SUPRA je zasebna firma. Kdor ji zaupa, bo sklenil pogodbo, komur ne ustreza, pač ne bo podpisal. SUPRA nima posebnega položaja, čeprav so v njej sedanji občinski uslužbenci. Občina zamuja, da bi določila upravljalca za stanovanja, ki so še v občinski lasti, pa tudi za poslovne prostore. Pohiteti bo treba, da se zaščiti javni interes. Čakanje Izvršnega sveta na komisijo, ki naj pove, če je s SUPRO vse v redu, ni opravičilo, da občinska vlada še ni določila upravljalca. Če se SUPRA okorišča s podatki, materiali, prostori, pisarniško opremo, je treba to raziskati. Tudi to, če so delavci SUPRA še zaposleni v občinski upravi.« Po prodaji družbenih stanovanj so mnogi postali novi lastniki, nekateri takoj, drugi čez leta, ko bodo plačali zadnji obrok. Pričakovati bi bilo, da bi se novi lastniki začeli povezovati, da bi vedeli kaj o zakonodaji, da bi začeli iskati podjetje, kateremu bodo zaupali upravljanje, vzdrževanje. Morda le delno in za nekatera dela. Na koga naj se obrnejo? V Celju se je kar dobro znašla znamenita SUPRA, firma, ki so jo ustanovili bivši vodilni delavci stanovanjske sis, zatem občinskega organa za varstvo okolja in urejanje prostora. Ta, čeprav ni jasno, če že ima pooblastilo, da sploh opravlja delo (spočetka je IS zavrnil ponudbo, čeprav gre tudi za člana IS, ker naj bi počakali, da bo posebna komisija pogledala, če je vse »čisto« pri nastanku SUPRE), je najprej razposlala lastnikom nekaj novih številk, zlasti, kakšna je vrednost, nanovo, njihovih kupljenih stanovanj in še posebej, koliko naj bi v letu 1992 znašali stroški vzdrževanja. V enem primeru so takšnih stroškov naračunali okoli 14 milijonov, kar je 10 odstotkov vrednosti celotne stavbe. To bi pomenilo, da bi ob enakem tempu vzdrževanja v 10 letih lahko zgradili novo stavbo. Ali pa je znesek velik, ker so doslej vzdrževanje zanemarili? Na enega lastnika bi prišlo mesečno nad 18.000 tolarjev, torej več kot 10 najemnin. Čez nekaj časa pa so lastnikom poslali tudi pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše in o upravljanju storitev. Tudi v tem primeru se podjetje sploh ne predstavi, če odštejemo, da napišejo, kje imajo sedež in kdo je direktor. Ne povedo, če je še kdo, ki se ukvarja s takimi posli, torej, če je konkurenca. Posebej zanimiv je člen, ki pravi, da lastniki pristajajo, da pogodba velja za vse večne čase, za vse pravne nasledni- ke, za dediče, morebitne kupce. Pogodba velja, ko jo podpiše več kot polovica lastnikov tudi za vse druge. Grozijo tudi, da bodo po za- konu prek sodišča dosegli pogodbo o upravljanju. Vsak lastnik stanovanja ali poslovnega prostora je dolžan za delo upravnika SU- 9 ■»j ^ m - m - - i-—BrS *£ t- i rj JTIPI ^ - * trn1.! ?r , y ' mF j * ■ '-v r« !S ^ - tip ^ PRE mesečno prispevati po 165 tolarjev. Ta znesek se bo vsak mesec povečal za rast cen na drobno. Velja osemdnevni rok za plačilo, sicer »nastopijo« zamudne obresti kot pri bankah. Pri prenovi ali večjih investicijskih delih pa upravnik SUPRE, ki zagotovi »celovit inženiring«, računa 2 odstotka od vrednosti. Če vse, kar SUPRA piše, drži, bodo lastniki pač morali podpisati pogodbo prav z njimi, sicer bo to nadomestni sklep sodišča. Nobene izbire torej! Vsekakor zanimiva pot v Evropo. Z. Kochanovvski Foto LucaS P. S.: Pod pogodbo se je s strani SUPRA d. o. o. podpisal direktor Ignac Dvornik, ki - zanimivo - dobiva še vedno državno plačo na občini. USODA DVEH HRVAŠKIH BEGUNCEV V SLOVENIJI POZABUENI NA TUJEM Še pred nedavnim je bilo v Salineri v Strunjanu 483 beguncev iz kriznih območij sosednje republike Hrvaške, vendar jih je zadnje čase le še okoli 150. Ostali so se razšli v druge kraje ali so odšli k znancem in sorodnikom. Na poziv hrvaške vlade so se mnogi vrnili, predvsem Slavonci, precej manj pa Dalmatincev. Ob zaprtju centra v Strunjanu se je večina beguncev preselila v Banjole pri Puli, del pa je še vedno v Lakiju pri Fiesi, trenutno okoli 56. O beguncih iz Hrvaške, ki so začasno zatočišče našli pri nas, je bilo precej napisanega. Usoda dveh upokojencev, Ovijete Mršnik -Ankice (59) in njenega 70-letnega moža Josipa iz Borovega naselja pri Vukovarju, ki sta že nekaj mesecev v izgnanstvu, se je spletla s slovenskimi prijatelji. V času bivanja v hotelu Salinera v Strunjanu sta Cvijeta in Josip postala dobra prijatelja s direktorjem tega hotela Maksom Furlanom in njegovo ženo Svetlano. Ker upokojenca nista imela kam iti, sta ju zakonca Furlan sprejela pod svojo streho v Tomšičevi ulici v Piranu. Odiseja Ovijete in Josipa Od Borovega naselja, kjer sta živela dvajset let, pa vse do Pirana, kjer sta našla zadnje zatočišče, sta Cvijeta in Josip prehodila trnovo pot. »Kot vsi ostali sva tudi midva morala zapustiti svoj dom, ko se je začela vojna. Brez dinarja v žepu smo se najprej ustavili v Džakov-skem selcu. Naselili so naju pri neki družini. To so bili dobri in gostoljubni ljudje, vendar zelo revni in zaradi tega nisva mogla ostati pri njih. Kasneje nas je Rdeči križ napotil v Sežano, oziroma v Poljane. Tudi za hrano in vse kar sva potrebovala je skrbel tamkajšnji Rdeči križ. Zelo sva hvaležna ljudem iz te organizacije, ki so se zelo trudili, da bi nama ublažili begunsko bolečino. Nekega večera pa nas je lastnik hiše pijan nagnal ven. Na najino srečo nas je sprejel Drago Dedič iz Obrova in naju prepeljal v Strunjan. To je bilo 1. septembra leta 1991. Tam smo dobili vse, kar smo potrebovali. Nimava dovolj besed, da bi se lahko zahvalila za vse, kar so nama nudili. Vendar pa tudi v Salineri nisva mogla ostati za vedno. Prvega marca letos smo morali zapustiti hotel, kajti kmalu se bo začela turistična sezona. Eni so odšli nazaj na Hrvaško, midva pa se nisva imela kam vrniti. Direktor hotela in njegova žena sta nama ponudila svoj dom. Sedaj sva pri njih. Družina Furlan naju je sprejela kot svoje starše. Največ časa preživljava z njunima deklicama, ki nama zamenjujeta najine vnuke in prinašata veliko veselja in radosti,« pripoveduje Cvijeta Mršnik, ki jo bolj poznajo po vzdevku Ankica. Naša sogovornika sta bojevala svoje vojne in jih še vedno bojujeta daleč stran od svojih najbližjih. »Sin in zet sta v gardi na bojišču, hčerka in snaha z otroci (vsaka ima dva otroka) sta tudi v izgnanstvu. Že pet mesecev nimamo nobenih stikov. To, kar čutimo, je zelo težko povedati. Pred kratkim sem morala v Zagreb, da bi uredila stvari glede pokojnin, kajti pet mesecev nisva dobila ničesar. Tam sem srečala nekega soseda iz Borovega naselja. Povedal mi je, da je najino stanovanje požgano in oropano. Imeli smo vse, sedaj nimamo ničesar. Slišala sem tudi, da je moj sin Željko, rojen leta 1959, ranjen in da je menda ostal brez roke. Ker nimam uradnih obvestil, ne morem verjeti,« govori med solzami Cvijeta in dodaja: »Ničesar ne vem tudi o mojih dveh bratih, lliji in Luki. Pred kratkim se mi je oglasila hčerka iz Liši-nja, medtem ko je zet zaprt in čaka na zamenjavo v Sremski Mitroviči. O snahi in njenih otrocih ne vem ničesar. Povsem sem obupana, čeprav nama je pri družini Furlan dobro, bi se želela vrniti nazaj v Borovo naselje, ponovno imeti svoj dom, saj ne moreva biti vedno nekomu na bremenu,« pravi Cvijeta. Njen hudo bolni mož Josip, ki ima sladkorno bolezen, je pred kratkim prišel iz izolske bolnišnice. Sedaj se bolje počuti, čeprav razočaranja in nesreče ne more skriti. Na srečo je socialna služba iz Pirana uredila, da njune pokojnine od 12. meseca lani redno prihajajo in se jima izplačujejo v tolarjih. Rdeči križ pa še vedno skrbi za hrano in obleko, saj so njune pokojnine zelo nizke (od 3.500 do 4.000 SLT). Recite naši vladi, naj pomaga Ko se je Cvijeta malo pomirila, smo jo vprašali, čemu upa. »V situaciji, v kateri se nahajam, nimam nikakršnega upanja, niti ne pričakujem, da se bom vrnila v Borovo naselje, kjer sem preživela svoje otroštvo, kjer sem zaslužila svojo pokojnino (delala sem v tovarni usnjene obutve v Borovu, mož pa je delal v Jugotransportu v Ri-jeki), kjer so pokopani tudi moji starši... Želela bi se vrniti v svoje stanovanje, vendar ta ne obstaja več. Zavedam se, da nimam ničesar, da je skupno življenje z nekdanjimi sosedi nemogoče, da je vse zasedeno in da vrnitve ni. Nekoč smo v naši Slavoniji lepo in mirno živeli in se glede na narodnost nismo ločevali. Sploh ne razumem, kaj se je zgodilo z ljudmi. Vendar vse, kar si v tem trenutku želim, je, da bi izvedela kaj o svojem sinu.« »Hvaležna sem družini Furlan za topli sprejem, vendar se zavedam, da tu ne bova mogla za vedno ostati. Ne vem, na koga naj se obrnem, da rešimo ta problem. Nismo zaslužili, da se v teh letih potikamo od hiše do hiše. Želim, da naša vlada izve, kje se nahajamo, da poskrbi za nas in nam da kakšno stanovanje, da bi mogli zopet normalno živeti. Prosim vas, če lahko, prenesite to sporočilo naši vladi, naj nam pomaga. Od slovenske vlade ne moremo iskati več ničesar, saj smo hrvaški državljani. Občutek imam, da smo pozabljeni,« je ob koncu dejala Cvijeta. Sprejeli smo jih kot svoje starše Medtem ko smo se pogovarjali s Cvijeto, je z nami sedela celotna družina Furlan: Svetlana, Maks in njuni dve deklici Romana in Andreja. Mlajša hči je s svojimi ljubčki tolažila objokano no-no. Vprašali smo Maksa, kako to, da je sprejel v hišo te simpatične ljudi. »Begunci so ostali brez doma, nihče med njimi ni prišel sem na lastno željo, ampak zaradi nuje. In zdelo se nam je, da sta med njimi najbolj pomoči potrebna Mršni-kova. Z ženo sva se enostavno odločila, da ju vzameva na dom. Do zdaj sta se velikokrat selila in jasno nama je, kakšen napor je to za stare ljudi. Ker imava možnost, sva jih sprejela v hišo in priznati moram, da nimamo eni z drugimi nobenih težav. Trudimo se, da bi bili vsi zadovoljni in da bi jima te vojne muke, ki smo jih čutili tudi mi v Sloveniji, olajšali. Zavedam se, da v celoti to ni možno, vendar me pregovor: »Kdor prvi pomaga, dvakrat pomaga«, sili k temu, da pomagam vsem, ki so pomoči potrebni, seveda v okviru svojih zmožnosti,« je povedal Maks in nadaljeval: »Pri nas bodo, dokler bo to možno, in ko to ne bo več možno, jima bomo skušali pomagati rešiti njun problem. Res je, da so ti ljudje v negotovi situaciji. Dokler so tukaj, so lahko brez skrbi, vendar pa to ne more trajati neskončno. Tega se tudi oni krepko zavedajo. Radi bi vedeli, kdaj se bodo lahko vrnili na svoje domove, v svoje okolje. Kakorkoli že je, čeprav so tujci, so tukaj sedaj doma.« Kako sta jih sprejela otroka? »Deklici sta razumeli. Starejša hči je odločitev podpr- Cvijeta in Josip s svojima gostiteljema - Svetlano in Maksom Furlanom Cvijeta in Josip Mršnik z deklicami pred hišo la, mlajša se je nanju v trenutku navezala. Niti žena niti jaz nimava staršev tu v bližini, zato ju je sprejela kot starša. Zelo se razumejo. To mi je zelo všeč, saj nisem pričakoval, da se bo vse skupaj razvilo v takšno prijateljstvo.« Omenili ste, da imate zaradi beguncev pripombe na račun hrvaških oblasti? »Točno, kajti te oblasti so prišle samo enkrat v naš zbirni center v Strunjanu, pa še to na začetku, ko so prišli pogledat, kako se zadeve odvijajo. Vprašam se, kdo bo za te begunce skrbel, če ne lastna vlada. Mi lahko v neki meri pomagamo in sodelujemo z njihovo vlado, vendar za ljubezen in spore sta vedno potrebna dva. Mislim, da hrvaška vlada zanje ni storila dovolj. Morda ima to opravičljive razloge. Spremljam tudi hrvaški tisk in opažam, da zelo skopo govori o tem. Ne želim pohval niti jih ne pričakujem. Mi smo to naredili za njih in ne pričakujemo od njihovih sredstev obveščanja, da o tem govore. Bilo je veliko pripomb, kako slovenska vlada dobiva materialno pomoč, koliko hr- vaška vlada plačuje Sloveniji za begunce. Dejansko pa ni bilo s hrvaške strani niti dinarja. Pomoči ni bilo niti od Združenih narodov, Unesca ali podobnih organizacij, razen materialne pomoči Karitasa in Rdečega križa, ki smo jo direktno namenjali beguncem. Slovenija je pokazala ne samo, kaj je sposobna narediti, ampak, kaj je voljna narediti. Sele pred dobrim tednom so Hrvati odobrili prvo pomoč, kar pa seveda ne pomeni, da je že prišla. To je v bistvu pomoč za nadomestitev škode, ki jo je Slovenija imela z begunci. Republiška slovenska vlada je namreč iz proračuna namenila Rdečemu križu določeno vsoto za begunce. Rdeči križ pa je plačeval tedenske fakture nam, kajti mi sami ne bi mogli pokriti stroškov. Najprej je bilo 300 SLT po osebi, na koncu pa 400 SLT. Rdeči križ ima vse podatke, vendar hrvaška javnost o tem ni dovolj obveščena, kaj šele seznanjena s tem, kaj je s temi ljudmi,« je sklenil Maks Furlan. Vukica Vlajič MziH NOVCi90BA ___ v? MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLA VIJ IJS.) OGROŽEN PRIHOD? Čeprav se število modrih baretk na Hrvaškem in v BiH povečuje, se hkrati tudi zapleta. Razlog je čedalje več kršitev premirja. Poveljnik Satish Nam-biar, ki že Ima uradno svoj štab v Sarajevu, v zgradbi PTT Inženiring, kjer so v četrtek slovesno izobesili zastavo OZN, je Beograd in Zagreb opozoril, da spopadi lahko odložijo prihod modrih čelad. Poleg poveljniškega kadra so sicer že prišle prve enote. To so kanadski Inženlrci, ki bodo nastanjeni na območju Daruvarja v Zahodni Slavoniji. Prvi posel — odstranjevanje min. Do konca tega tedna naj bi govorili že o tisočih novih vojakov. Na Hrvaškem se sicer, tudi v saboru, nadaljujejo polemike, kaj prinašajo Hrvaški modre čelade, nadaljujejo se tudi nejasnosti. 26. marca 1992 je zaplapolala v glavnem mestu BiH zastava OZN - poveljstvo UNPROFOR je dobilo uradni sedež Hrvati še ne vedo, če bodo, čeprav samostojna država, lahko varovali meje z Bosno In Srbijo. Gre sicer za sprenevedanje, saj sporazum z OZN predvideva, da bodo ta območja začasno brez vojakov, razen modrih čelad, seveda. Bolj upravičeno Hrvate skrbi, čigava so podjetja v okupiranih območjih, čigava kmetijska zemlja, kdo bo sejal, kdo bo žel... Podpredsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks se upravičeno zaskrbljeno sprašuje, kdo so pravi predstavniki Srbov, katerim je Hrvaška pripravila evropsko zakonodajo o njihovi zaščiti. V tem je tudi precej hinavščine, kajti Šeks bi moral pojasniti, kdo so bili Srbi, ki so se s sprejetimi zakoni strinjali, koga so kaj vprašali. Ali pa gre za načelo, da le večinski narod, brez manjšine, odloča, kakšni bodo zakoni o njej. (Spomnimo se, kako smo bili ogorčeni, ko so take stvari poizkušali v Avstriji za tamkajšnje Slovence.) Kakorkoli že, na Hrvaškem marsikaj ni jasno. Zlasti zbuja skrb nadaljevanje izseljevanje Nesrbov s hrvaških območij, skrbi, ker na mejah Krajine rastejo nekakšne srbske carinarnice. Skrbi tudi, ker Hrvaška pravzaprav ni še dokončno podpisala sporazuma o modrih čeladah. Vprašanje je, če ga tudi bo, dokler ne bo v njem Jasno pisalo, da gre za državo Hrvaško, ne pa Hrvaško kar tako. Do miru v okupiranih območjih je tako še daleč In še bomo poslušali poročila o mrtvih, ranjenih, pregnanih, o porušenih hišah, cestah, mostovih... Žal tudi v Bosni in Hercegovini. Z. Kochanovvski TAJNI YU FONDI V TUJINI DENAR ZA ŠPIJONE Pred nekaj dnevi je prišla v javnost novica o še eni veliki srbski kraji premoženja bivše Jugoslavije. Srbija je ponovno prigrabila zase denar, ki je last vseh nekdanjih jugoslovanskih republik. Gre za velik znesek deviz z računov dispozicijskih fondov zvezne državne varnosti in zveznega sekretariata za zunanje zadeve, ki so ga po tajnem dogovoru med srbskim vrhom in generalštabom prenesli na račun jugoslovanskega armadnega vrha na tujem. Jugoslovanska služba dr- v carinsko zapečatenem te- žavne varnosti je denar s svojih računov v inozemstvu uporabljala za redna in priložnostna plačila svojih agentov, ki so delovali izven legalnih diplomatskih predstavništev in konzulatov. Ta sredstva so skrivali v veliki tajnosti in so bila izven nadzora zveznih organov, mnogi v vladi sploh niso vedeli zanje. Poznavalci razmer v tujini trdijo, da je imela Jugoslavija v svetu okoli 3500 različnih agentov, ki so zanje opravljali naročene naloge, vohunili, organizirali subverzivne akcije, atentate, in se povezovali z ekstremnimi političnimi organizacijami. V fond so se stekali milijoni bodisi po redni poti preko predstavništev bodisi preko podjetij in bančnih ustanov, ki jih je država ustanavljala zunaj in so služili kot kritje obveščevalni in teroristični dejavnosti. Nobena skrivnost ni, da sta bili v te namene ustanovljeni dve največji zunanjetrgovinski firmi v Beogradu Genex in lnex in marsikdo se še spomija afere Todorovič. Slobodan Todorovič je po nalogu Udbe v tujini širil mrežo podjetij, pri tem pa ugotovil, da bi lahko dobro obogatel. Za požrešnost so ga v opozorilo drugim strogo kaznovali, skupina agentov ga je ugrabila in vornjaku dostavila v Beograd, kjer ga je sodišče obsodilo na dolgoletni zapor. Obveščevalci in organizatorji vohunske mreže so delovali po točno določenih predpisih. Denar so vsak mesec dvigali ob drugem terminu, zneski se niso nikoli ujemali, ljudje, ki so odpirali ra- čune, so morali biti popolnoma čisti, po potrebi so potvarjali osebne dokumente, prenakazovali denar iz ene v drugo banko. Za nujna izplačila niso dvigali denarja z računov, ampak so uporabljali svoja v trezorjih deponirana sredstva. Podobno je delal tudi Zvezni sekretariat za zunanje zadeve, ki je imel ob obveščevalni službi še lastno mrežo agentov. Ti so z denarjem tega fonda podkupovali politične, novinarske in gospodarske kroge v državah, kjer so delovala jugoslovanska diplomatska predstavništva. Poraba tega denarja je tekla mimo legalnih predstavništev, v poročilih ni bilo navedb, komu so plačali in kolikšno vsoto, kar je omogočilo različne malverzacije in mnogi so svoje denarnice krepko odebelili. Ves ta denar so torej pred kratkim prenesli nadel generalštaba, ki je zadolžen za obveščevalno dejavnost v tujini. In to 35 milijonov dolarjev s fonda zvezne obveščevalne službe in 15 milijonov dolarjev s fonda sekretariata za zunanje zadeve. IZSILJEVANJE MAKEDONSKIH DIREKTORJEV AIDS KOT ZASTRAŠEVANJE Na tem Balkanu je očitno vse mogoče. Neka skrivnostna organizacija je zagrozila 236 direktorjem makedonskih podjetij, da jih bo, če ne bodo poslušni, kaznovala tako, da bo njihove potomce okužila z virusom aidsa. Že sredi preteklega leta so mark. Ker direktorji niso na naslove uglednih make- ubogali, so dobili opomine in donskih direktorjev začela kot zadnji rok plačila zahte-prihajati pisma z zahtevami, vanih zneskov 30. marec, naj na žiro račun Uniproko- Organizacija MP 2000 zase ma, ene razvojno najbolj za- trdi, da se bori za socialno nimivih makedonskih firm, pravičnost, enakopravnost in nakažejo določene zneske, splošno blagostanje. Nima od 8500 do 20.000 nemških ne nacionalističnih ne šovi- nističnih niti političnih ciljev, postavlja še drugo vpraša-Zavzema se za demokracijo nje. Zakaj naj bi direktorji in humanost, kar je priprav- plačali denar prav na račun Ijena uresničevati tudi z od- Uniprokoma, kar bi SDK in ločnimi in ne najbolj blagimi policija takoj ugotovili. Ne prijemi. Neposlušnim odkrito gre pri vsem skupaj za kom-preti s svojimi »Aids kamika- promitiranje podjetja in nje-zami«. Makedonske direktor- govega direktorja, ki je poje poziva: »Denar je brez stavil na noge tudi uspešno vrednosti, ne ogrozite svojih banko, za katere delnice vla-družin!« da med ljudi in tudi visokimi Ob vseh ugibanjih, kdo so makedonskimi političnimi člani skrivnostne skupine, se krogi veliko zanimanje? MORJE ADRIJANSKO STOP ZA NOVINARJE IN RIRIČE Bitka na kopnem je utihnila, pričenja se boj na morju. Slovenski ribiči so tujci v Jadranskem morju, takoj, ko zaplujejo onkraj slovenskih voda - 24. marca je hrvaška stran slovenskim ribičem prepovedala lov v svojih vodah, je sporočil hrvaški minister za pomorstvo Davorin Rudolf. Ribiči so dvignili mreže in čakajo, kaj bodo sklenili suho-zemni politični pomorščaki. Včeraj prijatelj danes tujec Kot že mnogokrat doslej, smo se po sledi teh sporočil dogovorili za razgovor s poveljnikom policijske postaje v Umagu. Tja smo radi zahajali, saj smo vedno dobivali zanimive novosti, ki so bile aktualne tako za to, kot za ono stran. Vselej smo našli pripravljenega sogovornika, saj smo vsi bili Istrani. Tokrat sm^bili prepričani, da bomo kot prvi dobili ekskluzivne novice s terena glede novih hrvaških določil. Ob običajnem ljubeznivem sprejemu nas je poveljnik policijske postaje presenetil z vprašanjem: »Ali veste, da sedaj kot tuji državaljani morate imeti posebno dovoljenje MUP-a Hrvaške, brez katerega vam ne moremo dati nobenih informacij.« Razumeli smo sporočilo iz republiškega vrha in tudi našega sogovornika. Torej brez dovoljenja se ne smemo ne pogovarjati in ne loviti ribice. Kar nekako občutimo pa, da bomo ob začetku turistične sezone dobrodošli gostje, saj denar izgubi lastnika takoj, ko ga zamenja. Povsod ni tako. Na srečo turistični delavci v Istri nerazmišljajo tako kot njihova policija. Kot je bilo običajno do sedaj, nas še vedno vabijo v svoje turistične objekte, da jih predstavimo slovenski javnosti. Pri tem seveda ne zahtevajo nobenih posebnih dovoljenj ministra za turizem republike Hrvatske. Prav gotovo je, da so slovenski ribiči bolj vznemirjeni zaradi novih omejitev kot novinarji. Z veliko sreče jim bo morda uspelo pridobiti dovoljenje za ribarjenje določenih vrst rib v določenem času. Vendar se morda naključnemu opazovalcu zdi, da se hrvaške oblasti borijo na napačnem koncu. V boju za svojo ozemeljsko celovitost je treba bika prijeti za roge in ne za noge. Zoran Vlajič N0WU90BA :__wC VUKOVARSKA TRAGEDIJA KLAVCI PLEŠEJO KOLO Gospa Jandrečlč Marija je stara petinpetdeset let. Doma je bila v vasi Bapska, občina Vukovar, kjer je imela hišo, družino, srečo. Danes tega ni več, ostale so samo solze v očeh. »Prišli so četniki in zasedli vas. Bapsko so preimenovali v Arkanovo selo. Arkanovi so četniška stranka. Imeli so orožje, nože, granate in bombe. Eno so vrgli sosedi na dvorišče. Celo vas so izropali, ljudji izgnali. Prišli so tudi do moje hiše. Stanovali smo v centru vasi, v glavni ulici Matija Gubec, kjer je stala še trgovina, šola in cerkev. Ko so prišli, smo imeli deset minut časa, da poberemo najnujnejše. Bala sem se, ko sem jih zagledala. Razbili so vse, luči, okna, pohištvo, odnesli televizijo. Prišli so, da bi nas okradli. Zunaj je čakal avtobus, da nas odpelje v neznano. Bilo nas je dvaindvajset. Nihče ni vedel, kam gremo. Na avtobusu smo čakali tri ure. Ljudje so jokali. Naše hiše so naselili šla pred enim tednom. Srčna bolnica sem in ne vem, od kod sem jemala moč. Ko sem sedela na avtubusu, nisem potočila niti ene solze. Ne da se opisati, kaj sem takrat občutila.« Ne bomo vas ubili, ampak zaklali! »Kaj vse so počenjali. To niso ljudje, ampak živali. Vpisi so: vi si niste niti zaslužili, da vas ubijemo, mi vas bomo poklali! Še danes me oblije polt, ko se spomnim. Nikomur ne želim take strahote, kot smo jo doživeli mi. Ljudi so peljali v klet v cerkvi, kjer so jih pretepali in mučili. Spraševali so jih, kaj bi raje, da jim odrežejo nos, prste ali uho. Brcali so jih in jim grozili. Cela občina Vukovar je bi- 'bOiMLA 6-. /iz Haitj l dC H. tjuji pdcbVcu’a. -Sč da dt/ja ij_ S. Ud. £< Zelena kartica, ki omogoča gibanje po vasi nate, ljudje so bežali v gozd. Tam smo spali tri noči. Bilo je strašno. Oče mojih vnukov je bil zaprt v četniškem taborišču v Begejcih pri Zrenjaninu. Živalsko so ravnali z njimi. Morali so dvigati roke in peti glasno, da jih vsi slišijo: Berem, berem višnje! Mučili so jih in pretepali. Nikomur niso smeli povedati, od kod poškodbe, sicer bi jih pobili. Četniki so po njih plesali kolo, oni pa so morali peti: Ko to kaže, ko to laže, Srbija je mala! Čedalje več je takšnih r/CTBPJLft- Bili so tajni, nihče ni vedel, koga bodo ubili. Na podlagi lažne izjave so hoteli ubiti tudi mojo hčer Katico. Katica ima tri otroke, stare dve, šest in deset let. Očeta so zaprli, mamo hoteli ubiti, kdo bi skrbel za njih, ko bi jaz umrla. Katica je bila zelo odkrita in družabna. Veliko je delala z mladino. Že kot otrok je bila zelo samostojna. Obdolžili so jo, da je imela radijsko postajo, da je vodila HDZ, da je bila v kriznem štabu in še mnogo drugega. Komandirju vojne poli- K. H} Potrdilo za prevoz drv s srbskimi družinami iz Pa-krovca, Daruvarja, Slavonske Požege. Moje vasi ni več. Arkan jo je prekrstil in jo naselil s svojimi. Vpili so na nas, češ naj nas hrani Tudman in naj nas čuva hrvaška vojska, ki se je prej imenovala Zbor Narodne Garde. Pred mesecem dni so mi izgnali tri otroke in vnuke. Najmlajši je imel komaj dve leti.. « Zmanjka ji glasu. Skloni glavo, prekriža od dela zdelane roke in po licih ji dresijo solze. Glasno joče ... »Do konca sem branila hišo, a če ne bi ubogala, bi me ubili. K sorodnikom sem pri- la izseljena. Tristo petdeset ljudi, od tega največ žensk in otrok, so poslali preko minskega polja naj bežijo. Ljudi so naložili na prikolico traktorja, jih zvezali in spustili po hribu navzdol. Ob tem so se zabavali in se smejali. Prej nisem povedala do konca. Z avtobusom so nas nato peljali do Brčkega v Bosni in nas tam pustili. Prenočili smo na železniški postaji, brez hrane in vode. Kriva je vojska in četniki. Oni se niso prišli borit, ampak krast, ubijat in izgnati narod, da bi lahko vse vzeli. Pred prihodom četnikov je bil prvi napad na vas. Padale so gra- kojom cc AA QJ- /toMdddt? Mc-cr/) u vea+e-OAOSf^O 3iWJl/p£liUc’ MfrfujLi JLA icy(pyfy$ VA/LHd /ifuJ-oAuutf Mrt y OAjiofK AoJA-un s.e. u nr&MV- Je y matu ve J 6 . k.*n. i • ' POTRDILO S katerim se potrjuje, da je s strani komande mesta in krajevne skupnosti Jandrešič Mariji odobreno, da vzame eno prikolico koruze iz hiše v Ul. padlih borcev B. B. in jo prepelje v Ul. Matije Gubca 16. Komandant mesta kapetan Dragan Ivanovič taborišč in sicer so še taborišče Sremska Mitroviča, Niš in druga. Imeli so spiske, katere ljudi je treba likvidirati. ' ^ J*- ■% *j v Hi > ” ■ V • ■V.Vv^-'v * * * Jandrečlč Marija pri svojih sorodnikih Željko Ražnjatovič - Arkah Strah In trepet nedolžnih cije so se zasmilili otroci, zato nam je pomagal. Katico smo rešili. Če bi moja Katica ostala, bi jo ubili!« Zopet so jo premagale solze. Zaihtela je in se prijela za srce. Naenkrat je prenehala jokati, zravnala se je in v njenih očeh je vrela moč, želja in upanje. Rekla je: »Vsak dan sem molila za otroke in vnuke. Zadnja sem odšla hiše in prva se bom vrnila. Rada bi videla svoj dom!« Božena Balaš BALKANSKA KRČMA Beograd: Predsednik Gospodarske zbornice Srbije Momir Pavličevič je izjavil, da ni nobenih ovir za gospodarsko sodelovanje med Srbijo in Slovenijo. Sarajevo: Poveljnik mirovnih sil Združenih narodov v Jugoslaviji Satiš Nambiar se je vselil v svoj kabinet. Pred poslopjem PTT Ingeniring so izobesili modro zastvo. Zagreb: Okupcijske sile so v zadnjih dneh 272-krat prekršile sarajevski sporazum. Na hrvaška mesta in obrambne položaje je bilo izstreljenih 8500 granat, od tega največ na Osijek, Valpovo in Vinkovce. V teh napadih je padlo petnajst ljudi, več kot petdeset pa je bilo ranjenih. Zagreb: Predsednik hrvaške vlade dr. Franjo Gregurič je izjavil, da ni mogoče čez noč urediti vseh odnosov tako, da bi bilo prav Hrvatom in Slovencem. Reka: Zadar in okolica sta bila tarča najsilovitejšega napada srbskih enot od sarjevskega premirja sem. Domnevajo, da je na mesto in bližnji naselji Slivnici in Posedarje padlo več kot 200 granat. Skopje: Od 27. marca so ozemlje in meje te republike prvič v zgodovini pod nadzorstvom makedonske vojske. Predsednik Kiro Gligorov in poveljnik nekdanjega tretjega armadnega območja generalpolkovnik Nikola Uzelac sta podpisala dokument o izročitvi vojaških objektov in tehnične opreme. General je ob tej priložnosti očital makedonskim sredstvom poročanja, da so nekorektno poročala o umiku JLA iz Makedonije. Beograd: »Ne želimo ustvariti države, v kateri bi živeli samo Srbi, saj takšna država ne more biti demokratična, želimo si državo, v kateri bo celotnemu srbskemu narodu zagotovljena svoboda obstanka in ustvarjanja in ki jo bodo vse nacionalnosti in vere štele za svojo«, je zapisal književnik Dobriča Čosič v pismu kongresu intelektualcev, ki je bil v Sarajevu. Zagreb: Poslanci v hrvaškem saboru so sprejeli nov poslovnik, ki predvideva tudi dvodomni sabor, zavrnili pa amandma po katerem bi najmanj deset poslancev lahko kadarkoli v pismeni obliki zahtevalo od predsednika republike poročilo o njegovem delu. Zagreb: Minister za obnovo Hrvaške je sporočil, da bo v okviru zagrebškega velesejma od 21. do 25. aprila letos, pod pokroviteljstvom hrvaške vlade organiziran Mednarodni sejem obnove. BiH: Barikad v tej republiki ne postavljajo samo ekstremni predstavniki političnih strank, pač pa tudi delavci, ki niso dobili plač ali hočejo povišanje ter kmetje, ki ne morejo kupiti umetnih gnojil za spomladansko setev. Vukovar: Agencija Dunav-turist iz Vukovarja je napovedala prve organizirane turistične izlete v to porušeno mesto, v katerega se počasi vrača življenje. Izleti, ki jih bo ta agencija v dogovoru z vojaškimi oblastmi organizirala, bodo Vukovarju omogočili, da pride do denarja za obnovo turističnih in gostinskih objektov, pišejo Večernje Novosti in dodajajo, da je bila ta vest objavljena na srečanju Jugoslovanskega združenja turističnih agencij v Beogradu. Beograd: Zvezna vlada je v dogovoru s srbsko vlado pripravila zakon o upokojitvi delavcev v zveznih organih in JLA in ga poslala skupščini, ki ga bo najverjetneje sprejela po hitrem postopku. V kolikor bo ta zakon sprejet, bo s petindvajsetimi leti delovne dobe šlo v pokoj več kot 20 tisoč oficirjev in skoraj 2000 delavcev zveznih organov. Kutina: INA Petrokemija bo v marcu kupcem dostavila 180 tisoč ton umetnih gnojil od tega v Slovenijo 36.800 ton. Beograd: Načelnik uprave za moralno vzgojo v obrambnem ministrstvu bivše Jugoslavije, generalmajor dr. Vuk Obradovič je v intervjuju za beograjski dnevnik »Politika« izjavil, da je JA dosegla pomembno vojaško zmago: okoli 95 odstotkov ozemlja, kjer živijo Srbi in kjer so v večini, je v srbskih rokah. Za bivšega zveznega obrambnega ministra Branka Mamulo je dejal, da je zlorabil položaj in povzročil veliko škodo armadi. »Nikogar ni mogoče oprostiti odgovornosti za storjene zlorabe ne glede na čine in funkcije,« je poudaril Obradovič. Sarajevo: Predsedstvo Bosne in Hercegovine je po prihodu delegacije s kriznih območij Bosanskega Broda in Dervente na seji preučilo njeno poročilo, zatem pa sejo prekinilo. Prekinili so jo zato, ker so smatrali, da mora biti na seji prisoten tudi predstavnik vojske, ki je eden od najpomembnejših dejavnikov za razplet položaja na tem področju. Zagreb: »Glede ribolova v morju, ki pripada Republiki Hrvaški je treba ravnati po načelu deeskalacije. To je načelo popolne odstranitve tujih ribčev iz hrvaškega morja. Tako politiko nalaga zaščita domačih ribičev in dolžnost sprejema stalnih meril zaradi zaščite in ohranitve živih bogastev v morju Republike Hrvaške,« so poudarili v informaciji, ki jo je o ureditvi ribolova slovenskih ribičev v hrvaškem morju dal minister za pomorstvo RH dr. Davorin Rudolf. Vinkovci: Agresorji so okrepili napade na vseh bojiščih na področju Vinkovcev in Vukovarja, izvedli pa so tudi premike svojih enot in tehnike ter ropali hrvaško premoženje in rušili hiše, so sporočili iz poveljstva Operativne skupine Vinkovci--Vukovar. Reka: Regionalna avtonomija na Hvaškem ima veliko več nasprotnikov kot privržencev, zato ni čudno, da stranke, kot so na primer Istrski demokratski sabor, Dalmatinska akcija ali Srbski demokratski forum, izzivajo pri mnogih Hrvatih pravi bes. Nedavna razprava na mednarodnem simpoziju o Evropi regij in komun v Reki je izvala burne reakcije celo v tem mestu, ki velja za dokaj tolerantno. Predstavniki navedenih strank so bili zato obtoženi avtonomaštva. Beograd: Okrog štiristo domačih in tujih razstavljalcev se udeležuje tradicionalnega avtomobilskega sejma, ki je v razmerah splošnega gospodarskega kolapsa, stavk in praznih žepov še bolj zgolj paša za oči, kakor je bil že po tradiciji. Zagreb: V Zagrebu so ustanovil Društvo hrvaških intelektualk, ki bo zbiralo dokumentacijo o vojni, pomagalo beguncem pri vprašanju v domove in izdajalo publikacije. Pripravljenost za sodelovanje je izrazila tudi dr. Vesna Bo-sanac. HOVfiDOBA STRAN 10 23. STRAN RES JE ■ ■ — da slovenski častniki, odkar so prestopili v slovensko vojsko, lažje potujejo v tujino kot nekoč, ko so še službovali v JLA. General Slapar s sodelavci je odraj-žal na Finsko, kjer si je ogledal 34. vojaško smučarsko svetovno prvenstvo. Našel je tudi čas, da je v finskem inštitutu za zunanje zadeve predaval o vlogi in organizaciji teritorialne obrambe Republike Slovenije. Finci so tako izvedeli, kako je mogoče zmagati v vojni, v kateri sovražniku odgovarja, da izgubi. — da je Slovenija končno postala članica Konference evropske varnosti in sodelovanja, kar lahko zdravilno vpliva le na manjvrednostne komplekse nekaterih slovenskih politikov, navadnemu Slovencu pa pomeni le to toliko kot KEVS-u samemu - nič. — da se je vrednost Delove košarice življenjskih stroškov za mesec marec povečala le za 0,8 odstotka, kar pa Peterleta ni ohrabrilo, da bi le to komentiral. Podpredsedniku Matiji Malešiču je tudi pod ceno spremljati cene v trgovinah. Najbrž zato, ker nima časa za takšne malenkosti. — da so v Sloveniji najpomembnejša stvar volitve, saj so za izvedbo le teh oblastniki zaprosili za tuje posojilo. Amerikanci nam bodo sedaj zagotovo dali denar tudi za potrebe gospodarstva, saj so uvideli, da ga nimamo niti za preštevanje. — da smo Slovenci izgubili zvezdo z zastave (dobili smo sicer tri majčkene) dobili pa smo jo v vesolju. Ali nam bo zvezda, ki se je doslej imenovala Urša major Raiok 12m50sd51°13’, odslej pa le Slovenija, kaj izboljšala horoskop, bomo pa še videli. — da prostorov in uslug zbirnega centra na Viču hrvaški begunci več ne potrebujejo, kar pa bi prav prišlo ljubljanskim klošarjem, ki morajo zmrzovati po kleteh. Slovencev, ki so se zapili in padli na socialno dno, pa menda tako ni škoda. — da je bil general Janez Slapar na uradnem obisku v Skandinaviji. Ker uradno izjavlja, da tam ni kupoval orožja, se je treba vprašati, če je šel le na izlet. — da Evropa priznava poseben status Srbov na Hrvaškem. Ker so ogroženi tudi Slovenci v Italiji in Avstriji, bi lahko poseben status zanje zahtevala tudi Slovenija. Če Evropa ne bi pristala, preostane srbski način, s tanki reševati ogrožene Slovence zunaj republike. — da je Blanka Doberšek dobra TV novinarka. Ob poročilu iz Albanije pa ji je najbrž ušlo, da je bila Albanija zadnja komunistična država v Evropi. Pozabila je na Srbijo in Črno goro, ki želita biti celo Jugoslavija. — da še vedno velja srbsko temeljno načelo: Vsi Srbi v eni državi. Če je tako, naj se vsi Srbi dejansko naselijo v Srbiji. — da smo bili kritizirani, ko smo zapisali, da bo »jeseničenje odpadkov« veljalo 3 milijone DEM, češ, da bo le 2 milijona. Zdaj so prišli računi in številka je 5,5 milijona DEM. — da je Slovenija ogromno denarja dala koroškim Slovencem. Bomo zdaj lastninili tudi to? Pošteno bi že bilo. — da Hrvaška postaja vse bolj »odprta knjiga«. Kako bo z ribiči na slovenskih ladjah, kako z mejami, še ni jasno. V zadnjem času pa so Hrvati spet odkrili Ameriko. Vojaki in policaji v tej državi bodo lahko člani strank, v prostem času in v civilu. Kako je to, je pri nas jasno pokazal Aksen-tijevič. Hrvati bodo tudi vzeli stanovanjsko pravico tistim, ki so se borili na srbski strani. To je najbrž prav. Ni pa prav, da stanovanjske pravice ne morejo nadaljevati njihovi ožji sorodniki. Če je bil oče »četnik«, sin pa v ZNG, ta ne bo smel po očetu dobiti stanovanjske pravice. Živela demokratična prijateljska Hrvaška! — da minister Peter Vencelj ni že nekaj let plačal članarine v planinskem društvu Kranj. Kljub temu so mu dovolili vpis med planince. Gotovo je, da tokrat minister Vencelj pleza po drugačnih gorah kot so naše Alpe. 1. aprila ZAKAJ JE BIL SCHWARZBARTL TEPEN NORMA V JARKU V intervjuju novinarke Vesne R. Marinčič z Antonom Ervinom Schvvarzbartlom, objavljenem v Sobotni prilogi Dela z dne 14. marca 1992, je intervjuvanec izjavil, da je bil kot inženir pripravnik tepen. Tega, zakaj so bili delavci nekdanje Keramike iz Izlak jezni nanj, pa ni naravnost povedal. V svinčenih socialističnih šestdesetih letih je bilo biti delavec zelo veliko vredno, kmetov in intelektualcev (razen profesorjev marksistične filozofije) pa niso najbolj cenili. Največ je veljalo delo za strojem v tovarni, ki se je lahko izkazalo le v na različne načine merjenih količinah izdelkov, za kar se je uporabljala (in se še) stokrat prekleta beseda: norma, katera se je vedno zviševala, zmanjševala pa nikoli. »Navadni« delavci niso marali niti tistih, ki so norme postavljali niti tistih, ki so jih presegali. Svoje prve delovne izkušnje je Schvvarzbartl opisal v omenjenem intervjuju: »Leta 1965 sem prvič nastopil službo, 1966 pa so me delavci prebunkali in bi me tudi zaštihali, če jim ne bi ušel. Kot mlad nadobudni inženir sem se namreč odločil, da bom štirinajst dni delal skupaj z njimi - in takrat smo pošteno garali - a ko so ugotovili, da se bom jaz umaknil nazaj, oni bodo morali pa z enako vnemo delati naprej, so se razjezili.« »Tvoja žena je boljša od moje, je tikratna mati«. Schvvarzbartl, kaže, je hotel v svoji prvi službi v Keramiki (sedaj Elektroelement Izlake) pokazati delavcem, kako se dela. Kakšnih štirinajst dni je delal kot pomočnik kurjača pri kupolni peči za odžig porcelana. V skupini, ki je štela od osem do deset delavcev, je bil enakovreden. Skupina, ki je naporno delo opravljala v treh izmenah, je imela kot ustaljeno normo količino v peči vloženih porcelanskih elementov. Novinec Schvvarzbartl, ki je vedel, da bo težko delal le nekaj dni, pa je hotel narediti čim več, s čimer bi prekoračil normo. Obstajala je nevarnost, da bo postavljena nova višja norma, ki bi jo morali dosegati vsi delavci v skupini. Schvvarzbartlu je bilo štirinajst dni lahko delati kot nor, posebej še, ker ga je čakala direktorjeva pohvala in mehak inženirski stolček. Delavci, ki bi morali po zaslugi pritepenca še bolj garati v strašni vročini, so bili upravičeno besni. Maščevanje je bilo sladko. Delavci iz skupine, v kateri je Schvvarzbartl garal, so ga popoldne okrog 18. ure, ko je odhajal iz službe, počakali izven tovarne v bližini nekdanje gostilne Obrezija. Pretepli so ga in vrgli v jarek. Ni jim ušel, kot pravi sam, temveč je imel to srečo, da je dežurni tovarne videl boj in preprečil masaker. Schvvarzbartl, ki toliko kritizira nekdanji samoupravni socialistični sistem, je na lastni koži občutil »diktaturo proletariata«. Smešno pa je, da se je to zgodilo ravno v primeru, ko je vestno izpolnjeval socialistična delovna pravila. Franc Furland Delavci so Ir«*11 Schvvarzbartla tako radi, da so vrgli v jarek Schvvarzbartlove moreče sanje Tako bobnečega govora, ki ga je ob predstavitvi Slovenske narodne stranke v Celju opravil njen predsednik Zmago Jelinčič, ne bi zmogel niti Schvvarzbartl. Predstavljeni program te najbolj desne slovenske stranke, ki bo na volitvah nastopila samostojno, je skrajno nacionalističen. SNS se zavzema za etnično čisto Slovenijo, »južnjakom« odreka pravico do političnega združevanja in veroizpovedi, sploh pa bi jih najraje pregnala preko Kolpe. V tej kazenski ekspediciji jim bo najbrž največ pomagala lastna »dobro izurjena in oborožena vojska petstotih mož, katere se baje boji tudi slovenska oblast, ki je polna kosovcev in udbovcev,« v kar je Jelinčič sveto prepričan. Je predsednik prepričan tudi v trdi č na koncu svojega priimka? HUMORESKA PLURA- LIZEM ŠTEVILK V duhu novih sprememb je v skupščino v Naši občini zapihal nov veter. Začel je temeljito vetriti dnevne rede sej, v katerih imajo najvažnejšo vlogo številke. Ugotavljajo, da so številke izredno pomemebne, kajti če ne bi bile, jih sploh ne bi bilo. A še važnejši je pluralizem številk, kar pomeni, da ne morejo biti postavljene vedno lepo po vrsti, tako da je vedno vsaka številka na istem mestu. Ko je predsedujoči prebral dnevni red od točke do točke in vsako točko malo pokomentiral, je sprožil pravi razpravljalni plaz. »Predlagam, da točko 5 zamenjamo s točko 2,« je rekel poslanec. »Ta problematika ima večjo težo.« »Prav bi bilo, da bi točko 4 zamenjali za točko 12,« je rekel drugi poslanec, »s tem bi dokazali, da lahko še počaka.« »Jaz pa imam to pripombo, « se je oglasil tretji poslanec, »da bi točko 9 razdelili na štiri podtočke, recimo na a, b, c in d. Problematika je tako pereča, da je ni mogoče strpati pod eno samo točko. Tako bi ta točka postala nosilna in bi jo morali uvrstiti takoj za prvo točko.« »Ja, ko gledam vse te točke, « je rekel četrti poslanec, »se mi zdi, da so res razvrščene precej nepremišljeno. »Čudim se, zakaj mora biti sedemindvajseta točka za šestindvajseto, se pravi na sedemindvajsetem mestu, zakaj ne bi bila petindvajseta, ali če smo pošteni, celo triindvajseta. Vem, da bo kdo rekel, da točke niso razvrščene po kakšnem tekmovalnem principu, ampak kje pa piše, da mora biti prva točka res vedno prva in ne bi mogla biti kdaj tudi druga ali peta ali celo zadnja. O tem sestavljalci dnevnega reda premalo razmišljajo. Lahko bi malo pogledali v zgodovino, kako so naši mestni sveti takrat razporejali točke. Kolikor mi je znano, trinajste točke nikoli niso postavili na dvanajsto ali na drugo mesto.« »Kako pa bi vi razvrstili tele naše točke?« je vprašal predsedujoči. »Kaj niso razvrščene po vrsti od 1 do 29?« »Jaz? Ja, seveda niso, saj to dopovedujemo. Po moje bi bilo lahko čisto narobe,« je rekel poslanec. »Na primer, primerjajte četrto in petindvajseto točko, pa boste videli, da jih je med njima enaindvajset. Če bi petindvajseto zamenjali s trinajsto, bi pridobila kar dvanajst mest.« »Kaj pa bi s tem dosegli?« »S tem bi dosegli, da bi petindvajseta točka postala trinajsta in bi si od obdelova- izgubile prve. Možnosti rešitev sta dve: lahko bi razporedili v duhu p tun ma, se pravi, da bi za s točko 29 in nadalje s točko 3 itd., ali pa, da bi točke postavili na prvo i sto. Kaj ne bi bilo imeni brati časopisnih pore skupščina v Naši občini razpravljala o eni sami tc dnevnega reda?« 1. aprila 3 ■JI. ir POIZVEDBA Išče se MILAN AKSI-JENTIJEVIČ, nekdanji poslanec slovenske skupščine in demon jugoar-made. Organi pregona NOVE DOBE ga dolžijo, da ni oddal davčne napovedi za leto 1991. Pozivamo inšpektorje republiške davčne uprave, da v skladu z zakonom o dohodnini ustrezno ukrepajo! IZJAVA Podpisani Janez Drnovšek, rojen 17. 5. 1950 v Celju, izjavljam, da sprejemam kandidaturo za predsednika NOVE DOBE Republike Slovenije. NOV^OBA Spodaj podpisani Joža Zadikaka izjavljam, da želim plačati dohodnino nekdanjega ministra Maksa Bastla, če mi dovoli sprejeti tudi vse njegove lanskoletne prihodke. Dohodkom, ki jih je prejel izven državnih meja Slovenije se odpovedujem, ker se ne spoznam na mednarodno pravo. Franco Juri, poslanec in karikaturni analitik skupščinskega življenja, poziva politične kolege, naj novinarjem posredujejo svoje davčne napovedi. To ni prvoaprilska šala. Ko bom velik bom JEL ko Ka CIN, četudi ne bom Boris JELCIN. JEL ko Ka CIN bi rad postal Boris JELCIN NI RES... - da je 1. april zgolj dan laži. S tem dnem je namreč slovensko ribarjenje v hrvaških vodah postalo sporno. Upamo le, da prvi april res ne bo postal nov dan norcev. - da je Janez Drnovšek za zaprtje jedrske elektrarne Krško. Predlaga, da na referendum še malo počakamo, medtem pa se naj pripravijo resni argumenti za in proti. Če bo stvar potekala tako hitro kot njegovo odločanje, kam in v katero stranko se naj vključi, potem bodo na referendumu glasovali naši otroci, če jih prej ne bo prizadela jedrska nesreča. - da je prvi april dan laži, ali pa to morda res je. Tega dne se namreč veterani spet spominjajo svojih brigadirskih mladinskih akcij. Ali je dan laži dobil ime po brigadirjih ali so bili brigadirji izbrani na dan laži, je danes nepomembno. Gotovo je le, da so se akcije in ime prazničnega dneva dobro ujemali. - da je bila Katja Boh ovira za vzpostavitev zdravniške zbornice. Potrebno je bilo le počakati, da se jo lepo namestili preko meje in zadeva je stekla. - da bo letošnja slovenska politična pomlad cvetoča. Bolj je podobno zimski zmrzali. Upamo, da jeseni ne bomo v shrambo shranjevali le ledenih sveč in dolgih nosov. - da novinar, dopisnik Radia Slovenije, Marjan Dora, na volitvah ne bo glasoval za Ivana Krambergerja. Zaradi spletk glede novinarjeve plače, mu je Kramberger obljubil, da, v kolikor bo izvoljen, bo Marjanu Dori do smrti plačeval razliko med njegovo plačo in dva tisoč markami. Za takšno idejo se bi dal še marsikateri novinar krivo obtožiti. Sliši se, da nekateri novinarji prosijo bodoče politike, naj jih v javnosti očrnijo in se potem zgledujejo po Krambergerju. - da je Barbara Šerbec - Šerbi mati. Vsem sporoča, da se pravi moški zanjo še ni pojavil. S tem si je gotovo pridobila črno piko pri Schvvarzbartlu. Pričakujemo prepoved predavanja Agropopovih pesmi v Domžalah. - da denacionalizacijo že izvajajo. Kljub temii, da je od sprejetja zakona minilo že več kot tri mesece, ni še nihče dobil ničesar nazaj. Baje se po občinah izogibajo dodatnega dela. - da Igor Bavčar nima vseh potrebnih lastnosti za dobrega politika. Glede na to, da je stasten ribič, ima vse lastnosti, ki so potrebne v politiki, ter hkrati tudi dobro ve, da smrdi riba pri glavi. - da se zahodne države branijo pošiljati svoje vojake pod zatavo združenih narodov. Tako bo Luksemburg poslal kar deset odstotkov svoje vojske na Hrvaško, kjer bodo čuvali mir. No ja, če vemo, da šteje njihova vojska 750 vojakov, se ni bati, da jih na Hrvaškem ne bi imeli kam namestiti. - da se je portoroško zdravilišče Terme pridružilo nedavni splošni stavki. No pravzaprav je res — štrajkali so samo nasproti domačim gostom, tuji gostje pa so imeli popolno terapijo. Modra odločitev, drugače bi se lahko zgodilo, da bi prihodnjič stavkali tuji gostje, ki jih ne bi bilo v zdravilišče. Domači bomo pa tako ali tako. - da nas bodo Japonci priznali šele za ZDA. So nas že priznali. Da pa si ne bi Rupel preveč domišljal, je potrebno poudariti, da gre zasluga zgolj njihovemu rivalstvu z ZDA. Naj se vidi, kdo je bil prej. - da je Jeseničanom žal za odpadki, ki so jih končno odpeljali iz Jesenic. Nekateri ipa se le sprašujejo, ali ne bi bilo pametno, Iko bi 5,5 milijona mark, kolikor je cena te operacije, ostalo na Jesenicah. - da je bilo nekaj deset pripadnikov modrih čelad, ki so se skupaj z inženirsko tehniko peljali z vlakom skozi Slovenijo, redkobesednih. Bili so le previdni v stikih z domorodci, saj na Balkanu nikoli ne veš, kdo je kdo. Konec koncev je v Sloveniji veliko priimkov na -ič. GRETA SCACCHI Zapeljevanje po italijansko, bi rekel človek, ko se zazre v njen obraz, ki je kombinacija dekliške deviškosti in mondene damskosti. »Sem igralka karakternih vlog. Sita sem se gledati v vlogah lepotic, gledalcem mora biti dolgčas, če vedno zrejo v moje golo oprsje.« Verjetno bomo imeli kmalu možnost sami oceniti njene igralske sposobnosti, ki so, če gre verjeti poznavlacem hollywoodske scene, prava paša za oči. GLASBA LESTVICE miM PO SLOVENIJI NAGRADNA KRIŽANKA HOROSKOP SOS IZ POSTELJE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI NOV/!« SOBA ______V__________ TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 2. APRIL Četrtek, 2. 4. 21.25 TVS II OBISK V IGRALSKEM STUDIU, 1. del Leta 1947 sta Actor’s studio ustanovila Elia Kazan in Cheryl Cravvford, ki se jima je pozneje pridružil še Lee Strasberg. Osnovno izhodišče studia je sistem Stanislavskega, posebno pozornost posvečajo improvizaciji, skupinskemu delu in spoznavanju lastne osebnosti. Takšno oblikovanje vloge se imenuje »metoda«. Studio so oblikovali mnogi znani igralci, npr. R. Steiger, W. VVallach, Sh. Winters, M. Brando, M. Clift, J. Dean in drugi. 23.15 TVS 1 RAZREDNIK, Zmenki Razrednik po naključju spozna mikavno manekenko in povabi jo na večerjo. V posebnem razredu pa spet rešuje težave: Janiče je obupana, saj ima občutek, da jo sošolci zapostavljajo. Vedno kadar kam gredo, je ne povabijo. Profesor Moore ji predlaga, naj priredi zabavo za vse sošolce. Janiče uboga nasvet in priredi mega-žur. Toda zabava je ravno takrat, ko ima razrednik zmenek z manekenko. Ker noče pustiti Janiče na cedilu, stvar reši diplomatsko. Petek, 3. 4. SOVA TVS 1 ZASEBNI DOSJEJI J. EDGARJA HOOVERJA ameriški barvni film, 1977, (THE PRIVATE FILES OF J. EDGAR HOOVER), scenarij: Larry Cohen, režija: Larry Cohen, fotografija: Paul Glick-man, glasba: Miklos Rosza, igrajo: Broderick Cravvford, Jose Ferrer, Michael Parks, Ronne Blakely, Celeste Holms. Film Zasebni dosjeji J. Edgarja Hooverja je biografija ene najbolj sporne osebnosti ameriškega političnega življe-. nja J. Edgarja Hooverja. Znan po svojih odločitvah je Hoover leta 1924 postal direktor FBI-ja in svojo funkcijo zadržal vse do smrti leta 1972. Čeprav je trdil, da ni politik, je njegovo poseganje v politično življenje najvišjih predstavnikov Bele hiše močno vplivalo na politične spremembe v tedanjem času. J. Edgar Hoover je znan kot nepopustljiv in večinoma celo človek dvomljivih moralnih vrednot, saj je prav on uvedel nove prisluškovalne metode v kabinetih predsednikov in drugih visokih funkcionarjev. Najbolj pa je pretresel ameriško politično prizorišče s svojimi dosjeji o raznih aferah, med katerimi je najbolj znana afera VVatergate. Film se loti tudi Hooverjevega vpliva na uboj Dil-lingerja in napada na mafijsko Little Bohemie, ko je FBI skupaj s člani pobila tudi lepo število nedolžnih mimoidočih - pa sodelovanje z McCarthy-jem, saj je Hoover razpolagal s celotno črno listo. Konča se prav z Nixonovim odstopom. Vendar pa ne gre za prerez ameriške politične polpreteklosti, marveč za oris Hooverjeve osebnosti, ki je na platnu zaživela v vsej svoji popolnosti. Dotika se Hooverjevega pretirano prijateljskega odnosa z materjo in nezaupljivosti do drugih žensk, in odnosa do njegovih sodelavcev, zlasti z najožjim Clydom Tolsonom. Larry Cohen je kar dvajset let sodeloval s FBI-jem, preden je posnel svoj film. Člani tega biroja so pregledali vsak kader, preden je dobil zeleno luč za predvajanje. Sobota, 4. 4. 17.10 TVS 1 ŠOLANJE TOMA BROWNA ameriški črno beli film, 1940, 85 min., (Tom Brown's School Days), scenarij: VValter Ferris, Frank Cavell, Gene Town, Freddie Bartolomevv, Gale Storm, Josephine Hentekin-son, Billy Halop. Film Šolanje Toma Browna je posnet po predlogi romana Thomasa Hughesa. Starejši gledalci se spominjajo angleške verzije iz leta 1951, ko je pod režijskim vodstvom Cor-dona Perryja v naslovni vlogi nastopil John Howard Davis, znan tudi po odlični interpretaciji Oliverja Tvvista (režiserja Davida Leana). Surovo okolje šole prve polovice 19. stoletja, ko so učitelji s palico vbijali znanje učencem v glavo, ti pa so svoj strah in nemoč z grobo agresivnostjo in surovostjo izživljali na najmlajših novincih, v ameriški verziji ni takšno. Film je posvečen ravnatelju ene angleških šol, Thomasu Arnoldu (1795-1842), ki je poskušal reformirati, humanizira-ti pogoje življenja v šoli internatskega tipa. Tom Brovvn, eden od učencev, tudi po zaslugi tega ravnatelja ni obupal ob krutih zankah in pasteh starejših kolegov; nasprotno, znal se jim je upreti in šola je tudi po zaslugi učencev, kot je bil Tom Brovvn, spreminjala svojo podobo in način dela. Robert Stevvanson, je ustvaril značilen ameriški mladinski film, ki idealizira in omili vse tisto, kar so dobrih deset let kasneje predstavili Angleži v kar najbolj temačni, dicken-sovski verziji. Ponedeljek, 6. 4. 21.30 TVS 2 Ciklus Alfreda Hitchcocka MOŽ, KI JE PREVEČ VEDEL angleški črno bel film, 1934, 75 min. (The Man Who Knevv Too Much), scenarij: A. R. Ravvlison s sodelavci, režija: Alfred Hitchcock, fotografija: Curt Courant, glasba: Arthur Benjamin, igrajo: Leslie Benks, Edna Best, Peter Lorre, Nova Oilbeam, Frank Vosper. Alfred Hitchock je posnel dva filma z istim naslovom in enako zgodbo, dve verziji Moža, ki je preveč vedel. Prva je nastala leta 1934 in se dogaja v St. Moritzu in Londonu, druga, iz leta 1956, pa se je preselila v Maroko, v njej pa sta zaigrala James Stevvart in Doris Day. Črno-bela verzija je tipično hichcockovska in ima vse značilnosti Hitchcockovih najboljših filmov - trdno in premišljeno dramaturško zgradbo napete zgodbe, ironično humornost in impresivne misen-scenske rešitve. Zanimivo je, da je film Mož, ki je preveč vedel, inspiriral vrsto filmskih ustvarjalcev. Še najbolj neposredno je velikega mojstra kopiral enako (morda malo manj) sloviti Coppola v svoje zadnjem botru IV, v katerem je praktično prepisal, morda malo podaljšal, koncertno sceno iz Hitchocovega filma. Film je poln izvrstnih domislic in prva je že na samem začetku filma, ko pobegli psi- ček skorajda povzroči nesrečo smučarskega skakalca v izteku skakalnice, potem je izvrstna tista, ko nekoliko ljubosumni mož pripne volno iz ženinega pletenja na smoking njenega plesalca, da potem plesni par z njo zaplete vse plesišče in ima ta scena poleg humornosti tudi vsebinski pomen, potem je tu scena hipnoze, pa nepozabna scena pri zobozdravniku, da o magičnem dogajanju v koncertni dvorani, spletenem z vzporedno montažo, niti ne govorimo. Skratka, vrsta za Hitchcocka značilnih režijskih rešitev, predvsem pa pravilo mehčanje napetosti s humornostjo. Zaradi tega tudi v finalu filma policijski inšpektor med opazovanjem obleganja zločinske tolpe v trgovini izmakne bonbonček in si ga skrivoma stlači v usta. Za pozornega gledalca torej veliko prijetnega. Zgodba je dokaj preprosta, v svojem izhodišču pa je zapletena do prave mere. Na plesišču se zgodi umor, skozi šipo ustrelijo plesalca, ki preden umre, uspe soplesalki dati ključ sobe in jo zaprositi naj poišče v njej sporočilo in ga izroči angleškemu konzulu. Njen mož sporočilo res najde, toda še preden ga utegne izročiti konzulu, dobi sporočilo, na katerem je zapisano, da svoje ugrabljene hčere ne bo videl nikoli več, če bo izpolnil umor-jenčevo željo. Tako postane mož, ,ki preveč ve', tarča izsiljevalcev in protiobveščeval-cev hkrati in spozna, da bo moral vzeti rešitev ugrabljene hčerke v svoje roke. 17.10 TVS 1 RADOVEDNI TAČEK: STRUNA Struno najdemo na kitari, violini, harfi, čelu, klavirju - skratka na strunskih glasbilih. Tudi Marko se je navdušil zanje in hotel postati slaven glasbenik. Ko pa je ugotovil, da s tem ne bo nič, ga je popadla taka žalost, da je moral Taček napeti druge strune. Kakšne le? Boste že videli. Povemo vam le, da je po Markovem zagotovilu zadel pravo struno. Scenarij Majda Koren, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn. Glasbena oprema Ivo Meša, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar. Sreda, 8. 4. 22.30 TVS 2 CIKLUS ODDAJ ADRIANA MARTHALERJA KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER V G-DURU Znameniti švicarski režiser ADRIAN MARTHALER je s svojimi oddajami podal glasbi na televiziji popolnoma nove razsežnosti. Pokazal je, da glasbo lahko podoživljamo tudi vidno, ne le slušno. Lahko pokažemo njene učinke. To je dokazal že Ingmar Bergman z mojstrsko režijo uverture Čarobne piščali z nepozabnimi obrazi. Marthalerjeve vizualizacije 'pa so še bolj nekonvencionalne, na nekaterih mestih agresivne do glasbe, pa spet poetične, spevne, predvsem pa močno izrazne in v celoti odsev globoke duše in valikega poznavanja tako glasbe kot televizijskega medija. SLOVENIJA 1 10.05 Video strani 10.15 Program za otroke, Pe-denjžep 10.45 Stare japonske pravljice: Jazbečev kolovrat 11.00 Šolska tv, ponovitev, Boj za obstanek: Resnična zgodba o gospodu voluharju 11.25 Angleščina - Follovv me, 44. lekcija 11.45 Mleko in mlečni izdelki 11.55 Zakaj konje podkujejo 12.00 Poročila 14.35 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Športna sreda, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Super-babica, angleška nanizanka (12/13) 17.35 Živžav 18.25 Ep video strani 18.30 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Epp 19.20 Napovednik 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.34 Epp 20.30 Tvariete 21.35 Tednik 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.25) 22.50 Poslovna borza 23.00 Plesni nokturno: A. Wein-gerl-M. Sevnik: Prepričevanje (Vojko Vidmar, Tomaž Lorenz) 23.10 Ep video strani, napovednik 23.15 Sova, Razrednik, ameriška nanizanka (19/22) (VPS 23.15) 23.40 Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka (1/10) (VPS 23.401 angleška barvna nanizanka, 1991, 10 epizod, (Agatha Christie^ Poirot), scenarij: Russell Murray, Glive Exton po zgodbah Agathe Christie, režija: Richard Spence, igrajo: David Suchet, Hugh Fraser, Philip Jackson, Pauline Moran. Hercule Poirot se je prvič predstavil gledalcem Sove leta 1989, v drugo leta 1990, tokrat pa se vrača še z devetimi zgodbami v desetih epizodah. Po- irot bo znova izpričal superiornost svojih sivih celic, znova bo s svojimi razmišljanji in presenetljivimi, a točnimi sklepi osupljal tako vrlega kapitana Hastingsa kakor tudi glavnega inšpektorja Jappa in seveda, ne nazadnje, svoje televizijske gledalce. Serijo še zmeraj odlikuje njena evokacija tridesetih let: očarljivih, počasnih... In seveda igralska zasedba z Davidom Suchetom v vlogi nečimrnega privatnega detektiva. Skratka, deset Sovinih večerov bo minilo ob gledanju zapletenih primerov iz detektivske prakse malega Belgijca... 0.30 Šingen, japonska nadaljevanka (3/12) (VPS 0.30) 1.25 Video strani SLOVENIJA 2 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev, Krila, ameriška nanizanka (9/15), Co-plan, 10., zadnja epizoda francoska nanizanke. Ves svet je oder, angleška dokumentarna oddaja (5/13) 18.00 Regionalni programi - Koper, slovenska kronika 19.00 Videolestvica 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Serijski film 20.30 Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija (3/6) 21.25 Umetniški večer, Obisk v igralskem studiu, 1. del ameriški film, 1951, igrajo: Marlon Brando, Vivien Leigh, Karl Malden, Kirn Hunter, režija: Elia Kazan. Star tramvaj, imenovan Poželenje, pripelje Blanche Du-Bois v nekoč elegantno francosko četrt Nevv Orleansa, kjer živi njena sestra Stella Kovval-ski. Skromno in zatohlo stanovanje je zadnje pribežališče v zavoženem življenju nevrotične in postarane južnjaške lepotice. »Nočem resničnosti - želim si začaranosti,« roti izgubljenka, ki jo sestrin mož, robati in nasilni Stanley, surovo sooči z resnico o njej sami in jo požene v blaznost. 22.20 Tramvaj Poželenje, ameriški film (čb) 23.20 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Šakali - južnoafriški barvni pustolovski film, 1968, igrajo: Vincent Priče, Diana Iva-son, režija: D. Webb 15.30 Nenavadni policaj serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. posebna enota - serijski flm 17.00 Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec 17.30 Sever vzhod - aktualne oddaje 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Merisiani - aktualna tema 21.10 Juke box - glasbena oddaja v živo (prvi del), vodi: Alex Bini 22.10 Vsedanes - tv dnevnik 22.20 Juke box - glasbena oddaja v živo (drugi del) 23.20 Na kalifornijskih cestah - serijski film kanal KANAL A 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev večernega sporeda, Dnevno informativni program 10.30 Male živali 10.45 Letalonosilka, ponovitev ameriškega pustolovsko-ak-cijskega filma 12.20 A-SHOP 19.00 A-SHOP 19.15 MCM 19.45 A-SHOP 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kanalizator show, besedni dvoboj naključnih nezadovoljnežev in politikov se nadaljuje 20.50 V vrtincu, oddaja o filmu na velikih platnih in video kasetah 21.10 Ciklus: Slovenske filmske umetnine, Karpo Godina: Umetni raj 22.45 A-SHOP in lahko noč HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasbena risanka; 9.10 Španska armada, tuja dokumentarna serija, ponovitev (3/3); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: Naravoslovje; 11.05 Smogovci, serija za otroke, ponovitev (4/23); 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (26/56); 12.05 Slepo zaupanje, serijski film, ponovitev (3/4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev, 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste-poglejte; 15.30 Iz vašega branja: Ivan Gundulič, pesnik za vse čase; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Izložba znanstvenih knjig, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (54); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 3-2-1, kviz (9/21); 21.05 Spekter, EPP 22.05 Dnevnik II; 22.25 Jazz time; 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Odpoved programa HTV 2 16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: He Man, risana serija (2/137, Alf, humoristična serija, ponovitev (17), Risanke; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; Zgodba z naslovne stran (7); EPP; Življenje brez Georga, humoristična serija (6/6); Evrogol; EPP; Metal-mania; Odpoved programa; Video strani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Roseanne, 9.30 Zemlja in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Isadora, 12.35 Čudovita leta, 14.00 Z dušo in telesom, 14.45 Mrzle cone, 15.00 Jaz in ti, 15.30 Am dam des, 16.05 Supergran, 16.30 Hiti, 17.10 VVurlitzer, 18.00 čas v sliki, 18.30 Praksa Bulowbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Jutrišnji cirkus, 21.20 Pogledi s strani, 21.30 Tovarna oficirjev, 0.30 FBI, 1.15 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme, 17.10 Umetniški leksikon, 17.15 Ekspedicija v magične svetove, 18.00 Roseanne, 18.30 Povej resnico, 19.00 Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Poročila, 21.00 Trailer, 21.30 Kultura, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Šport, 22.50 Klub 2, Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Lajna, zabavna glasba; 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Kako je to napravila? Skrivnost svetovnega uspeha Agathe Christie; 17.05 Bakrorezec, kratki film; 17.35 Draga Celine, 2. del francoske serije; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja; 19.00 Videoklipi; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Sosedje, tv-roman, 129. poglavje; 21.05 Friderikusz show, garantirano nepolitičen talkshovv; 22.25 Medigra; 22.30 Aktualno; 22.55 Studio Bčla Balazs; 23.50 Dnevnik; 23.55 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 6.00 Sončni tv, za Budimpešto; 16.05 Popoldne; napoved programa, vreme; 16.10 Naš ekran, v romunščini; 16.35 Od pet do šestdeset, zabavni informativni magazin; 17.55 Za otroke: Atomska mravlja; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Z dušo in telesom, 15. del nemške serije; 19.43 Uvod k seriji o računalništvu; 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pčcs in Szeged; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; vreme; 22.25 Razgovor z Janosem Herksom; 22.50 Filmski klub TV 2: Pod mestom, madžarski film (1953). PETEK, 3. APRIL SOBOTA, 4. APRIL epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.50) 23.15 Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka (2/10) VPS 23.15) 0.10 Zasebni dosjeji J. Edgarja Hooverja, ameriški film 2.00 Video strani SLOVENIJA 1 9.50 Video strani 10.00 Program za otroke, Legende sveta, 11. epizoda kanadske nanizanke 10.30 Jelenček, ponovitev serije HTV (6/13) 11.00 Znanost in resnica, ponovitev ameriške znanstvene serije (3/6) 12.00 Poročila 12.05 Video strani 13.10 Video strani 13.20 Napovednik 13.25 Umetniški večer, ponovitev, Obisk v igralskem studiu, 1. del (VPS 13.25) 14.20 Tramvaj poželenje, ameriški film (čb) (VPS 14.20) 16.20 Gospodarska oddaja, ponovitev 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniuk 1 17.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.05 Ep video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, forum 20.24 Epp 20.30 R. Giordano - E. Monk: Ber-tinijevi, nemška nadaljevanka (5/10) 21.15 Epp 21.20 Ex libris: Podobe ljubljanskih meščanov Povojne generacije imajo do pojma »meščanstvo« precej nezaupljiv, previden, včasih celo odklonilen odnos. Toliko so slišali in brali o buržoaziji, o »purgerjih« in malomešča-nih, ki naj bi ogrožali socialistični, kolektivni duh... Toda meščanstvo kot pojem, kot odnos do sveta, do detajla, do tradicije, do vsega, kar je individualno, kamor sodi cel stil življenja, toleranca racionaliz- SLOVENIJA 2 15.35Video strani 15.45 Sova, ponovitev, Razrednik, ameriška nanizanka (19/22) Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka (1/10), Šin-gen, japonska nadaljevanka (3/12) 18.00 Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika 19.00 Jazz in blues 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije, 1. del 20.40 Večerni gost: Stane Stanič 21.30 Dobrodošli 22.00 Umetniški eksperimentali program: Studio City 23.00 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - Soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Ječa brez rešetk - ameriški barvni satirični film, 1969, igrajo: Guy Stockvvell, Susan Oliver, režija: Jack Shea 15.30 Nenavadni policaj - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program, Don Kihot - risanke 16.30 Juke box 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Bella tv - razvedrilni program v živo 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.00 Globus 22.40 Ječa brez rešetk - ameriški barvni satirični film,1969 igrajo, Guy Stockvvell, Susan Oliver, režija: Jack Shea ma svobodoljubje, podjetnost in kar je še dobrih lastnosti tega sloja je preživelo »zgodovinsko krivico«. Ob dveh preglednih in zgovornih razstavah o ljubljanskem meščanstvu nekoč, ki jih je pripravil Mestni muzej iz Ljubljane, so televizijci zaokrožili oddajo o meščanih, kakršni so bili nekoč, kakršnih se spominjamo in ki so pomagali oblikovati zgodovino našega glavnega mesta. Oddaja je nastala v tesnem sodelovanju s kustosi tega muzeja, umetnostnim zgodovinarjem Francem Zalarjem, zgodovinarko Ireno Žmuc, etnologinjo Mojco Ferle, prizor najelitnejšega plesa nekdanje Ljubljane, črno-bele redute, pa smo oblikovali po napotkih bodoče etnologinje Špele Kučan, ki je ta čas temeljito raziskala. Sodelujejo še dramski igralci Roman Končar kot France Prešeren, Slavko Cerjak kot Matevž Langus in Iztok Jereb kot meščan Ljubljane iz 16. stoletja. Voditelja sta Majča Koroša in Aljoša Arko, scenaristka in urednica oddaj je Irena Brejc, režiral pa je Vojko Boštjančič. 22.20 TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.20) 22.45 Ep video strani, napovednik 22.50 Sova, pri Huxtablovih, 36. kanal KANALA 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev večernega sporeda, Dnevno informativni program 10.30 V vrtincu, ponovitev oddaje o filmu 10.45 Umetni raj, ponovitev slovenskega filma Karpa Godine 12.20 A-SHOP 19.00 A-SHOP 19.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, ponovitev, Rodney Crowell 19.45 A-SHOP 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kam, turistična oddajg-po-letne počitnice 20.50 Hollywoodski vohljač, ameriška kriminalka, igrajo: Marc Singer, Tracy Scoggins in drugi, režija: Christopher Levvis 22.30 Paramix, zanimivi besedni portret gosta Vitomirja Grosa, avtor oddaje je Silvo 23.10 A-SHOP in lahko noč. HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-Predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 V zdravem telesu zdrav duh; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (27/ 56); 12.00 Poročila; 12.05 Slepo zaupanje, serijski film, ponovitev (4/ 4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste-poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Veni, vidi; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Alpe-Do-nava-Jadran, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (55); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP; 20.00 V velikem planu; 21.30 Ekran brez okvirja, EPP; 22.40 Dnevnik II, EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; HTV 2 16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija; Skrivnosti mesteca U, serija za otroke (5/6), Risanke; 19.15 Meteor-izložba; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 19.55 EPP; 20.10 Igrani film; 21.50 EPP; 21.55 Rose-anne, humoristična serija (6/8), EPP; 22.20 Tiralica; 22.55 Fashion Tape. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Roseanne, 9.30 Ruščina, 10.00 Šolska TV, 10.30 V imenu svetosti, 12.15 Poročila, 13.00 Čas v sliki, 13.35 Čudovita leta, 14.00 Z dušo in telesom, 14.45 Jutrišnji mojstri, 15.00 Jaz in ti, 15.05 Nekoč je bila Amerika, 15.30 Am dam des, 16.05 Super-gran, 17.10 VVurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Praksa Bulowbogen, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Stari, 21.15 Pogledi s strani, 21.35 Led na ročaju, 23.05 Šport, 23.40 Gangsterji, 10.5 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme, 15.30 Umetniški leksikon, 15.35 Usoda Irene Forsyte, 17.25 Podjetje Arche Noah, 18.00 Simpsonovi, 18.30 Kolo sreče, 19.00 Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Divje živali in mi. 21.00 Znanost, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Krvavi obraz, 23.50 Satelit Sky, 0.45 Vita futurista, 1.35 Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Pomoč v duševni stiski; 9.00 Dallas, ameriška serija, 67. Postati predsednik; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Sosedje, TV roman, pon. 129. poglavje; 10.25 Friderikusz show, pon.; 16.00 Popoldanski saldo; 16.10 Pri klavirju Victor Borge, angl. film; 16.35 Scl-fi magazin, pon.; 17.15 Draga Celine, 3. del francoske serije; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug; 18.55 Vprašanja kristjanov; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Dallas, pon.; 21.30 Panorama, svetovna politika; 22.30 Medigra; 22.40 Nekakšna obtožba, ameriški film; 0.30 Dnevnik; 0.35 Dnevnik ANTENNE 2. MADŽARSKA 2 6.00 in 12.00 Regionalni program za Budimpešto in Szeged; 15.35 Popoldne; napoved programa, vreme; 15.45 Filmska ponudba: Pa-noptikum mesta Prage, 4. del češke serije; 16.55 Sociolog Lazslč Cseh-Szombathy; 17.30 Za otroke, lutke in risanke; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.43 Telefonska igra; 19.05 Potopljeni svetovi, film D. Attenborougha; 19.49 Roparji in žandarji, angleški film; 20.17 San-dino bambino, kratki film; 20.35 50 minut o glasbi; 21.25 Meje znanosti; 22.00 Večerni saldo; vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Moško poletje, litovski film, čb. SLOVENIJA 1 8.30 Video strani 8.40 Izbor, Angleščina - Follovv me, 43. lekcija 9.00 Radovedni taček: časopis 9.15 Klub klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Tok tok, ponovitev 14.00 Večerni gost: Stane Stanič, ponovitev (VPS 14.00) 14.50 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Šolanje Toma Brovvna, angleški film (ČB) 18.30 Ep video strani 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.24 Epp 20.30 Ona + on Oddaja ONA+ON v mesecu aprilu prinaša spet čudne reči, živo sliko in dve zabavni preizkušnji, ki pa naj zaenkrat ostaneta skrivnost. Štiri kandidatke se bodo potegovale za polne skrinje, pomagala pa jim bosta dva znana Slovenca - Alfi Nipič in Franci Petek. Glasbeni gostje oddaje bodo Nevv svving guartet, ki bodo v živo peli ob spremljavi glasbenega tria. 21.30 Epp 21.35 Delo na črno, 10., zadnja epizoda ameriške nanizanke 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.25) 22.50 Ep video strani, napovednik 22.25 Sova, Murphy Brovvn, 18. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.55) 23.20 Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka (3/10) (VPS 23.20) 0.15 Grka - kit ubijalec, ameriški film (VPS 00.15) ameriški barvni film, 1977, 91. min., (Orca - Killer Whale), scenarij; Luciano Vincenzoni, režija: Michael Anderson, fotografija: Ted Moore, glasba: En-nio Morricone, igrajo: Richard Harris, Charlotte Rampling, Will Sampson, Keenan Wynn, Bo Derek. Opredelitev ameriškega filma Orka, bi lahko pričeli s kva-zi ekološkim trilerjem, s filmom, ki posodablja literarno in filmsko klasiko Moby Dicka, v katerem sta si stala nasproti neizprosna sovražnika: kitolo-vec, ki mu je beli kit odtrgal nogo in beli ubijalski kit. Tudi v Orki, morda kot spomin na Moby Dicka, izgubi mlado privlačno dekle svojo nogo, toda to je le eden izmed elementov v srhljivem stopnjevanju neizprosne maščevalnosti ubijalskega kita. Film Orka se pričenja z lovom na kita, v katerem kitolo-vec ujame samico, ki na ladijskem krovu, pred očmi njenega partnerja, povrže mladiča. To je povod za kitovo maščevanje, kiti so namreč Inteligentna bitja s spominom in sposobnostjo načrtovanja. Tako si je orka zapomnil storilca zla in ga prične s provokacijami izzivati na dokončni dvoboj do uničenja. Ladijskemu kapitanu je žal, da je uničil kitovo družino, saj se je nekaj podobnega pripetilo tudi njemu, ko je brezobzirno pijani voznik povzročil nesrečo, v kateri je izgubila življenje njegova noseča žena. Toda sedaj je prepozno in po nasilnih izzivih kita mora kapitan sprejeti izziv in s posadko kreniti na dvoboj z neizprosnim, ubijalskim kitom. Orka ima elemente filmske uspešnice, režiral jo je Michael Anderson, režiser, ki je podpisal med drugimi tudi filme V 80 dneh okoli sveta, Ouillerjev memorandum, Vedenje neprimerno in Loganov pobeg. Glasbo za film je komponiral Ennio Morricone. Zaigrala je vrsta znanih igralcev, predvsem je imenitna, kot običajno, Charlotte Rampling, Richard Harris je nekoliko slabši. Opozoriti velja še na malo epizodo Bo Derek, v kateri izgubi nogo, pa tudi na Indijanca Wil-la Sampsona, ki se je zapisal v spomin gledalcev z vlogo v Formanovem Letu nad kukavičjim gnezdom. 1.15 Nočne ure, 3. epizoda ameriškega varietejskega programa 2.10 Video strani SLOVENIJA 2 16.05 Sova, ponovitev, pri Huxta-blovih, 36. epizoda ameriške nanizanke, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka (2/10) 17.30 Da ne bi bolelo 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Videomeh, 66. oddaja 19.00 Kremenčkovi, 5. epizoda ameriške risane serije 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Filmske uspešnice, Čarovnice iz Eastvvicka, ameriški film 22.25 Umetniški eksperimentalni program 23.25 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Klateški revolucionarji - italijanski barvni pustolovski film, 1962, igrajo: John Bar-rymore jr., Scilla Gabel, režija: Leopolde Savona 15.40 Don KIHOT - RISANKE 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - serijski animirani film, S.O.S. posebna enota - serijski film 18.10 Mala opica - francoska barvna drama (po romanu Francoisa Mauriaca), igrajo: Gilles Laurent, Malka Ribov-ska, režija: Serge Moati 18.30 Globus 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Ryan - soap opera 19.55 Amandoti - soap opera 20.35 Agora - razmišljanje o našem vsakdanjiku 22.15 Vsedanes - tv dnevnik kanal KANALA 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev večernega programa, Dnevno informativni program 10.30 Kam, ponovitev turistične oddaje 10.50 Hollywoodski vohljač, ponovitev ameriške kriminalke 12.20 A-SHOP 19.00 Kanalizator Show, ponovitev četrtkovega showa 19.20 MCM 20.20 Dober včer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Intervju z gostom 21.00 Vihre vojne (10/18), nadaljevanka o usodi ameriške družine pred izbruhom II. svetovne vojne 22.05 Video grom, glasbena oddaja 23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, glasbeno dokumentarna oddaja HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Ameriška kronika (4/13); 9.25 Glasba; 9.30 Martin Luther King, dokumentarni film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Pixel; 11.05 Dobri duh otroštva, zgodba o Ivanu Nalogu, oddaja za otroke; 11.35 Andersenove pravljice: Bronasti veper; 12.00 Poročila; 12.05 Žaga Živko-vič: »Izložba«, balet; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Fashion Tape; 14.50 Roseanne, humoristična serija; 15.15 Ali me je kdo iskal?; 16.00 Poročila; 16.15 Glasba; 16.25 Pregled programa; 16.30 Poročila v angleščini; 16.35 Denver - zadnji dinozaver, * risana serija, ponovitev (3/21); 17.00 Istrske teme, dokumentarna serija (4/6); 17.30 Biskupija na 1. liniji fronte, dokumentarna oddaja; 18.00 Poročila; 18.10 Dopolnitev; 18.30 V registraturi, dramska serija, ponovitev (8/9); 19.15 V začetku je bila Beseda; 19.20 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Vi in vaš video; 21.05 Hrvaške Atene - Dubrovnik, dokumentarna serija (04/14), EPP; 21.30 Dnevnik II; 21.55 EPP; 22.00 Nogometno prvenstvo Hrvaške, EPP; 23.00 TV tednik; 23.30 Glasba; 23.40 Poročila v nemščini; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Horoskop; 23.55 Poročila; 0.00 Odpoved programa. HTV 2 15.45 Test; 16.00 Napoved programa; 16.05 Video strani; 16.15 TV koledar; 16.25 Nonni in Manni, serijski film (5/6); 17.15 Zlatko in detektivi; 18.00 Trubo limach show; 9.10 Risanka; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Klasiki oblikovanja, dokumentarna oddaja (5/6); 20.35 Šansoni; 21.05 EPP; 21.10 Cosby Show (6); 21.35 EPP; 21.40 »Gre-mlini«, ameriški film; 23.20 Klic ob polnoči, serijski film (7); 0.20 HIT DEPO; 2.50 Odpoved programa AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Simpsonovi, 9.30 Angleščina za začetnike, 10.00 Francoščina, 10.30 Ruščina, 11.00 Če ločitev, tedaj ločitev, 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj, 13.00 Čas v sliki, 13.35 Agatha, 15.10 Komedija Capers, 15.30 Jaz in ti, 15.35 Novo iz entenhausna, 16.00 Otroški VVurlitzer, 17.10 Erichov kaos, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Praksa Bulovvbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Kdo pravi, 22.05 Zlata dekleta, 22.30 Smrtne melodije, 0.55 Čas v sliki, 1.00 Ognjena glava, 2.15 Poročila, 2.20 Ex libris. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme, 14.15 Umetniški leksikon, 14.20 Allegro, 16.20 Umetnost v emajlu, 16.30 Pogled v deželo, 17.00 Draga družina, 17.45 Kdo me hoče, 18.00 Roseanne, 18.30 Alpe Donava Jadran, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Meso, 22.05 Čas v sliki, 22.15 Šport, 23.15 Chuck Berry, 1.05 Čas v sliki, 1.10 Ex libris. MADŽARSKA 1 6.15 Vaška TV, magazin; 7.30 Za otroke; 11.00 TV magister; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Popevke McDonalds; 15.00 Barometer, politični show; 16.00 Kapitan Nemo, Disneyjev film; 18.05 Pravljica za otroke; 18.25 Adamovi sinovi, Evine hčeri; o denarju; 19.10 Skrivnostni randevu, potovalni kviz; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Bil je nek festival, prenos koncerta iz gledališča Madach; 22.25 Filmska fantastika; Beg iz Nevv Vorka, ameriški film; 0.05 Dnevnik MADŽARSKA 2 6.00 Sončni TV, za Budimpešto; 8.35 PC 2, tečaj iz računalništva; 9.05 Magazin za Cigane; 9.30 Čebelica Maja, risanka; 9.55 Narodopisni zakladi; 10.00 Prizma, način življenja; 10.55 16 deklet iz 16. mest, tv-film po Gy. Krudyju; 12.05 Risanka; 12.20 Zakladi iz preteklosti; 13.35 Risanka; 14.00 Tekunice, otroška serija; 14.25 Iskanje poti, debatni program za najstnike; 15.00 Živali iščejo dom; 15.15 Kino top 10; 15.45 85-letnica Erzsi Pšr-tos; 16.35 Rock studio; 17.00 Za otroke; 17.30 Knight Rider, ameriška serija; 18.35 Telešport; 19.05 Carreras, koncert v Budimpešti; 21.05 Markos-Nšdas show; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Športna pomoč '92, 2. del. NOVfi90BA y |_____ NEDELJA, 5. APRIL 1. aprila Ponedeljek, e. april STRAN 14 SLOVENIJA 1 8.30 Video strani - 8.40 Program za otroke, Živ žav 9.35 Superbabica, angleška nanizanka, 12/13 10.00 Zvoki tamburic, 4. oddaja 10.30 Komu gori pod nogami, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Ep video strani 12.10 Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije 12.40 Videomeh, ponovitev 66. oddaje 13.10 Video strani 13.55 Batman, ponovitev ameriškega filma 15.55 Napovednik 16.00 Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka (6/8) 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Drop out father, ameriški film ameriški barvni film, 1982 (The drop - Out father); scenarij: Bob Shanks; režija; Don Ta-ylor; igrajo: Dick Van Dyke, Mariette Hartley, George Coe, VVilliam Daiels, Monte Mark-ham, Arthur Rosenberg, Ja-cgues Aubuchon, Rhea Perlman. Kaj se zgodi, ko uspešen poslovnež in oče štirih otrok nenadoma začuti, da skupaj s svojo okolico živi prazno in nesmiselno življenje? Michael je direktor propagandne družbe, ima prečudovito hišo, njegovi otroci bodo lahko študirali na kolidžih, družinski člani imajo kreditne kartice in lahko zapravljajo, kolikor si želijo. Žena igra tenis, je v ženskem klubu, obiskuje psihiatra... Lepega jutra Michael začudeno opazi, da v stalni odsotnosti ne ve več, kaj se dogaja v družini. Pride v službo in delo, ki ga opravlja, se mu zdi nesmiselno, čeprav mu zagotavlja uspeh in denar. V okolici vlada nasilje, doma gleda TV oddaje, ki le poneumljajo - nenadoma se zave, da ga uspeh sploh ne osrečuje in trdno se odloči, da bo zaživel drugače, v skladu z resničnimi vrednotami, ki mu bodo omogočale, da razmišlja, čuti, uživa. 18.40 TV mernik 18.55 Risanka 19.13 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.24 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.24 Epp 20.30 Podarim - dobim, finalno žrebanje 12.10 Epp 12.15 Festival daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija, 1/6 13.05 TV dnevnik 3, vreme, šport 13.25 Napovednik 13.35 Sova, Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 12/13, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 4/10 0.55 Video strani SLOVENIJA 2 15.45 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Sova, ponovitev, Murphy Brovvn, 18. epizoda ameriške nanizanke, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 3/10 17.20 Športno popoldne, Ob koncu euroritma 17.50 Interlagos - F-1 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik HTV 10.00 San Remo 92 10.30 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija, 1/8 11.20 Dekalog, poljska nanizanka (6/10) 12.10 Športni pregled 12.30 Drabosnjak: Igra o izgubljenem sinu, posn. gledališke predstave SNG Maribor 10.10 Vutel, eksperimetnalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Mala opica - francoska barvna drama (po romanu Francoisa Mallriaca), igrajo: Gilles Laurent, Malka Ribov-ska, režija: Serge Moati, 15.15 S. O. S. posebna enota - serijski film, Risanke 16.00 Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - serijski animirani film, Baba Maliiin sto ruskih pravljic - risanke 16.40 Agorš - razmišljanja o našem vsakdanjiku 18.20 Meridiani - aktualna tema 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Jekleni kavboj - ameriška barvna drama, 1979, igrajo: James Brolin, Rip Torn, režija: Harvey Laidman 22.10 Žrebanje loto 22.15 Vsedanes - tv dnevnik 22.25 Na kalifornijskih cestah - serijski film 23.15 Yesterday - zgodovina Pop Musič Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.50 Glasba, risanka; 10.00 Poročila; 10.05 Nedeljski živec, oddaja za otroke; 11.05 »Lokviči«, risana serija (3 in 4/13); 11.30 Prevozna sredstva, popularno znanstveni film; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce; 13.00 Mir in dobro; 13.00 TV tednik, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Pregled programa; 14.15 Mikser M; 14.45 Zgodbe o lisici, risana serija (3/13); 15.00 Podvigi in uspode-Sa-mo enkrat se greši; 15.30 V nedeljo; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Mozart na turneji, glasbeno dokumentarna serija (13/13); 18.00 Poročila; 18.10 Dopolnitev; 18.25 Skušnjave življenja, dokumentarna serija (12/12); 19.15 TV fortuna; 19.20 EPP, 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Sedma noč; 21.35 Školjka šumi, TV drama, EPP, 22.35 Dnevnik II; 23.00 Šport, EPP; 23.15 Da ugodno mine čas: Boa; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0 00 Poročila; 0.05 Odpoved programa. HTV 2 11.15 Test; 11.30 Odbojka, finale prvenstva Hrvaške (Ž): Mladost : Dubrovnik, prenos; 16.20 Test; 16.35 Pregled programa; 16.40 Video strani; 17.00 To je moj stric Benjamin, francoski film; 18.30 Risanke, spoti; 18.50 Tom in Jerry kot »mulca«, risana serija (1/13); 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 »Selling Hitler«, serija (1/15); 21.00 EPP; 21.05 Pakistan, potopis (2/6); 21.35 EPP; 22.10 Hollywoodski spomini (5); 23.00 EPP; 23.05 »The VVicker-man«, britanski film; 0.30 Odpoved programa, video strani. 1 kanal KANALA 9.00 Ponovitev filmskega spore-da prejšnje nedelje, Tropska vročica, ponovitev 2.. dela ameriške akcijske nanizanke in Strah pred plesom, ponovitev kanadske mladinske drame 12.00 Video grom, ponovitev sobotne glasbene oddaje 20.00 Dober večer 20.05 Tropska vročica, 3. del ameriške nanizanke 21.05 Ponovitev sobotnega intervjuja Ervina Hladnika Milhar-čiča 21.30 Ponovitev filma na željo gledalcev: Ustrahovanje na mostu ameriška srhljivka, v glavni vlogi David Hasell-hoff Po filmu: lahko noč HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8,30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 BREZ DLAKE NA JEZIKU MiMMHKi Kam* immr Sh®' AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Kultura; 10.15 Universum; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Ventl; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Roseanne; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki: 20.15 Zadnji cesar; 21.15 Glas islama; 21.20 Wagner kot pesnik; 22.05 Nibelungi; 0.30 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Nekoč je bila Amerika; 9.30 Očarljiva Jeannie; 9.40 Črna roža; 11.35 Travma; 13.00 Domovina, tuja domovina' 13.30 Slike iz Avstrije; 14.15 Športno popoldne; 15.45 Svet pustolovščin; 16.30 Klub seniorjev; 17.15 Šport; 20.15 Cocktail; 22.00 Čas v sliki; 22.05 Šport; 22.10 L. A. Law; 23.00 Moj stari oče je genij; 0.30 Čas v sliki. MADŽARSKA 6.45 Vaška TV, magazin; 7.30 Za otroke; 8.30 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 Za boljši jezik; 11.10 Prehod, Judit En-drei; 11.40 Proizvodnja filma, serija; 12.20 Financial Times, poslovne novice; 12.40 Debrecen-Radnički Beograd, ž. rokomet; 14.05 Mrtve mine, Kuvvait in Kambodža po vojni; 14.35 Noetova barka bodočnosti, angleški film; 15.25 Zdravstveno predavanje; 16.00 Igra Barkoch-ba; 16.40 Za evangeličane; 17.0 Disneyejevi filmi; 18.45 Goool, nogometni pregled; 19.30 Teden, dnevnik, telešport; 20.45 Imre Ma-kovecz, 1. del; 21.20 Junaki dvobojev, angleški film; 23.00 Kramljanje; 23.34 Bach - mojster fuge, 2. del. MADŽARSKA2 7.00 Sončnica, za Budimpešto; 9.05 Za otroke; 11.20 V senci Vezuva, kratki film; 12.15 Kšnon, vera in kultura; 12.45 Humanum, hrvaški begunci; 13.25 Tretji kanal - Dominikanska Republika, 4. del; 13.55 Usode, magazin; 14.35 Pevec An-dršs Berecz; 15.05 Nogomet na angleški način, serija; 15.25 Pomagač, magazin za prizadete ljudi; 16.25 Čar diska; 16.55 Trema v areni, ital. čb film (Toto); 18.25 Delta; 19.05 Familia DD, madžarska serija; 19.40 Razjarjen človek, francoski film; 21.20 Dogodki tedna, vreme; 22.20 Telešport. SLOVENIJA 1 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke 10.20 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (4/10) 11.00 TV mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Napovednik 15.10 Podarim-dobim, finalno žrebanje, ponovitev 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Radovedni taček: Struna 17.25 Jelenček, serija HTV (9/13) 18.10 Obzorja duha, ponovitev 118.40 Ep video strani 18.45 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.24 Epp 20.30 Državnik novega kova, angleška nanizanka (1/14) angleška barvna humorisitč-ina nanizanka, 14 epizod, 11987-89 (The New Statesman); Iscenarij: Laurence Marks in Maurice Gran: ežija: Geoffrey Sax; igrajo: Rik Mayall, Mars-Iha Fitzalan, Michael Though-|ton in drugi. ■ Nočni program Sova je pred-|stavil že vrsto angleških humo-[rističnih nanizank, tako da se [je angleški humor že dodobra [uveljavil tudi pri nas. Pa ven-[dar, angleški humor bi ne bil [angleški humor brez svojega | črnega humorja, ki ga je - med [drugim - predstavila odmevna [nanizanka črni gad. Tokrat | prihaja na program naše tele-| vizije še ena angleška nanizan-| ka, ki se povsem vpisuje v tra- dicijo britanskega črnega humorja, namreč Državnik novega kova. Nanizanka ni nastala pri državni BBC, ampak pri neodvisni Vorkshire Television: skratka, britanski črni humor ni stvar ene same televizije, ampak »zmožnost duha«! Avtorja scenarija, Laurence Marks in Maurice Gran, sta vzela pod povečevalo konservativno revolucijo oziroma britansko družbo v času vladavine Margaret Thatcher oziroma ! natančneje, politično kariero značilnega in sočasno neznačilnega britanskega politika Alana B’Starda. V uvodni epizodi B’Stard izloči svoje tekmece iz predvolilne tekme in tako doseže najvišjo volilno zmago med vsemi izvoljenimi poslanci, s čimer se rad hvali ob vsaki priložnosti. Samo en problemček je: šef policije pozna zakulisje čudnih nesreč in zdaj izsiljuje novopečenega poslanca. Toda B’Stard bi ne bil B’Stard, če ne bi z naravnost nesramno in očarljivo pokvarjenostjo rešil tega problemčka... In tako iz epizode v epizodo grabi najbolj desni poslanec v britanskem parlamentu vse več moči, ne oziraje se na moralo, zakone, poslanske dolžnosti oziroma natančneje, Alan B’Stard tepta vse družbene norme, hkrati pa še kako pazi, da ohranja videz poštenega poslanca, velikega borca za moralo in blabla- bla... Državnik novega kova je torej humoristična nanizanka, v kateri so ironija, cinizem, vulgarnost, sarkazem eno; skratka to je nanizanka, ki si je krepko privoščila železno lady v času, ko je bila še čvrsto na oblasti in ne nazadnje, to je nanizanka aktualna za vse čase in prostore - s politike namreč trga in strga avro vzvišenega. Rik Mayall je v vlogi Alana B'Starda odličen - to pomeni prepričljivo zoprn... 21.00 Epp 21.05 Dokumentarec meseca 21.45 Stanko Vuk-Tone Partljič-Jo-že Babič: Tako srečen bi bil (Monodrama v interpret. Toneta Kuntnerja) 22.55 TV dnevnik 3. vreme, šport 23.20 Napovednik 23.25 Ep video strani 23.30 Sova, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 5/10, Zvezdne steze, 14. epizoda ameriške nanizanke 1.10 Video strani SLOVENIJA 2 15.50 Sova, ponovitev, Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 12/13, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 4/10 16.20 Video strani 17.30 Športni dogodek, ponovitev 18.00 Regionalni program slovenska kronika 18.10 Festival daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija, 1/6 19.00 Videošport 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik Koper-Capodi-stria 20.00 Kviz 20.30 Made in Slovenija 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka, Mož, ki je preveč vedel, angleški film (čb) 22.50 Umetniški eksperimentalni program, Talk show 23.20 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - saop opera 13.20 Amandoti - saop opera 14.00 Jekleni kavboj - ameriška barvna drama, 1979, igrajo; James Brolin, Rip Torn, režija: Harvey Laidman 15.40 Dedkove pripovedke - serijski animirani film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. posebna enota - serijski film 17.00 Na kalifornijskih cestah - serijski film 18.00 Yesterday - zgodovina Pop Musič 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Ponedeljkov športni pregled 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.10 Princ Regent - angleška barvna nadaljevanka v osmih delih (osmi del), igrajo: Peter Egan, Nigel Davenport, Susannah York, režija: Michael Simpson 23.00 Na kalifornijskih cestah HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Puščoba kot v raju, dokumentarni film, ponovitev; 9.50 Glasba, risanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - razredni pouk: progam za učence I. in II. razreda; 11.05 Jaz, lutkar: Gordana Krabelj (3/7); 11.20 Deček Skok, serija za otroke (2/7); 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (26/56); 12.00 Poročila; 12.05 Slepo zaupanje, serijski film, ponovitev (4/4); 13.00 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 TV razstava: Ivan Kožarič, Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu; 21.30 »7/7«, pregled zunanjepolitičnih dogodkov; 21.50 Glasba, EPP; 22.00 Dnevnik II; 22.25 J. Hatze: Vrnitev, opera (2/2), EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila HTV 2 16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Daktari, serijski film, ponovitev (19/39), Risanke; 18.45 Hišni ljubimci; 19.15 Meteor-izložba; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Popolni tujci, humoristična serija (12/27); 20.35 EPP; 20.40 Zarota molka, serijski film (1/4); 21.30 Električni cowboy; 22.00 EPP; 22.05 Gabrijelov ogenj, serijski film (6/21); 22.55 Izven tokov; 23.55 Odoved programa, video strani. 1® 1 laik kanal KANALA 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev sobotnega programa, Dnevno informativni program 10.30 Vihre vojne (10/18) 11.30 A-SHOP 19.00 A-SHOP 19.15 Rolanje s hobotnico 19.45 A-SHOP 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Business, 6. del dokumentarne oddaje o podjetništvu, Marketing 21.15 Mrčes, ameriška grozljivka, igrajo: Steve Railsback, Su-san Anspach in drugi, režija: William Fruet 22.50 Dance Session, oddaja o modernem plesu 23.30 A-SHOP in lahko noč AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Roseanne; 9.30 Jame Vorarlberga; 10.00 Šolska TV; 10.30 Ognjena glava; 11.45 Kozorog; 12.00 Nočni studio; 13.00 Čas v sliki; 13.45 Podjetje Arche Noah; 14.15 Z dušo in telesom; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nils Holger-son; 15.30 Am dam des, 16.05 Otroci iz Bullerbiija; 16.55 Telestick; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Športna arena; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Miami vice; 22.10 Monsieur Hire; 23.30 Mozart; 0.00 Rapsodija v modrem; 0.15 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Svet od 1940 do 1960; 17.30 Lindenstrasse; 18.00 Roseanne; 18.30 Ljubezen na prvi pogled; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Teleskop; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Ko so pogani postali kristjani; 23.20 Jour fixe; 0.20 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.50 Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Hiša lutk; 9.05 Imej rad ponedeljek, pon.; 10.05 Serijski film, pon.; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Kako prenesemo teh 8 ur? pon.; 16.35 Nathalie Cole, glasbeni film; 17.00 Zajtrk plus, pon.; 17.25 Draga Celine, francoska serija; 17.50 Katoliška kronika; 18.00 Gaia, ekološke novice; 18.40 Svet denarja; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Razstava rož, drama, posnetek gledališke predstave; 23.05 Moj teden; 23.25 Madžarski jazz; 0.05 Dnevnik; 0.10 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 6.00 Sončni tv, za Budimpešto; 15.00 Zasedanje Parlamenta, prenos; 17.00 Popoldne, poročila, vreme; 17.05 Naš ekran, v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.35 Žrebanje loterije »Šestica; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.43 Telefonska igra; 19.00 Bšla Varga, portret; 20.05 Pop real; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Veliki preobrat, 2. del francoske serije. NOVf iDOBA y____ TOREK, 7. APRIL SREDA, 8. APRIL SLOVENIJA 1 9.00 Video strani 9.10 Program za otroke, zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Da ne bi bolelo, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Napovednik 15.10 Ciklus filmov A. Hitchcocka, Mož, ki je preveč vedel, ponovitev angleškega filma 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Program za otroke, Alf, 69. epizoda ameriške nanizanke 17.35 Ex libris, ponovitev 18.35 Mostovi 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.24 Epp 20.30 Osmi dan 21.20 Novosti založb 21.30 Epp 21.35 J. Mortimer: Nenavadno poletje, angleška nadaljevanka (2/4) 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.05 Ep video strani 23.10 Sova, Chelmsford leta 123, angleška nanizanka, 6/7, Po-irot Agathe Christie, angleška nanizanka, 7/10, Glasbeni utrinek: J. Strauss: Romanca št. 1 op. 243, 1. dodaja 0.45 Video strani SLOVENIJA 2 15.35 Video strani 15.45 Sova, ponovitev, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 5/10, Zvezdne steze, ameriška nanizanka, 14/26 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper, Slovenska kronika, 10. 19.00 Orion 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 ... 20.30 Maja vam predstavlja Levje rjovenje je oddaja polna nevarnosti in šal, v kateri vas humorist Paul de Leeuvv s svojo predrznostjo spravlja celo v zadrego in ob dih. Nizozemsko predstavi kot deželo kmetov, rib, krav, podzemlja, glasbenih festivalov in homoseksualcev. V tokratni oddaji Maja vam predstavlja boste videli tudi nekaj utrinkov z 20. mednarodnega glasbenega špansko-ameriškega festivala v Mehiki. 21.30 Omizje kontaktna oddaja 23.30 Svet poroča, ponovitev 0.10 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Ponedeljkov športni progled (ponovitev) 15.30 Dedkove pripovedke - serijski animirani film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. Posebna enota - serijski film 17.00 Princ Regent - angleška barvna nadaljevanka v osmih delih (8) igrajo: Peter Egan, nigel Davenport, Susannah York, režija: Michael Simpson 18.00 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Portreti - novozelandski barvni film, 1981, igrajo: Ke-nin J. VVilson, Peter Vere-Jo-nes, režija: Michael Black 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.40 Moj Mao - italijanska barvna drama, 1970, igrajo: Yves Beneyton, Rosemarie Dex-ter, režija: Niccolo' Ferrari - družinsko popoldne; 18.00 Poro-I čila; 18.10 Moj strah ni konkreten, j izobraževalna oddaja, EPP; 18.401 Santa Barbara, serijski film (57); [ 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.301 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Poslov-1 ni klub; 21.05 Fluid-rock cafe, EPP; 21.35 Dnevnik II; 22.00 Glasbeni oder-G-Rossini; 22.45 Glasba; 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila | HTV 2 15.35 Test; 15.50 Napoved programa; 15.55 Video strani; 16.05 TV koledar; 16.15 Malavizija: Kapetan James Cook, serija za otroke (4/8), Batman, serijski film (23/34), Risanka; 19.15 Loto; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.10 Zgodbe o fotografu (3/ 6); 21.00 EPP; 21.05 Kavarna Na zdravje, humoristična serija (20); 21.30 EPP; 21.35 Zarota molka, serijski film (2/4), EPP; 22.25 Jazz; 22.55 Odpoved programa, video strani. kanal KANAL A 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev večernega sporeda, Dnevno informativni program 10.30 Borza 10.45 Mrčes, ponovitev ameriške grozljivke 12.30 A-SHOP 1900 A-SHOP 19.15 MC M 19.45 A-SHOP 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Študentsko naselje, dokumentarni film 21.10 Za filmske sladokusce: Okupacija v 26 slikah, hrvaška drama režiserja Lordana Za-franoviča 22.50 A-SHOP, lahko noč HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Ameriške kronike (5/13); 9.20 Skrivnost Cerro Torrea, dokumentarni film, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk; Jezkikovno umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Mali svet; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (27/56); 12.00 Poročila; 12.05 Shiralee, serijski film, ponovitev (1/ 4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.10 Poročila v angleščini; 16.15 Malavizija; 16.45 Gremo naprej AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki: 9.05 Roseanne; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska TV; 10.30 Moj stari oče je genij; 12.05 Športna arena; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta; 14.00 Z dušo in telesom; 14.45 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Otroci iz Bul-lerbuja; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki' 18.30 Praksa Bulovvbogen: 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Universum; 21.00 Pogledi s strani; 21.15 Zgodba o Camareni; 22.45 Mož v Havanni; 0.25 FBI; 1.10 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme'16.10 Umetniški leksi- , kon: 16.15 Šolska TV; 17.30 Usme- j ritev; 18.00 Roseanne; 18.30 Gaudi-max; 19.00 Zvezna država danes; 20.00 Kultura; 20.15 Modro bele zgodbe; 21.15 Poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.45 Klub 2, Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina; 9.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin, pon.; 10.00 Serijski film, pon.; 10.25 Moja hiša, stanovanjska kultura, pon.; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Moja pesem doni, angleški glasbeni film; 17.10 Obrtna dejavnost, kratki film; 17.35 Draga Celine, francoska serija; 18.00 Čar kina, filmski magazin; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklopi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 30.00 Dnevnik, te-lešport; 20.35 Twin Peaks, ameriška serija za odrasle; 23.10 Razgovor z Jozsefom Antallom; 22.30 Potovalni kviz; 23.10 Calcio, italijanski nogomet; 0.50 Dnevnik; 0.55 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 6.00 Sončni TV, za Budimpešto; 10.00 Zasedanje Parlamenta, prenos; 15.55 Popoldne, poročila, vreme; 16.00 Družinski popoldan, vmes telefonska igra; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke; 18.40 Tele- SLOVENIJA 1 8.30 Video strani 8.40 Program za otroke, Geniji in genijalci, igrana serija (5/8) 9.30 Drabosnjak: Igra o izgubljenem sinu, ponovitev predstave SNG Maribor 11.10 J. Mortimer: Nenavadno poletje, ponovitev angleške nadaljevanke (2/4) 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, 9/9 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.05 Ep video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.24 Epp 20.30 Film tedna: Šesti prst, francoski film francoski barvni film, 1990, 93 min., (Le Smerne Doigt), scenarij in režija: Henri Dupare, v gl. vi.: Bamba Bakary, Naky-Sy Savvane, Jean Carmet, Patrick Chesmais, Christie Pascal, Catherine Lachens, Za-umana Gbizie, Gabriel Zahon. Po koncu vojne je poročnik in princ Kwao poročil lepo, mlado in bogato belo žensko ma, le da redno in kontinuirano spremlja življenje in probleme nekdanjih kolonij, francoskih držav in s filmi bogati lokalne frankofonske in svojo filmsko kulturo. 22.10 Epp 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.40 Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja, 7/7 23.30 Ep video strani, napovednik 23.35 Sova, Krila, ameriška nanizanka, 10/15, Poirot Agathe Christie, angleška nanizan- Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Sladka voda, grenko morje, dokumentarni film, ponovitev; 9.50 Glasba, risanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Razredni pouk; program za učence III. in IV. razreda; 11.05 Program za otroke; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (28/56); 12.00o Poročila; 12.05 Shirale, serijski film, ponovitev (2/4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste-poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Glasba; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko poka, 7/10, Ves svet je oder, poldne; 18.00 Poročila; 18.10 Poto- angl. dok. oddaja, 6/13 1.45 Video strani in se z njo vrnil iz Evrope. Toda, ko je žena odkrila, da je njegovo kraljestvo zanikrna vas, je pobegnila. Tako se začne zgodba filma o črnskem fantu, ki se po prvem ljubezenskem razočaranju poroči s primernejšo, črno lepotico. Tako mine deset let in zgodba, če ji tako sploh lahko rečemo, se odvija v slikoviti afriški vasici 1954. leta, v času, ko je bila Francija še kolonialna velesila, vendar so se njene kolonije vse po vrsti puntale in bile že na pragu osamosvojitve. Soočanje tradicije s prodirajočo civilizacijo z vsemi stranskimi učinki je v svojem bistvu lahko tragično, toda avtorji filma so rajši ustvarili lahkotno komedi-šport; 19.150hrani sanje, angleškal j0 0 življenju v vasi, kjer dolgo- ■ 4A CC mono-rirt- 1 V _____• • _______:__ SLOVENIJA 2 15.30 Video strani 15.40 Osmi dan, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev, Chelmsford leta 123, angleška nanizanka, 6/7, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 6/ 10, Glasbeni utrinek; J. Strauss: Romanca št. 1, op. 243, 1. oddaja 18.00 Regionalni programi - Maribor 10' 19.00 Psiho 19.25 Epp 19.30 TV dnenik ORF 20.00 Kviz 20.30 Športna sreda 22.30 Koncert v režiji A. Martheler-ja W. A. Mozart: Klavirski koncert v G duru, 1. oddaja 23.05 Yutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Portreti - novozelanski barvni film, 1981, igrajo: Kevin J. VVilson, Peter Vere-Jo-nes, režija: Michael Black 15.25 Nenavadni policaj - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota - serijski film 17.00 Z avtobusom na počitnice - angleška barvna komedija, 1975, igrajo: Reg Varney, Stephen Levvis, režija: Bryan Izzard 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.40 Koncert ob rojstnem dnevu G. Tartinija, direktni prenos iz velike dvorane avditorija - Portorož orkester slovenske filharmonije - dirigent: Paolo Paroni, solisti: Miran Kolbl - violina, Tibor Kere-kes - trobenta '22.10 Vsedanes - tv dnevnik 22.20 Na kalifornijskih cestah - serijski film 23.10 Blues brothers show - 1. del pis, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (58); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 V velikem planu, EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v namščini; 23.50 Poročila, v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa HTV 2 15.50 Test; 16.05 Napoved programa; 16.10 Video strani; 16.20 TV koledar; 16.30 Malavizija: Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (15/22), Muppet show, Risanke; 17.45 Košarka, polfinale Pokala Hrvaške (1. tekma), 1. polčas; 18.25 EPP + Glasba; 18.35 Košarka, 2. polčas; 19.15 Meteor-izložba; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.20 Uha, češki film; 21.45 Marlboro Musič Show (1/10); 22.15 EPP; 22.20 Zarota molka, serijski film (3/4), EPP; 23.10 Košarka, polfinale Pokala Hrvaške, posnetek, EPP; 0.35 D. J. is so hot; 1.35 odpoved programa programa, video strani. serija; 19.55 Potovalni magazin; 20.435 Domača pop glasba; 21.15 Miss Universe Hungary, zaključna gala predstava; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva 22.50 Bagatela, mozaik čb filmov. Časopis, ki je močnejši od papirja. S PRILOGO IZPOD PULTA časje preganjajo s popivanjem, s pogovori o politiki in manj z delom. V ospredju je seveda še mladi Kwao, ki se ponaša s tem, da je bil v Evropi, da je spal z belko in celo ubil nemškega vojaka. Nesrečen je, ker v zakonu ni in ni otrok, zato je toliko bolj vesel, ko žena zanosi. Toda - otrok se rodi s šestimi prsti na rokah. Po tradiciji bi ga moral žrtvovati ... Film je prejel nagrado kritike na mednarodnem festivalu humorja v Chamroussu in ustvaril festival v New Yorku 1990. leta. Svojevrstna uspešnica je vsekakor osvežitev našega televizijskega sporeda, kjer v »tujem« programu prevladujejo zgodbe o problemih razvitega sveta, nasilja, kriminalu in medčloveških odnosih, ki jih mediji stiskajo v žanrske kalupe. Francoska kinematografija (in TV z njo) ni nikakršna izje- wxk kanal KANAL A 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev večernega sporeda, Dnevno informativni program 10.30Okupacija v 24 slikah, ponovitev hrvaškega filma 11.50 A-SHOP 19.00 A-SHOP 19.15 Dance Session, ponovitev 7. oddaje o modernem plesu 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Male živali 20.45 Mojstra neme komedije: Stan in Olio: Prijatelja na počitnicah 22.10 Kul-tura, o zanimivih kulturnih dogodkih preteklega tedna 22.35 A-SHOP, lahko noč HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Roseanne; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Agatha; 12.15 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta; 14.00 Z dušo in telesom; 14.45 Visoka moda; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 15.55 Natančno poglej; 16.05 Otroci iz Bullerb-iija: 16.30 Za in proti; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Me žene; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Grad na Tirolskem; 21.45 Pogledi s strani; 21.55 Novo v kinu; 22.00 Model in vohun; 22.50 Usodno prijateljstvo; 0.25 FBI; 1.10 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Foto panorama; 17.30 Zemlja in ljudje; 18.00 Inšpektor Hooperman; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Argumenti; 21.30 Črno na belem: 22.00 Čas v sliki; 22.30 Ko bodo pogani postali kristjani; 23.15 Šport, Cas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Derrick, kriminalka; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 16.55 Baletno gledališče Alvin Ailey; 17.35 Draga Celine, francoska serija; 18.00 Dimenzija, magazin o znanstvenih raziskavah; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklipi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Lovejoy, kriminalka; 21.35 -fmre Makovecz, 2. del; 22.10 Hobo Sapiens; 23.00 Portreti iz XX. stoletja - Peggy Guggenheim; 24.00 Pardonl; 0.10 Dnevnik; 0.15 Dnevnik ZDF MADŽARSKA 2 6.00 Sončni tv, za Budimpešto; 15.55 Popoldne, poročila, vreme; 16.00 Družinski popoldan; 16.30 Unser Bildschirm, magazin na nemško narodnost; 16.55 Družinski popoldan, vmes telefonska igra; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.43 Zelena točka; 19.05 Derby razbitin, musical; 21.20 Vse barve in oblike, Emil Všn, portret; 21.40 Madžarski ljudski plesi; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Vojaška maša, češki tv-film; 23.40 Computer Magazin. PALAČA ROMUNSKEGA DIKTATORJA PROPADA od erotike v pravo pornografijo KDO SE BOJI CEAUSESCA GOLA MADONNA Dve leti sta minili od padca romunskega diktatorja Nico-laja Ceausesca, a romunske oblasti še vedno ne vedo, kaj naj napravijo z njegovo orjaško palačo, ki jo je mogotec namenil komunistični oblasti, poskrbel v njej za veliko število zasebnih stanovanj in si dal utrditi atomsko zaklonišče za svojo razvejeno rodovino. Redki obiskovalci, ki imajo dostop vanjo, se v gromozanskem poslopju s 310 tisoč kvadratnimi metri uporabnih površin, z marmornatimi podi in pozlačenimi stropi počutijo kot v zaspaiem Trnuljči-činem gradu. Zapuščeno je, zanemarjeno, neresnično in strahovito hladno. pa poslopja v katerega je vgrajenih čez dvesto milijard lejev ali sto milijard dolarjev, kajti vzdrževanje je silovito drago. Samo zaprašene, umazane in zapackane svetilke bi polni dve leti moralo čistiti šestdeset ljudi. Edini resni predlog doslej je, naj bi palačo spremenili v center mednarodne trgovine in v njo postavili v letošnjem letu ustanovljeno borzo. Palačo so začeli graditi leta 1984 in jo pred ljudskim uporom do 80 odstotkov uredili, povsem nared pa bi bila lahko v nekaj mesecih, seveda, če bi romunske oblasti imele za to denar. Ker tega ni in ni, pričenja propadati, mraz in vlaga sta načela mizarske mojstrovine iz mahagonija orehovine, češnje in eksotičnega afriškega lesa v šestih delovnih sobah, ki si jih je namenil romunski veli-kaš. Po letu 1989 so pokradli domala vso električno napeljavo in večino pohištva, ogromna preproga, težka trideset kilogramov, ki pokriva eno od dveh velikih sprejemnih dvoran in meri 66 krat 32 metrov, izginja po delih. Stavba se stara, ne da bi kdaj v polnem blišču sploh zaživela. Romuni ne vedo, kdo je njen lastnik in zanjo odgovoren, ne vedo čemu naj jo namenijo. Vsak se ote- Ji! J^ali ■ DAVID BOWIE: GRAD ZA NEVESTO David Bovvie nikoli ni odprl vrat v svoje zasebno življenje in v svoji četrtstoletni uspešni karieri, razen v enem primeru, ni dopustil, da bi ob njegovem imenu spletali seksualne zgodbice in dražljive podrobnosti o ljubezenskih zvezah. O njegovih razmerjih so kronisti zvečine ugibali in tudi ob novici o svoji drugi poroki molči kot grob. K sreči je nekoliko zgovornejša izvoljenka in bodoča žena, temnopolta manekenka Iman iz Somalije, ki ji je zvezdnik kupil razkošen dvorec iz osemnajstega stoletja v Kiteganu južno od Dublina, kamor se namerava umakniti in kmetovati, po možnosti daleč od oči radovedne javnosti. O tem, koliko mu pomeni intimnost, priča tudi konec njegovega zakona s prvo ženo Angie, ki je morala ob ločitvi obljubiti, da še nadaljnjih deset let ne bo izdala ničesar o njunem ljubezenskem življenju niti o zakonu nasploh. Med Angie in Iman se je David Bovvie enkrat samkrat zapletel v neprijetno situaci- jo. Neka anonimna Američanka ga je v želji po popularnosti konec osemdesetih let obtožila seksualne krutosti in izživljanja, tabloidi so zagnali vik in krik in vse skupaj pripeljali do sodišča. Sodnik je sicer Bovvieja opral krivde, kljub temu pa je bil ob milijon dolarjev, ker so tačas prekinili dogovor o reklamiranju pepsija. ŠKOTSKA HOČE SAMOSTOJNOST AGENT 007 PROTI KRAUICI Škoti v zadnjih letih vse bolj postrani gledajo Angleže in kar osemdeset odstotkov prebivalcev želi neodvisnost bodisi z lastnim parlamentom znotraj Velike Britanije bodisi popolno samostojnost in izstop iz združenega kraljestva. Za slednje se zavzema predvsem Škotska nacionalna stranka, ki želi v celoti pretrgati tristoletne vezi z Anglijo. »Zdaj ali nikoli,« pravi njen član, goreči zagovornik samostojne Škotske Sean Connery. Eden od prvakov stranke SNP ognjevito zagotavlja, da bosta že prihodnji summit Evropske skupnosti pripravili Škotska in Anglija in bo potekal v Edinburghu. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 35 odstotkov Škotov za popolno samostojnost in 27 odstotkov med njimi je prepričanih, da to njihovo zahtevo lahko izpolni le Škotska nacionalna stranka. V predvolilnem boju postaja vprašanje samostojnosti osrednje politično vprašanje jn v odnosu do njega se opredeljujejo volilci do izbranih strank. SNP meni, da si bo Škotska po prekinitvi vezi z Londonom povrnila naravna bogastva, med njimi tudi velike količine nafte iz Severnega morja. Nasprotniki te teze jim oporekajo s prigovorom, da je Škotska iz prestolnice Velike Britanije vselej več dobivala, kot pa dajala. Tretji so nekje na sredi in hočejo lastni parlament, ki bo odločal o notranjih zadevah, zunanjo politiko in obrambo pa bi prepustili Londonu. Zakaj se Škotom tako zelo mudi iz Velike Britanije? Zaradi pešajočega imperija čuti škotsko gospodarstvo, v katerem prevladujejo ladjedelništvo, strojništvo, tekstilna industrija in premogovništvo, hude posledice. Velika razlika je namreč, če si mlajši partner vodilne svetovne veselile ali pa moraš nositi bremena klecajočega velikana. Odnosi z Anglijo so se ohladili še zlasti v 11-letni vladavini Margart Thatcher, ko so Skoti pričeli godrnjati zaradi vedno večje centralizacije. No, skorajšnje volitve bodo pokazale, kaj Škoti zares hočejo. Madonna ljubi škandale in se prav nič ne sramuje svojega golega telesa. To je dokazala tudi z najavo najnovejšega projekta Body of Evidence. Film naj bi pričeli snemati prihodnji mesec, ob njem pa naj bi v založbi Warner Books izšel tudi album odkritosrčnih fotografij, med katerimi so bile nekatere že objavljene v nemškem Sternu in so šokirale občinstvo. V založniški hiši Warner Books se zgražajo in pravijo, da je Madonna prestopila mejo dobrega okusa, doslej so bile njene fotografije erotične, to pa naj bi bila čista pornografija. Madonna si zaradi založnikov ne beli glave, bo že našla druge, ki bodo znali vnovčiti lepoto njenega poželjivega telesa. Za poskusna snemanja so izbrali plaže v Miamiju, ob Madonni se je pojavila vrhunska manekenka Naomi Campbell, imenovana črna Merilyn, in še nek neznanec iz New Vorka. In Madonna v stilu svojega najnovejšega hita Exspress Vourself res ničesar ne skriva in se postavlja pred objektiv v najbolj dražečih položajih. Prav nič je ne moti dejstvo, da je še leta 1979, ko so se pojavili njeni akti v Pleyboyu, vroče zatrjevala, da se gola ne bo slikala nikoli več. Natakar pride v restavracijo in zakliče: »Telefon za gospoda Tasitzerboieskonovskega!« Moški vstane in vpraša: »Kakšno ime, prosim ?« ★ Uslužbenec davčne uprave svojemu sodelavcu: » Včeraj sem imel smešen primer. Ko sem obiskovalcu pojasnil: imate popolnoma prav, mi smo se zmotili, se je ta onesvestil.« V PRIČAKOVANJU OSKARJEV POBESNELI PEDRI Menda nobena podelitev Oskarjev ne mine brez škandalov in podtikanj, tako vroče kot letos pa še ne. Na nogah so ameriška združenja homoseksualcev, ki so prizadeti zaradi najnovejšega filma Michaela Douglasa z naslovom Osnovni nagon, nekateri pa pogrevajo celo leto dni stari film Ko jagenjčki umolknejo. Gaji so ogorčeni nad filmskim razkrinkavanjem njihovih nagnjenj in nad široko ameriško kampanjo zoper vse bolj razširjeni aids. Izdali so že nekaj pokojnikov, ki se ne morejo braniti in izbrali Dannyja Kaya, Sala Mineo, Jamesa Deana, La- urenca Oliviera in Georgeja Cukorja, med še živečimi pa Mery Griffin, Oliverja Stona in Davida Geffena. Ta se je v Združenih državah Amerike razširil do strahotnih dimenzij. V zdravstvenem ministrstvu opozarjajo, da se z virusom aidsa vsakih trinajst minut okuži en človek. Milijon Američanov ga že ima v sebi, vsak stoti moški in vsaka osemstota ženska. V milijonskih mestih so možnosti okužbe še mnogo večje. Film, ki je sprožil proteste in demonstracije homoseksualcev in lezbijk, sicer ne govori o adisu, pač pa plete okrutno zgodbo v krogih seksualno drugačnih ljudi, zato se bojijo, da bo vzbudil proti njim sovražno razplože-nje in bi ga po hitrem postopku najraje kar zažgali na grmadi. Film Osnovni nagon je režiral Paul Verhoeven, Nizozemec na začasnem delu v Ameriki, avtor popularnih filmov Robo cop in Total Pečali. Tokrat se je lotil drugačne tematike, scenarija svojeglavega Joeja Eszterhasija, s katerim sta si med snemanjem ničkolikokrat skočila v lase. Zgodba se vrti okoli nemoralne, razburljive in drzne bogatašinje, ki niha metfsvo-jimi nagnjenji do moških in ženskih partneric. Obtožijo jo, da je v sladostrastju ubila svojega ljubimca, zapiti detektiv, ki ga igra Michael Douglas, se spusti v lov in hkrati zaplete v vroče scene s svetlolaso lepotico. . V strahu pred demonstranti so opustili bleščečo premiero, a tudi sama zabava po prvem predvajanju je sprožila nove reakcije. Glavna igralka Sharon Stone se je pojavila v klasičnem kostimu z rdečim trakom na bluzi, kakršnega v aktivnem boju proti aidsu nosi vse več ljudi. Jezni pedri so osnovali posebno organizacijo z imenom Oueer Nation, v kateri najradikalnejši predstavniki stranke pišejo strašilna pisma, pošiljajo filmskim zvezdam fakse z grožnjami, da bodo razkrili njihove skrivnosti in izdali imena tistih ne tako redkih, ki delijo njihova seksualna nagnjenja. GROB KRISTUSOVEGA SOVRAŽNIKA___________________________ Izraelski arheologi so v Jeruzalemu povsem slučajno odkrili grob velikega svečenika Kaife, ki je Rimljanom predal ujetega Jezusa iz Nazareta in ti so ga potlej križali. V grobnici je bilo vklesano ime Vosef bar Kayafa, kakor se je v originalu imenoval Kristusov sovražnik. Arheologi so povedali, da so v Jeruzalemu naleteli sicer na tisoče grobnic, a vsega v petih so lahko prečitali pokojnikovo ime. PREPOVEDAMA SNEGUUČICft Če bodo hoteli otroci z osnovne šole Compte Duval v Jacksonvillu na Floridi v šolski knjižnici izbrati priljubljeno Sneguljčico, bodo morali najprej pokazati dovoljenje svojih roditeljev. Zaradi pripomb nekaterih staršev, da so v pravljici nasilni prizori, so zgodbo postavili na seznam prepovedanega čtiva. APRIL Sonce v tem mesecu: 1. aprila vzide ob 5.43, zaide ob 18.30, dan traja 12.57 ur. Do konca meseca se podaljša za uro in pol. Kmečka dela v aprilu Čebelam je treba dati hrano. V sadovnjaku je še čas, da cepimo drevje, če popki še niso odprti. Pod mladimi drevesi lahko okopljemo kolobarje. Prve dni aprila je čas za predpomladansko škropljenje sadnega drevja. To je zlasti važno za hruške. Na raznih mestih v vinogradu lahko še dosadimo cepljenke. V vrtu obrežemo ograjno zeleniko, sejemo srednje pozni grah, vse vrste zelja, pozno kolerabo, poletno endivijo, ohrovt, rdečo peso. Špinačo sejemo vsak teden. Nageljne presadimo na prosto. Korenček, petršilj, rdečo peso in kolerabo skrbno okopljemo, zelje presadimo v zeljnike. Krompir ob lepem vremenu prvič okopljemo. ROPAR STOLETJA REKLAMIRA ZAŠČITO PRED TATOVI BIGGS HVALI ALARM »Če želite zavarovati svoje premoženje, prisluhnite nasvetu strokovnjaka«, govori v televizijskem spotu Ronald Biggs, bivši ropar, ki je po kraji poltretjega milijona funtov postal najslavnejši v enaj-storki roparjev poštnega vlaka. Dva zasebna televizijska kanala v Braziliji sta v teh dneh pričela reklamno akcijo za prodajo posebnega varnostnega sistema, ki ga ponuja sam Biggs ali Možgani, organizator napada na poštni vlak leta 1963 v Veliki Britaniji. Pojavlja se na malem ekranu ob robu bazena s kozarcem pijače v roki, medtem ko na zaslonu teče napis Najslavnejši lopov na svetu. Direktor reklamnega spota trdi, da bivši tat ne spodbuja k zločinu, temveč se mu zoperstavlja. Sedaj je Biggs namreč brazilski državljan in nima nobenih težav z zakonom. V osemnajstih letih, kar je na svobodi, ni napravil niti najmanjšega prekrška. Po spektakularnem begu iz britanskih zaporov se je skrival v mnogih državah, se dal večkrat plastično operirati, leta 1974 pa so ga zaradi ponarejenega potnega lista prijeli v Braziliji. Kljub zahtevam ga niso izročili Britancem, mora pa se dvakrat tedensko javljati federalni policiji v Riu in spoštovati dokument, s katerim se je obvezal, da brez vednosti oblasti ne bo zapustil države, ne bo pil alkohola in ne zapuščal doma po 22. uri. DOMAČI ZDRAVNIK NOVO 0 HOLESTEROLU Normalne vrednosti maščobe v krvi se povečujejo s starostjo. To so pokazale najnovejše raziskave. Prof. P. Oster iz Heidelberga meni, da je najpreprostejša formula za določanje najvišje, še zdrave količine holesterola v krvi 200 plus življenjska starost. Dosedanja najvišja količina je bila za moške in ženske vseh starosti 200 mg/dl. Torej je lahko v krvi nekaj več holesterola. Pri moškem, starem 50 let, po novem 250 mg/dl. To pomeni, da je pri istem moškem šele pri vrednosti 240 ali 220 mg/dl treba ' zmanjševati maščobe v hrani. Preveč holesterola povečuje oziroma podaljšuje nevarnost infarkta ali kapi. Prof. Oster meni, da so zdravila za zmanjševanje holesterola pogosto odveč. Opozarja tudi na različne raziskave. Ena od njih navaja kot najvišjo dopustno vrednost pri sedemdesetletniku 270 in ženski iste starosti celo 310 mg/dl. Avstralski raziskovalci pa so zdaj ugotovili, da se pogosto poveča količina holesterola v krvi zaradi nenadnih duševnih obremenitev. V takem primeru pomaga preprosto sredstvo: že mala količina sladkorja prepreči povečevanje holesterola. To pomeni, da se je pred kakšnim razburljivim doživetjem treba pravočasno malo posladkati. ŽOLČNE TEGOBE Žolčni kamni ne povzročajo samo hudih bolečin ali žolčne kolike in vnetij, ampak skoraj tričetrtine akutnih vnetij trebušne slinavke. Ta bolezen je dostikrat usodna, v petnajstih odstotkih celo smrtna. Prepreči jo lahko le pravočasna odstranitev žolčnih kamnov ali žolčnika. Toda bolečine povzročajo tudi vnetja žolčnika, ki nastajajo kot virusno obolenje ali posledica stresov, živčnih obremenitev, premastnih jedi, prevelikih količin alkohola. ♦Zgodi se, da žolčnik zapre oziroma stisne izhod iz trebušne slinavke, ki se zato vname. V takem primeru lahko operacijo žolčnika nadomestijo tablete, ki vsebujejo ursode-oxychoinsko kislino, pravijo zdravniki z vvashingtonske univerze. To zdravilo raztopi tudi žolčne kamne. DOBRO JE VEDETI Plavanje je najboljši šport, če hočemo ostati dolgo mladi, ugotavlja prof. Kurt Franke iz Bad Lauterberga v Nemčiji. Vsak teden pa bi morali plavati vsaj trikrat do petnajst minut. * Ženske, ki imajo stalne bolečine v križu, naj gredo na pregled. Vzrok je namreč lahko tudi osteoporoza (propadanje kosti). ★ Raka na želodcu je v zgodnjem Stadiju mogoče odstraniti tudi z endoskopom, torej brez operacije. Pri tem prav tako desetletje po posegu preživi 90 odstotkov bolnikov. To je pokazala študija, ki so jo o tisoč bolnikih naredili na kliniki v Bayreuthu. Endoskopska odstranitev tumorjev naielodcu je učinkovita, če ti v premeru niso večji od treh centimetrov. Zato so potrebne preiskave v primerih, ko želodčne težave trajajo dlje kot štiri mesece. ★ Otroku, ki ima bronhitis, pomaga, če mu zvečer zmasiramo hrbet in prša s pogretim hladno stisnjenim olivnim oljem, potem pa ga ovijemo s toplo odejo. Pomaga tudi, če vsak dan použije nekaj žlic doma narejenega kutinovega čaja. ★ Dobra novica za tiste, ki slabo slišijo: znanstveniki Phi-lipsa so razvili nov elektronski slušni aparat, ki je popolnoma neviden. Je tako majhen, da se kratkomalo skrije v ušesu. Lega v bližini bobniča pa izboljšuje slišnost govora, ga ne popači in njegov zven je čistejši. Da mini slušni aparat »XP« sploh ne bi obremenjeval notranjosti ušesa, ga bodo oblikovali tudi za vsakega uporabnika individualno. V Nemčiji bo na prodaj junija. PO PLAŽAH TAKOLE Bodo ljudje leta 2000 hodili po plažah v takih oblačilih? Vprašanje nastaja ob ugotovitvah, da je ozonska luknja vsako leto tanjša in se ultravioletno žarčenje povečuje, posledice pa so vedno več kožnega raka. Na to oziroma na nevarnost sončenja že leta opozarjajo zlasti Avstralci. In ne brez razloga, kajti peti kontinent ima največ kožnega raka na svetu. Od 17 milijonov prebivalcev jih vsako leto zboli 140 tisoč, v Nemčiji, na primer, 100 tisoč. Strokovnjaki ameriške' NASE ocenjujejo, da se je ob koncu letošnjega marca ozonska plast nad severno poloblo stanjšala za 30 do 40 odstotkov, že en sam odstotek manj ozona pa pomeni 3 odstotke več kožnih obolenj, od tega odstotek rakavih. MUZIKA JE VIDENO BIZNIS RAMBO AMADEUS. 25. 3.. piša se v ljubljanskem sub-kulturnem loncu še kar kuha godlja in to ena izmed manj užitnih v zadnjih nekaj letih. Najprej gre za ukinitev subvencij edinim agencijam, ki sploh organizirajo koncerte v tem žalostnem mestu. Da gre večinoma za neprofitne promoterje, ti, dragi bravec, ni treba posebej omenjati. Druga stvar pa je še bolj žaltava. Študentska organizacija Univerze bi rada pridobila prostore ŠKUC-FORUM-a, kar preprosto pomeni, da jih hočejo vreči ven. Tukaj bi veljalo omeniti, da je ŠKUC-FO-RUM že četrt stoletja nosilec družbenega in kulturnega dogajanja na ljubljanski sub-kulturni sceni in da se je področje delovanja v zadnjih letih razširilo tudi preko regijskih meja. Delovanje te ustanove bomo ob priložnosti tudi podrobneje prestavili, tokrat žal ni dovolj prostora. Hkrati je treba pojasniti, s kakšnimi razlogi želi ŠOU vreči ŠKUC-FORUM iz prostorov na Kersnikovi. Študentska vlada potrebuje pisarne za svoje poslance. Er-go, dragi naši mladinci, v svr-ho političnega izobraževanja peščice ambicioznih študentov in kobajagi nekakšnega študentskega vpliva na politično dogajanje boste malce pozabili na koncertno, filmsko, gledališko in še kakšno dejavnost. Kaj potem, če ŠOU sploh nima legalne pravice početi kaj takšnega, važno, da vedo kaj hočejo. Gospodje mislijo resno - uporabnikom prostorov so poslali nalog (?) o izselitvi z desetdnevnim rokom. Kot sou-pravitelji imajo seveda vso pravico do tega. Saj vendar potrebujejo prostore! Nekako tako, kot če bi jutri zjutraj na vaših vratih pozvonil hišnik in vam svečano sporočil, da imate štiriindvajset ur časa, da se nepreklicno izselite iz stanovanja. In tukaj vsa stvar zasmrdi. Gospodje in gospodične iz ŠOU-verjetno niso tako bebasti, da bi kar na pogorišču nekdanje UK (Univerzitetne konference, zakonite upraviteljice) naredili nekakšen mumbo-jumbo in sklenili zavzeti Kersnikovo. Brez pretirane preganjavice seštejte ena plus ena in dobili boste tri: nekdo stoji za njimi. ŠOU ima očitno dovolj močno oporo v vladajoči strukturi, da si lahko privošči pollegal-ne poteze, ki kvečjemu sodijo na tržnico, nikakor pa ne v tako resne zadeve, kot je ta s prostori. In to je pravzaprav vse, kar je trenutno znanega. Nadaljevanje sledi. K4 Ljubljana Nedavna Crnkovičeva trditev, da je Ljubljana trendov-sko mesto, je nedvomno povsem točna. Za Gara Ramba so pred pol leta v slovenski prestolnici vedeli le redki, čeprav je imel za sabo že nekaj let aktivnega ramboizira-nja in tri uspešne albume. Nato je prišel en sam hit in izdatna medijska kanonada Balkan-boja Perota Barbariča in Ljubljana je pokleknila pred vročimi balkanskim melosom. Car je bil ustoličen. Zdaj, ko se v glavnem mestu vsa histerija počasi že ohlaja, je trend zajel provinco. Morda je bilo moč prav zaradi tega na sredinem koncertu iz babilonskega žlobudranja izluščiti toliko različnih narečij naše čudovite slovenščine. Marmorna grobnica v kleti Kersnikove je znova odigrala vlogo pravega družabnega sestajališča, saj ni bilo zaradi gneče skoraj nič videti in bolj pritlikavim obiskovalcem ni preostalo drugega, kot da so svoj večerni odhod v life okronali s kakšnim klepetom ob prijazni in duhoviti glasbi črnogorskega pop guruja. Le-ta je ob spremljavi odlične ritem sekcije pokazal zavidljivo obvladovanje kitare. Očitno je naslov carja pripadel pravemu človeku. Rambo je odličen zabavljač in iznajdljiv avtor (zgodan i vrijedan). Kljub dobrim vibracijam in burnemu odzivu pa je treba priznati, da je bilo ozračje za kakšno stopinjo manj vroče kot prejšnji teden v Palmi. Tudi skandiranja je bilo malce manj. Vsekakor pa to še ne pomeni, da ni šlo za enega izmed boljših koncertnih dogodkov v K4. V kolikor lahko sploh govorimo o koncertnih dogodkih, saj je K4 popolnoma neprimeren prostor za vsak koncert, ki privabi več kot petdeset obiskovalcev. Tudi po zaslugi glavnega točaja in ostalih organizatorjev, ki zaradi medsebojnih sporov še zmeraj ne morejo zvočno opremiti male dvorane, tako da veliki ekran prenaša samo sliko, zvoka pa ne. Ker je več kot očitno, da se nekomu močno jebe za vse skupaj, se bo balkaniada dogajala še po zatonu tega trenda. Sploh pa je težko pričakovati, da bo komu uspelo preseči mega-carja Ramba. Že dejstvo, da igra v živo in da gre za pop glasbo, zlepljeno iz mnogih dobro znanih delčkov glasbene zgodovine, govori zase. In še nekaj: resnične frajerje in profesionalce spoznaš po dodatkih. Rambo zna na bisu še bolj zdivjati občinstvo, kot ga je med koncertom in ga nato zopet pomiriti. Zato si gobez-danje brez mikrofona na koncu koncerta zasluži najvišjo oceno: 5 B (burekov). SVVANS, 27. 3., Festivalna dvorana, Ljubljana Po enodnevni zamudi, ki jo je povzročilo izredno neprijazno in nepredvidljivo vreme, so New Vorški temačno-težki genijalci le uspeli zaigrati v Ljubljani. Jasno, pred številčno precej okleščenim občinstvom, večinoma tistimi, ki se jim je ljubilo še enkrat poizkusiti srečo, saj je četrtkovo zmrzovanje v sneženem metežu marsikomu izbilo alternativne bubice iz glave. Morda je prav zato na petkovo matinejo ob 18. uri prišlo le kakšnih tristo vernih duš in se z veseljem podalo v mračne vrtnice, ki so jih Swans kljub časovni stiski uspeli povsem zadovoljivo namešati. Na tem mestu tudi pohvala organizatorju, da je koncert sploh izpeljal in, na drugi strani, strogi ukor pred izključitvijo, ker se to tako ne dela. Predvsem je malce neprijetno poslušati bend, ki ves čas gleda na uro, odpadle predskupine pa raje ne omenjajmo. Kljub vsemu pa je bilo petkovo srečanje s Svvansi eno izmed tistih posebnih doživetij, kakršnih smo vajeni le na koncertih nesmrtnih skupin, karSvvans nedvomno so. Mehkejšem zvoku se labodje udinjajo že na zadnjih treh albumih, toda zdi se da sta Gira in Jarboe šele na Love of Life našla pravo ravnotežje med nežnostjo in surovo, neusmiljeno močjo. V bend sta se vrnila tudi Al Kyzis in Ted Parsons, verjetno najbolj krvava ritem sekcija v rocku sploh, tako da lahko zdaj res rečemo, da je doba pretresov prinesla novo kvaliteto njihovem glasbenem izrazu. Drugače pa Swans - presenetljivo - ostajajo precej tipični in prepoznavni, torej znanilci konca človeške civilizacije, čeprav celoten vtis malce kvari dejstvo, da so na koncertu igrali le zadnjo ploščo. To pravzaprav počnejo že od nekdaj in zvesto občinstvo je tega že vajeno. Zvestoba pa je hkrati zelo relativen pojav, ki ga ljubljansko občinstvo ne bo nikoli spoznalo. To dejstvo in pozdrav iz denarnice bo verjetno dalo misliti I. Vidmarju, da bo v prihodnje koncerte namenjal takšni publiki, ki si tega želi. Zanimiv podatek namreč, da je bilo na koncertu več obiskovalcev iz province kot iz prestolnice, nedvomno pojasni vse. V Ljubljani je trenutno pač moden takšen trend, v katerega Svvans ne sodijo. Vasja Ocvirk Swans: »God Forgive America« NICK CAVE bo izdal nov album, na katerem bo devet pesmi. Prvi singl z albuma »Henry’s Dream« se imenuje »Straight To You / Jack The Ripper« in bo izšel te dni. Album naj bi izšel konec aprila. EMF so izpolnili obljubo, da se bodo podali v bolj roc-kerske vode, saj so posneli priredbo znane pesmi »Se-arch And Destroj«, ki so jo v originalu izvajali The Sto-oges. Pesem bo tudi na njihovem novem albumu »Unexplained«, nosilni hit pa se imenuje »Getting Tro-ugh«. EMF pravkar sodelujejo v projektu proti vivisekciji živali. Na albumu bodo poleg njih še Carter USM, Gary Cla-il, Daisy Chainsavv, Lush in drugi. Album s trinajstimi posnetki se imenuje »How Much Longer?«, v prodajalnah pa bo predvidoma že enaindvajsetega aprila. Angleških, seveda. MADNESS naj bi se po vse glasnejših govoricah sodeč zopet zbrali skupaj, predvsem zaradi promocije njihovega »Best of...« albuma »Divine Madness«. Če je temu tako, potem lahko pričakujemo, da se bodo prismuknjeni Angleži pojavili kot glavni gostje na letošnjem Reading festivalu. Po večmesečnih ugibanjih o usodi ene izmed največjih neodvisnih založb VIRGIN so sumi končno potrjeni: kupila jo je multinacionalka EMI in to za 560 milijonov funtov. THE CURE bodo izdali nov album. Imenoval se bo »Wish«, single z naslovom »High« pa je že v veselje neštetim oboževalkam po Angliji. »Wish« je tudi prvi album po treh letih mirovanja skupine. KONCERTI CAN YOU KEEP YOUR HEAD WHEN AU. A BO UT YOU OTMERS ARE LOSING THEIRS? V sredo, 1. 4. bo v ljubljanskem klubu K4 nastopil južnoameriški bandeon (harmonikar) LUIZ CARLOS BORGES. Borges velja v Braziliji za cenjenega glasbenika in pesnika. Njegova glasba brazilskih in argentinskih divjih ovčerejcev, ki ji je Borges dal bolj univerzalno podobo in jo s tem približal tudi širši južnoameriški publiki. Koncert bo hkrati tudi prvi pravi latino party na teh prostorih. v znamenju protesta proti vse bolj restriktivni kulturni politiki, ki grozi, da bo povsem oslabila subkulturno dogajanje na Slovenskem. Bodite tam. HARDHEADED SOUL bodo nastopili dan prej v mariborskem MKC-ju, v četrtek v Zagrebu in v soboto v Celjskem KLjUB-u, nakar bodo nadaljevali turnejo po Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. V sredo, 1. 4. bodo v K4 v Ljubljani nastopili OBSCU-RITY (Lj), HARDHEADED SO- rROUPrrJli- I?E^I0LII!?N Poslušati Techno in skakati GROUP (Cerklje). Koncert bo okrog s piščalko v ustih Nick Cave: Nick The Ripper LESTVE Velika Britanija (NME) - albumi 1. TEARS FOR FEARS - Tears Roli down - Greatest Hits 2. MADNESS - Divine Madness 3. SIMPLY RED - Starš 4. SHAKESEPRE SSISTER - Hormonally Yours 5. JAMES - Sven 6. THE PASADENAS - Yours Sincerely 7. MICHAEL JACKSON - Dangerous 8. WETWETWET-High On The Happy Side 9. GENESIS-WeCan’t Dshcg 10. TINA TURNER - Simply The Best ZDA (Billboard) — singli 1. Mr BIG - To Be With You 2. RIGHT SAID FRED - I' Too Sexy 3. MICHAEL JACKSON - Remember The time 4. SHANICE - I Love your Smile 5. VANESSA VVILLIAMS - Save The Best For Last 6. ERIČ CLAPTON - Tears In Heaven 7. PRINCE TNPG - DiamondsAnd Pearls 8. ATLANTIC STARR - Masterpriece 9. KEVIN CAMPBELL — Tell Me That You Want Me 10. AMY GRANT-Good For Me ZDA (Billboard) - albumi 1. GARTH BROOKS - Ropin’ The Wind 2. MICHAEL JACKSON - Dangerous 3. NIRVANA - Nevermind 4. GARTH BROOKS - No Fences 5. MICHAEL BOLTON - Time, Love And Tenderness 6. BOYZ II MEN - Colleyhigharmony 7. COLOR ME BADD - CMB 8. HAMMER — Too Legit To Ouit 9. U2 - Achtung Baby 10. GENESIS - We Can’t Dance Slovenija - ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. SOUNDGARDEN - Outshined 2. VVALKABOUTS - Stir TheAshes » 3. DAISY CHAINSAVV - Love Your Money 4. THE YOUNG GODS - Skinflovvers 5. SUGARCOUBES - Hit 6. UDHONEY - Goo Enough 7. EKATARINA VELIKA - Dum dum 8. INSPIRAL CARPETS - Dragging Me Dawn 9. LUSH — For Love 10. ROLLINS BAND - Low Self Opinion Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. GALLONDRUNK - Gallon Drunk 2. MEGA CITY FOUR - Sebastopol RD 3. THE SUGARCUBES - Stick Arnound For Joy 4. NIRVANA - Bleach 5. LUSH - Spooky 6. GODFLESH - Pure 7. LEVITATION - Coterie 8. THE YOUNG GODS - TV Sky 9. SVVANS - Love Of Life 10. CREAMINGJESUS - Guilt By Association Slovenija — Vibratorjeva lestvica Koroškega radia 1. CZD - Hanging Paradise 2. LET 3 — El Desperado 3. PSIHOMODOPOP - Frida 4. SEX GUNFIGHTERS - Groznica 5. SOKOLI - Še je čas 6. STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva 7. 1 x BAND - Prva zapoved 8. U REDU - Leen dan 9. LAČNI FRANZ - Srečno Kekec 10. DON MENTONY BAND - Mrtve rože DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propa- * Kande in trgovine. CELJE, Ul. XIV divizije 6 PRIREDITVE OD ČETRTKA, 2. APRILA DO SREDE, 8. APRILA 1992__________________________ Četrtek, 2. aprila Ljubljansko Ljubljana; 17.00 Prlvate visions, japonska video umetnost osemdesetih, Informacijski center. 17.00 Barly, film, Kompas. 16.30, 18.45, 21.00 J. F. K., am. kriminalka, Komuna 16.00, 18.00, 20.00 J. F. K., am. kriminalka, Union. 17.00, 19.00 Skodrana Suzi, am. komedija, Mini Union. 21.00 Laž ima kratke noge, am. komedija, Mini Union. 17.00, 19.00 Laž ima kratke noge, am. komedija, Vič. 21.00 Maneken 2, am. komedija, Vič. 16.00. 18.00, 20.00 Maščevanje dvojčkov, am. kriminalka, Bežigrad. 16.00, 18.00, 20.00 Ko jagenjčki obmolknejo, am. psiho trhiller, Triglav. 17.30 Ninja želve, am. akcijski risani film, Mojca. 20.00 Pepelka, am. risani film, Mojca. 12.00 Svila, saten, seks, erotika, Sloga. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Ognjemet strasti, Sloga. 22.00 Zaljubljena sirena, erotika, Sloga. Domžale: 16.00, 18.00, 20.00 Fantje iz soseščine, am. akcijski, kino Domžale. Štajerska Trbovlje: 17.00 Bitka za izgubljeno, am. akcijski, delavski dom. Celje: 17.00 srečanje s SDP, predstavitev in pogovor, zgornja strankarska dvorana Narodnega doma. 19.00 Rojen 4. julija, am. drama, Mali Union. 16.30,18.30 Črni dež, am. kriminalka, Metropol. 20.30 Grofičine opolzke igre, erotika, Metropol. Maribor: 19.30 W. Shakespeare Hamlet, odkupljena in za izven, SNG. 21.00 kabaret XX. stoletja, F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič Ruič, za red petek I. in izven. Mali oder SNG. 19.30 koncert kvarteta glasbene matice Trst, Opera. Gornja Radgona: 9.00 Spomladanski prodajni sejem, sejmišče. Gorenjska Kranj: 18.00 Hudson Hawk, am. akcijski, Center. 20.00 filmsko gledališče Življenje je sladko, angl. komedija, Center. 18.00, 20.00 Hudič v gospodu Holmsu, ital. trda erotika, Storžič. 18.00, 20.00 Doc Hollywood, am. komedija, Železar. 20.00 Laž ima kratke noge, am. komedija, Duplica. Tržič: 18.00 Literarni večer, Tržiška knjižnica. Primorska Nova Gorica: 20.00 P. Shaffer Črna komedija, SLG Celje, za red premiera, četrtek, četrtek A in izven, kulturni dom. Solkan: 17.00 G. Feydeau Poskrbi za Amelijo, za društvo upokojencev iz Ljubljane, gledališka dvorana. Petek, 3. aprila Ljubljansko Ljubljana: 21.00 Hamlet Packard, gledališče Glej in CD, premiera, Kosovelova dvorana CD. 17.00 Barly, am. film, Kompas. 16.30, 18.45, 21.00 J. F. K., am. kriminalka, Komuna. 16.00, 18.00, 20.00 J. F. K., am. kriminalka, Union. 17.00, 19.00 Skodrana Suzi, am. komedija, Mini Union. 21.00 Laž Ima kratke noge, am. komedija, Mini Union. 17.00, 19.00 Laž ima kratke noge, am. komedija, Vič. 21.00 Maneken 2, am. komedija, Vič. 16.00. 18.00, 20.00 Ko jagenjčki obmolknejo, am. psiho thriller, Triglav. 16.00, 18.00, 20.00 Maščevanje dvojčkov, am. kriminalka, Bežigrad. 17.30 Ninja želve, am. akcijski risani film, Mojca. 20.00 Pepelka, am. risani film, Mojca. 12.00 Svila, saten, seks, erotika, Sloga. 14.00,16.00,18.00,20.00 Ognjemet strasti, erotika, Sloga. 22.00 Zaljubljena sirena, erotika, Sloga. Domžale; 16.00,18.00, 20.00 Billy Bathgate, am. gangsterska drama, kino Domžale. Štajerska Celje: 19.00 Rojen 4. julija, am. drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Črni dež, am. kriminalka, Metropol. 20.30 Grofičine opolzke igre, erotika, Metropol. Velenje: 19.30 Greentovvn jazz band, koncert za glasbeni abonma in izven, dom kulture. Žalec: 20.00 Miami blues, am. kriminalka, kino Žalec. 19.00 Chateau, rock koncert, Bosscool, avla dvorane Hmezad. Prebold: 20.00 Ulični policaj, am. kriminalka, Kino Prebold. Ljutomer: 19.00 70 let Pihalnega orkestra, glasbena šola. Maribor: 21.00 S. Grum, D. Zlatar Frey Dogodek v mestu Gogi, za red univerza in zeleni, Minoritska cerkev. 21.00 kabaret XX. stoletja, F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič Ruič, za red petek I. in izven, Mali oder SNG. 19.00 G. Verdi Traviata, dirigent Stane Jurgec, Opera. Gorenjska Duplica: 9.00 I. Sivec Pozabljeni zaklad, režija Tatjana Ravnikar, gledališka skupina Škd Peter Pavel Glavar, Kulturni dom. Primorska Nova Gorica: 20.00 P. Shaffer Črna komedija, SLG Celje, za red petek, petek A in izven, kulturni dom. Izola: 20.00 S. Beckett O, krasni dnevi, PDG, kulturni dom. Dolenjska Dolenjske Toplice: 19.00 otvoritev razstave Kočevska noša, nastopajo, Prifarski muzikanti - kočevski pevci iz Celovca, zdravilišče Dolenjske Toplice. Sobota, 4. aprila Ljubljansko Ljubljana: 17.00 Barly, am. film, Kompas. 16.30,18.45, 21.00 J. F. K., am. kriminalka, Komuna. 17.00,19.00 Skodrana Suzi, am. komedija, Mini Union. 21.00 Laž ima kratke noge, am. komedija, Mini Union. 17.00, 19.00 Laž ima kratke noge, am. komedija, Vič. 21.00 Maneken 2, am. komedija, Vič. 16.00,18.00, 20.00 Ko jagenjčki obmolknejo, am. psiho thriller, Triglav. 16.00, 18.00, 20.00 Maščevanje dvojčkov, am. kriminalka, Bežigrad. 17.30 Ninja želve, am. akcijski risani film, Mojca. 20.00 Pepelka, am. risani film, Mojca. 12.00 Svila, saten, seks, erotika, Sloga. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Ognjemet strasti, erotika, Sloga. 22.00 Zaljubljena sirena, erotika, Sloga. Domžale: 16.00, 18.00,20.00 Billy Bathgate, am. gangsterska drama, kino Domžale. Štajerska Celje: 19.00 Rojen 4. julija, am. drama, Union. 16.30, 18.30 Mračni angel, am. ZF akcijski, Metropol. 20.30 Grofičine opolzke igre, Metropol. Velenje: 10.00, 16.00 Racman, LG Zoom iz Ljubljane, za lutkovni abonma in izven, dom kulture. Polzela: 20.00 Ulični policaj, am. akcijski, kino Polzela. Žalec: 19.00 Kobra, Never enough Petrovče, rock koncert, Bosscool, avla dvorane Hmezad. Ptuj: 10.00 šola turške kulinarike, traja do 10. aprila, hotel Mitra. Orehova Vas: 9.00 svetovno prvenstvo v motokrogu, Grand prix Slovenije, dirkališče. Maribor: 21.00 kabaret XX. stoletja, F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič Ruič, za red petek I. in izven. Mali oder SNG. 19.00 E. Kalman Kneginja Čardaša, dirigent Stane Jurgec, za red opera in izven, Opera. Gorenjska: 18.00 srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, občina. Škofja Loka: 10.00 J. Milčinski Kdor ne uboga, ga tepe nadloga, otroška predstava VVE Najdihojca Škofja Loka, Loški oder. Primorska Nova Gorica: 20.00 P. Shaffer Črna komedija, SLG Celje, za abonente iz Logatca in Idrije, za red sreda, sobota in izven, kulturni dom. Nedelja, 5. aprila Ljubljansko: Ljubljana: 17.00 Barly, am. film, Kompas. 16.30,18.45,21.00 J. F. K., am. kriminalka, Komuna. 16.00,18.00, 20.00 J. F. K., am. kriminalka, Union. 17.00, 19.00 Skodrana Suzi, am. komedija, Mini Union. 17.00, 19.00 Laž Ima kratke noge, am. komedija, Mini Union. 17.00, 19.00 Laž Ima kratke noge, am. komedija, Vič. 21.00 Maneken 2, am. komedija, Vič. 16.00,18.00,20.00 Ko jagenjčki obmolknejo, am. psiho thriller, Triglav. 16.00, 18.00, 20.00 Maščevanje dvojčkov, am. kriminalka. Bežigrad. 17.30 Ninja želve, am. akcijski risani film, Mojca. 20.00 Pepelka, am. risani film, Mojca. 12.00 Svila, saten, seks, erotika, Sloga. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Ognjemet strasti, erotika, Sloga. 22.00 Zaljubljena Sirena, erotika, Sloga. Domžale: 16.00,18.00, 20.00 Billy Bathgate, am. gangsterska drama, kino Domžale. Štajerska Celje: 19.00 Rojen 4. julija, am. drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Mračni angel, am. zf akcijski, Metropol. 20.30 Grafičlne opolzke igre, erotika, Metropol. Žalec: 18.00, 20.00 Ulični policaj, am. akcijski, kino Žalec. Maribor: 21.00 S. Grum, D. Zlatar Frey Dogodek v mestu Gogi, za red univerza in zeleni, Minoritska Cerkev. Maribor: 21.00 kabaret XX. stoletja, F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič, za red petek I. in izven. Mali oder SNG. 17.00 E. Kalman Kneginja Čardaša, dirigent Stane Jurgec, Opera. Orehova vas: 9.00 svetovno prvenstvo v motokrosu, Grand prix Slovenije, dirkališče. Ptuj: 9.00 šola turške kulinarike, hotel Mitra. Gorenjska Škofja Loka: 9.00 ogled zbirke loškega muzeja, muzej Škofja Loka. Notranjska Postojna: 19.00 Velikonočni koncert, kulturni dom. Koroška Sloveni Gradec: 9.00 retrospektivna razstava, Franjo Golob in Lojze Šušmelj, galerija likovnih umetnosti. Ponedeljek, 6. aprila Ljubljansko Ljubljana: 17.00 Barly am. film, Kompas. 16.30, 18.45, 21.00 J.F.K., am. kriminalka, Komuna. 16.00, 18.00, 20.00 J.F.K., am. kriminalka, Union. 17.00, 19.00 Skodrana Suzi, am. komedija, Mini Union. 17.00, 19.00 Laž ima kratke noge, am. komedija, Vič. 21.00 Meneken 2, am. komedija, Vič. 16.00 18.00, 20.00 Ko jagenčki obmolknejo, am. psiho thriller, Triglav. 16.00, 18.00, 20.00 Maščevanje dvojčkov, am. kriminalka, Bežigrad. 17.30 Ninja Želve, am. akcijski risani film, Mojca. 20.00 Pepelka, am. risani film, Mojca. 12.00 Svila, saten, seks, erotika, Sloga. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Ognjemet strasti, erotika, Sloga. 22.00 Zaljubljena Sirena, erotika. Sloaa. Domžale: 16.00, 18.00, 20.00 Bllly Bathgate, am. gangstrska drama, kino Domžale. Štajerska Celje: 19.00 Rojen 4. julija, am. drama, Mali Union. 16.30,18.30 Mračni angel, am. zf akcijski, Metropol. 20.30 Grofičine opolzke igre, erotika, Metropol. Laško: 9.00 razstava unikatnih gobelinov, Miroslav in Zora Adlešič, Laški dvorec. Brežice: 11.00 razstava Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija Ljubljana, Posavski muzej. Primorska Nova Gorica: 19.00 Slnfonetta moravia, MPZ Campanella Olo-mouc, dirigent Stojan Kuret, velika dvorana kulturnega doma. Torek, 7. aprila Ljubljansko Ljubljana: 17.00 Bartey, am. film, Kompas. 16.30, 18.45, 21.000 J.F.K., am. kriminalka, Komuna. 16.00, 17.00, 20.00 J.F.K., am. kriminalka, Union. 17.00,19.00 Skodrana Suizi, am. komedija, Mini Union. 17.00, 19.00 Laž Ima kratke noge, am. komedija, Vič. 21.00 Maneken 2, am. komedija, Vič. 16.00,18.00, 20.00 Ko jagenjčki obmolknejo, am. psiho thriller, Triglav. 16.00, 18.00, 20.00 Maščevanje dvojčkov, am. kriminalka, Bežigrad. 17.30 Ninja želve, am. akcijski risani film, Mojca. 20.00 Pepelka, am. risani film, Mojca. 12.00 Svila, saten, seks, erotika, Sloga. 14.00. 16.00.18.00, 20.00 Ognjemet strasti, erotika, Sloga. 22.00 Zaljubljena Sirena, erotika, Sloga. 17.00 Prlvate visions, japonska video umetnost osemdesetih, The portreit of an artist, Image and reflectlon, Informacijski center. Štajerska Celje: 19.00 Rojen 4. julija, am. drama Mali Union. 16.30, 18.30 Mračni angel, am. zf akcijski, Metropol. 20.30 Grofičine opolzke Igre, erotika, Metropo.l Laško: 9.00 razstava unikatnih gobelinov, Miroslav in Zora Adlešič, Laški dvorec. Brežice: 11.00 razstava Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija Ljubljana, Posavski muzej. Ljutomer: 10.00 otvoritev cvetnega sejma, komunalno podjetje Ljutomer. Primorska Piran: 9.00 samostojna razstava skulptur Jakova Brdarja, Mestna galerija. Sreda, 8. aprila Ljubljansko: Ljubljana: 17.00 Barly, Kompas. 16.30, 18.45, 21.00 J. F. K., am. kriminalka, Komuna. 16.00,18.00, 20.00 J. F. K., am. kriminalka, Union. 17.00, 19.00 Skodrana Suzi, am. komedija, Mini Union. 17.00, 19.00 Laž ima kratke noge, am. komedija, 21.00 Maneken 2, am. komedija, Vič. 16.00,18.00, 20.00 Ko jagenjčki obmolknejo, am. psiho thriller, Triglav. 16.00,18.00, 20.00 Maščevanje dvojčkov, am. kriminalka, Bežigrad, 17.30 Ninja Želve, am. akcijski risani film, Mojca. 20.00 Pepelka, am. risani film, Mojca. 12.00 Svila, saten, seks, erotika. Sloga. 14.00, 26.00, 18.00,20.00 Ognjemet strasti, erotika, Sloga. 22.00 Zaljubljena Sirena, erotika, Sloga. 17.00 Prlvate visions, japonska video umetnost osemdesetih, Game of coding, Play bak, Informacijski center. Štajerska Celje: 19.00 Rojen 4. julija, am. drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Mračni angel, am. zf akcijski, Metropol. 20.30 Grofičine opolzke igre, erotika, Metropol. Laško: 9.00 razstava unikatnih gobelinov, Miroslav in Zora Adlešič, Laški dvorec. Brežice: 11.00 razstava, Nevidne strani vidne umetnosti, Posavski muzej. Primorska Portorož: 20.30 koncert ob rojstnem dnevu G. Tartinija, orkester slovenske filharmonije, dirigent Marko Letonja, solista Miran Kobl violina, Tibor Kereks trobenta, Avditorij Portorož. Dolenjska Krško: 16.00 Čiren čaj juha kokos pokos kvak kvak, pravljična igrica, za izven, velika dvorana kulturnega doma. Zavračanje medijev Vaš časopis smo spreje- li... stop. Hvala... Smo stari in je za vso jezo in informiranje čisto dovolj časopis DELO... stop... Mudi se mi kuhat. . .stop., .a le nekaj. Pučnik ni obljubljal ničesar... stop. Kaj bi pa vi radi? Zavedajte se, da se je pobilo, grobo, namerno pobilo ves slovenski cvet pameti. Vse, ki so mislili in znali misliti. Od kmeta, trgovca, ekonomista, grofa, zdravnika, vojaka, deklet in fantov, otrok in babic in dedkov (tega nisem vedela do leta 1982). Naučili so nas misliti, da drugi zate skrbi in jemlje iz nekega »Žaklja« in si izposoja in zapravlja kar v tri dni (zato je bilo treba vse pobiti...) in zdaj ni več od kje vzeti, ker je Topčider ostal v Srbiji, delat ne znamo, nismo vajeni, umetno »gor dr-žano« gospodarstvo se pa ruši, ruši in kriv naj bo Pučnik... V Gospodarski zbornici pa sedijo gospodje: Šuster... Horvat... in vsi, ki so sedeli že v »zlatih časih«. Naš glavni Veliki Žurnalist je Ivo Vaj-gel, predsednik države je vojak revolucije (zame zelo pameten fant) na univerzah predavajo tovariši, ki so imeli vso visoko oblast v rokah še v »zlati dobi«, ko se je jemalo iz Topčidera... Bila sem bančni uradnik od leta 1964 do 1985 in videla... Kmet je spoštljivejši do gnoja kot smo bili mi do denarja.. . In zdaj? Imejte svojo NOVO DOBO in se kar horčujte iz delavca in mu kažite krivce, ki niso prav nič krivi in skrivajte, skrbno skrivajte strašnih pogubnih 50 let. Zakaj se pa otepajo z revolucijami in revščino na vseh socialističnih področjih ? Zakaj pa škilimo k onim, ki se niso šli »socializma«? Ne gledam več TV, ne poslušam radia, sita sem časopisov! Gospod, ki zanj skrbim, je star 77 let in ga vaša NOVA DOBA tudi ne zanima več (Miroslav Garbajs, Menardova 22, Ljubljana). HERICA KUMER, Ljubljana mali kurir iz let 1943-45 Kdo si nabira točke? Sprašujem vas vse: komisijo za raziskavo povojnih pobojev, politične stranke, posameznike in posebej 00 ZZB NOB Ljutomer ter njenega predsednika Franja Štebiha. Sem sin Ivana Horvatiča-Slavka, člana takratnega OO OF Ljutomer. Osebno sem veliko delal na področju Občinskega celjskega koordinacijskega odbora za tradicije NOB kot njen član v okviru bivše SZDL Slovenije. Delal sem veliko tudi na področju zgodovinskih raziskav in prispeval svoj delež pri odkrivanju številnih nepravilnosti. Osebno sem ponosen, da so mi bili starši in sorodniki člani odporniškega partizanskega gibanja OF Slovenije. Žal se očetov bratranec Klenar Karel, član OF po izdaji domačih izdajalcev in aretaciji ni nikoli vrnil iz nemškega taborišča Dachau. Veliko izdajstva je bilo med II. svetovno vojno od strani slovenskih izdajalcev, plačancev kulturbundovcev. Samo iz poročila sekretarja OF, okraja Štrigova, Franc Alt - Milana, ki je leta 1944 poslal na Pokra- jinski štab za Štajersko, je razvidno, da je bilo število plačancev samo na tem območju, ogromno. Koliko ljudi je že leta 1941, ob prihodu okupatorja bilo po zaslugi izdajalcev nasilno izseljenih in izgnanih iz svojih ognjišč, tudi v taborišča smrti. Mučeniške smrti so umirali številni slovenski rodoljubi, celo otroci in celotne družine. Ali vam je kdaj, dragi Ljutomerčani, prišla na misel ideja, da bi organizirali in opravili bogoslužno mašo na ptujskem mostu, pri Ribičevem mlinu, ali pa kar na mestnem trgu, kjer je bil zverinsko mučen in ubit vaš takratni cvet mladosti, partizan Ciril Jureš. Naj vas spomnim, kakšno grozovito kalvarijo so pred smrtjo morali pretrpeti trije ujeti kurirji iz relejne postaje TV S 15/a, partizani: Viktor Krznar, Jani Zibek in Dolenc doma iz Hrastnika. Po izdaji domačega izdajalca so jih fašisti gnali, zvezane v verigah, vse oblite s krvjo. Peš so morali prehoditi do Čakovca in po hudi torturi še do Ptuja na gestapovsko zasliševanje, kjer so jih na kraju, že na pol mrtve, postrelili na ptujskem mostu. Tako so ugasnila mlada življenja, ki so imela svoj ponos in kljub hudemu mučenju niso izdali gibanja, ne tovarišev in kar je še posebej pomembno s krvjo in vero v domovino Slovenijo so žrtvovali svojo mladost in življenje. Naj jim bo večna slava! G. Štebih in ZB Ljutomer njim postavite spomenik! Celo se govori, da ne bi več vzdrževali spominske plošče v Šprin-cu, kjer je bila kurirska postaja S 15/a. Je to mogoče samo zaradi enega vzroka, ker je ploščo takrat slavnostno odprl moj oče? Ravno na tej postaji so delovali skupaj z očetom omenjeni trije partizanski kurirji, če je to res, da nameravate zanemariti spominska obeležja, je to v prvi vrsti sramota za borčevsko organizacijo, krajevno skupnost Razkrižje in tudi za občino Ljutomer. Mogoče bo še kdo predlagal, da naj izdajalca »Zepeka - Novaka« poskušajo proglasiti za mučenika in žrtev povojnih pobojev. Zaradi njega in njemu podobnih je trpelo veliko število zavednih družin in posameznikov, ki so svojo kalvarijo končali tudi s smrtjo. Po vojni ga je doletela pravična sodba. Lahko zapišete njega in posebej podčrtate, da je Zepeka zasliševal moj oče. Izdajalec je deloval na področju madžarske okupacije. Gospoda Štebiha bi rad spomnil, da pri naštevanju imen članov OK OF Ljutomer ni imenovat vseh še živečih članov. Sicer pa ne vem, kdo vam vsem skupaj daje pravico etiketiranja ljudi, kadar stvari ne poznate, nočete razumeti in se obračate na napačen naslov. Člani 0Q so imeli takrat veliko pomembnejše naloge: organiziranje nove oblasti, prehrane za številne vojne sirote, taboriščnike ter izgradnjo porušene domovine. Gospod Štebih ni tako naiven, saj je v dosedanjih razpravah na ostalih področjih tematike raziskav zgodovine NOB, zmeraj poudarjal to naj opravi stroka - zgodovinarji. V kolikor pa smatra, da ni dovolj informiran, naj se obrne na svojega prijatelja, dolgoletnega ljutomerskega sekretarja ZKJ, kateremu je bil podrejen - Štefanu Tompi. Ta bo vedel, da so eksekucije in ostale vrste uvedbe pregona med posamezniki ali skupinami z negativno preteklostjo opravljale posebne službe in organi oboroženih enot takratne OZNE. Verjetno zaradi velikega števila primerov kaznivih dejanj proti lastnemu ljudstvu, ni bilo dovolj časa za širšo sodbo in postopke, kar pa verjetno ni bila najboljša in korektna varianta danih rešitev. Žal, to je bila vojna! Nedolžni so padli verjetno na obeh straneh. Jasno pa je tudi vsem, kdo so bili zmagovalci nad fašizmom, ki je takrat zajel celi svet, ne samo našo domovino Slovenijo. Osebno mi je žal nedolžnih ljudi, vendar to naj razišče stroka na osnovi tajnih arhivov, ki prav gotovo obstojajo na bivšem CK ZK Slovenije, ali tovrstnih arhivov ministrstva za notranje zadeve. Z vsem spoštovanjem do posameznikov, kateri iskreno mislijo, tem lahko verjamem, da želijo spoznati zadevo obširno in argumentirano. Svetujem vam, da v bodoče ne etiketirate posameznikov in ne politizirajte v korist volilnih bojev, ker to nima ničesar opraviti z zgodovino in dejstvi II. svetovne vojne. Vsa čast in hvala g. županu Mirku Prelogu in skupščini občine Ljutomer, ki so se očeta ob visokem življenjskem jubileju (80 letnica) spomnili s čestitko in voščilom. G. Štebih in 00 ZB Ljutomer lahko samo posnemate može iz skupščine Ljutomer. V kolikor boste posamezniki in organizacije še naprej javno izzivali in etiketirali, bom dal objaviti določene dokumente in tudi sprožil postopek proti posameznikom. LENART HORVATIČ, Celje Ustanovitev štajerske pokrajinske koordinacije Demokratske stranke V četrtek, 19. 3. 1992 smo se v Šentjurju sestali predstavniki občinskih zborov Demokratske stranke z območja t. i. celjske regije s skupno izraženo voljo in ciljem ustanoviti lastno pokrajinsko koordinacijo, ki je kot organizacijska možnost sicer tudi opredeljena v Statutu. Uvodoma smo najprej soglasno ugotovili, da je ustanovitev takšne koordinacije potrebna in koristna tako zaradi bližajočih se volitev kot zaradi gospodarskega, kulturnega in vseh drugih sodelovanj razvoja in medsebojnih informiranj bodočih, po zahodnoevropskih merilih oblikovanih občin. V ustrezno organizirani koordinaciji pa smo videli tudi možnost čimprejšnjega oblikovanja jedra - zametka širše samoupravne lokalne skupnosti - pokrajine, regije ali dežele, ki jo bo vsekakor nujno ustanoviti v skladu in možnostmi po 143. členu Ustave R. Slovenije za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena in na katero naj bi država iz svojih pristojnosti v njeno izvršno pristojnost prenesla tiste zadeve, ki bodo za naše prebivalce nujne in racionalno potrebne. Koordinacija naj bi torej predstavljala tudi osnovo zoper vsakršne poskuse državne centralizacije na tistih področjih, ki jih Štajerci s tega območja države Slovenije izvorno potrebujemo za lastno upravljanje. Potem, ko smo na takšen način demokratično izrazili združevalni interes, smo sprejeli posebna pravila o delu, nalogah in pristojnostih koordinacije, katerih bistvo je zlasti v tem, da se vse odločitve sprejemajo na konsenzualni način, da je mandatna doba organov koordinacije le eno leto, da morajo biti posamezni funkcionarji obvezno iz različnih matičnih zborov in da je članstvo le kolektivno, sestavljeno enakovredno iz 7 matičnih zborov, ki imajo pri vseh odločanjih le en in enakovreden glas. Koordinacijo bo vodil sedemčlanski Izvršni odbor, sestavljen iz predsednikov matičnih občinskih zborov, nadziral pa ga bo Nadzorni odbor, prav tako sestavljen iz 7 predsednikov občinskih nadzornih odborov. Za prvo, ustanovno vodstvo so bili izvoljeni: za predsednika 10 - predsednik občinskega zbo- ra Celje, za podpredsednika IO - predsednik občinskega zbora Šentjur in za predsednika Nadzornega odbora - predsednik NO občinskega zbora Šmarje. Koordinacija bo delala na sejah, ki bodo praviloma vedno na drugem sedežu matičnih zborov. Na ustanovnem sestanku smo se tudi soglasno uskladili o kriterijih, izhodiščih in smernicah za oblikovanje skupnega programa. Njegov bistveni cilj je vsekakor v tem, da smo in bomo skupno močnejši. V programu se naj bi zato znašle le tiste stvari, ki se jih predhodno skupno dogovorimo, da predstavljajo skupni interes vseh matičnih zborov. V programu se naj bi zato tudi zlasti opredelilo, kakšne možnosti medsebojnega državotvornega sodelovanja si bomo morali ustvariti, da zavračamo vse apriorne oblike centralističnega državnega aparata ter kakšno regijsko politiko hočemo imeti in jo izvajati. Kot državotvorna stranka centra pa si bomo stalno in povsod ne glede na dolgoročnejše aspekte skupno dogovorjenega programa prizadevali za takojšnje zmanjšanje nezaposlenosti in zato za dvig vseh perspektivnih proizvodenj, za ponovno zaupanje prebivalstva v slovenski bančni sistem in zato za takojšnjo sanacijo/rekonstrukcijo LB-bančnega sistema ter za takojšnje izboljšanje na celjskem deficitarne infrastrukture, predvsem prometa in zvez. Do skupno oblikovanega dolgoročnejšega programa štajerske koordinacije Demokratov pa bomo morali seveda priti strpno in postopoma in si pri tem predvsem prizadevati, da odpravimo vse realsocialistične ostaline še vedno prisotnih oblik medsebojnega nezaupanja. Program naj bi torej vseboval vsa, za skupno in kvalitetnejše življenje ključna spoznanja za posamezna, krajevno specifična območja pomembne lokalne razvojne programe. Takšen program se naj bi oblikoval v nadaljnjih fazah delovanja koordinacije in bo, ko bo konsenzualno potrjen, ustrezno predstavljen članstvu in javnosti. Celjska pokrajinska koordinacija Demokratske stranke se bo v javnosti predstavljala kot ŠTAJERSKA KOORDINACIJA DEMOKRATOV. Njeni organi bodo predstavljali interese matičnih zborov občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec. Matični zbori so združeni v koordinaciji zlasti z namenom, da sodelujejo pri oblikovanju politične volje njenih prebivalcev na vseh področjih javnega življenja, da pospešuje razvoj lokalne samouprave v občinah in mestih, oblikovanih po zahodnoevropskih merilih, da obravnavajo vsa pomembna politična in družbena vprašanja z območij matičnih občin in sprejemajo politična stališča o njih, da se zavzemajo za varovanje človekovih pravic in enakopravnost vseh državljanov, za demokratske odnose v družbi in resnično uveljavitev in spoštovanje vsakega posameznika kot subjekta političnega odločanja in opredeljevanja, pa tudi da v okviru svojih pristojnosti in možnosti ustrezno ukrepajo pri vseh morebitnih odklonih in nepravilnostih. TOMAŽ M. JEGLIČ, Celje tajnik Celjskih demokratov Popolna podpora G. Jankotu Kosu! 25. marca 1992 sem prejel Vaše pismo, v katerem me obveščate, da boste s 1. 4. 1992 za nedoločen čas protestno zaprli občinsko komunalno deponijo. Dovolite mi, da tej Vaši nameri izrečem jasno in nedvoumno podporo, predvsem oziroma tudi zato, ker mi je Vaš problem znan in ker sem se tudi sam trudil, da bi ga spora- zumno in pravočasno rešili. Vaša namera je zato po mojem mnenju povsem legitimna in vsaj toliko legalna, kolikor je bilo legalno obratovanje tovarne Jutex iz Ložnice v prostorih, ki niso imeli obratovalnega dovoljenja. Predlagam Vam, da vse prizadete natančno seznanite s svojimi zahtevami, stališči in pogoji, da zaporo dobro organizirate, preprečite škodovanje tretjim osebam (npr. prost prehod »navadnim« državljanom), preprečite incidente, se povežete s policijo in podobno. V primeru, da boste tako presodili, sem se pripravljen udeležiti kakršnegakoli pogovora z Vami oziroma predstavniki lokalnih in drugih oblasti, ki bodo stale na drugi strani zapore. V vednost: - Vlada Republike Slovenije: g. Lojze. Peterle, g. Leo Šešerko, g. Miha Jazbinšek - Nataša Jan, Zeleni občine Žalec - Izvršni svet SO Žalec, g. Boris Kranjc, g. Vinko Debelak - Policijska postaja Žalec, g. Karol Turk - Ekološko društvo Pireši-ca, g. Podpečan - Mestna skupnost Žalec, g. Eran Sadnik - Temeljno javno tožilstvo Celje, g. Irena Dobravc - JP Komunala Celje, g. Jože Gabršček - LDS Žalec, g. Gregor Vovk - SO Žalec, inšpekcijske službe - sredstva javnega obveščanja VANE GOŠNIK, Ljubljana podpredsednik skupščine Republike Slovenije Optimizem na trhlih nogah 2 Spoštovani dr. Franci Čuš, Žal je Maribor eden od najhujših gospodarskih in socialnih bolnikov v državi s številom brezposelnih, ki seže pro-centualno višje od drugih slovenskih mest. Vi kot podpredsednik mariborske vlade, ki pokrivate gospodarski resor, seveda najbolje veste, zakaj. Zato je govoriti o »brezplodnem modrovanju« v teh trenutkih vsaj cinično. Glede pometanja pa vam moram povedati, da se obračunavanje s političnim predznakom, ki je bilo aktualno nekdaj, razlikuje od tega (Slovenci pač imamo pregovor »pometi pred svojim pragom«), da se nekdo v svoji nesposobnosti, ko je pripeljal podjetje na rob stečaja ali v stečaj in si nato privatiziral nekdaj družbeno podjetje, igra z usodami ljudi, ki si za sredstvo svoje nemoči v skrajni sili izberejo ulico. Vsaj to je pokazala minula generalna stavka. Vodilni v mariborskih podjetjih si to očitno privoščijo, saj drugače ne bi bili priče skoraj vsakodnevnim aferam. Od zadnje politične med gospodoma Sovičem in Holcem, do gospodarskih: Ferromoto, Hidromontaža, Gradbeni finalist, luknja pri Slaviji (več podjetij), ZIM, KIM, itd. In nikomur nihče ne stopi na rep, oziroma »pomete domačega dvorišča. « Kako, pa je stvar mariborskega izvršnega sveta, torej tudi vas. Prav zaradi tega sem ob precej optimističnih strokovnjakih iz Kalifornije, SRI, ki jim želim kar največ sreče, kot vodja projekta dr. Erič Hansen celo sam pravi, da »se bo še povečalo število stečajev in brezposelnih«, še dodatno zaskrbljen. A poglavitno vprašanje je, na kakšna tla bodo padli rezultati njihovega dela in kdo bo prisilil vodilne v podjetjih, da jim bodo uporabili. Če jim to ne bo v interesu. Optimizmu na trdnih nogah zato zaenkrat še ni postlano, čeprav upam, da ga boste vi z vašimi načrti uspeli postaviti, kaj pa bi zanj lahko sam nare- dil, vas vprašam, kdo na mariborski Univerzi, iz katere ste tudi vi prišli na svojo funkcijo, je kaj storil, ko mi takratni predstojni VTO Elektrotehnika in računalništvo dr. Jože Vor-šič ni hotel potrditi podiplomskega statusa mladega raziskovalca, čeprav sem izpolnjeval več pogojev, bil eden najboljših študentov v letniku in me je. nesojeni mentor dr. Vilijem Žumer sprejel v svojo ekipo. O tem sem obvestil skoraj vse profesorje in asistente na oddelku, kot tudi rektorja dr. Alojza Križmana in vas, ko ste nastopili funkcijo podpredsednika mariborske vlade. Uspeli so (ste) mi namignili le, da vsemu verjetno botruje »persona Intacta Univerze« dr. Mehme-dalija Dali Donlagič, takrat še član CK ZKJ in nekdanji rektor Univerze, sicer pa predstojnik za podiplomski študij na Tehniški fakulteti, ki v zadnjem času v zahvalo prejema priznanja mesta Maribora (Srebrni grb). Zameril naj bi mi mojo politično (ne)oporečnost, ko sem bil član uredništva mariborskega univerzitetnega časopisa Katedra. Sam o tem nisem sodil, čeprav statusa nisem nikoli dobil. To je bilo maja 1988. Lep pozdrav in obilo sreče pri vaših projektih, dipl. ing. PETER TOMAŽ DOBRILA Vodstvu Libele Direktor Kotnik, direktor Pi-šek ali se zavedata kako s svojo nestrokovnostjo ogrožata eksistenco zaposlenih v Libe-II? Seveda se zavedata, znata pa odlično manipulirati z ljudmi, da vas ne naženejo. Verjetno vama ni neznan scenarij, ustanoviš svoje podjetje, spelješ poslovne partnerje, preneseš Libelin denar na novo podjetje, in naenkrat postaneš lastnik novega podjetja. Da se razumemo, to ni obtožba je le razmišljanje. Obtožba tudi ne more biti, ker je to danes zakonito. Kako se pa opravi v takem primeru z zaposlenimi. Obljubiš odpravnino, povdarjaš dve leti na zavodu in je. V kapitalizmu, ki prihaja, bi tako »vodstvo«, že zdavnaj odšlo, pomagal bi mu pa lastnik. Naj vama zaupam, tudi če dobita stroje in prostore zastonj ne bosta uspela, ker ne znata delati. Razvoj je zastal, menežerja sta dokazano slaba, morda bi poskusila v politiki, časi so taki, da tam ne bi mogla narediti preveč škode. Libela ima odličen proizvodni program, tehnološko ni preveč zaostala, z novimi strokovnimi močmi bi sigurno šlo veliko bolje. Kot organizatorja sta uspela, sicer krasen lastni razvoj, dotolči. Kako si naj drugače razlagam nepojavljanje novejših Libelinih proizvodov na tržišču. Naj vaju podučim javno, da se ne bosta sprenevedala, že davno sta dosegla svoje lastne meje, preko teh pa še žena ne sme. Da se razumemo, osebno nimam nič proti vama, sta pač direktorja, ki odgovarjata za skoraj 700 delavcev. Libela je še vedno en zelo majhen del mene, nekateri se me še spomnijo, zato poglejmo napake, ki jih vidim in za katere menim, da jih je razkrivilo vodstvo z napačno dolgoročno strategijo. Izjave po radiu, da ste zgubili tržišča v bivši Jugoslaviji, so resnične, vendar je to krivda vodstva. Da izvozite določen procent proizvodnje, je jasno, človek se vpraša koliko je to absolutno in kakšno tehnologijo vam tuji sodelavci še pustijo delati. Kaj pa dolgoročna prespektiva ? Nekje sem sišal enostavno pravilo, da se slabemu gospodarju pomaga samo enkrat. 1. predolgo ste se držali na jugoslovanskem tržišču 2. izredno zapostavljen lasten razvoj (nikamor se ne premakne) 3. nezmožnost interdisciplinarnega mišljenja, (strojništvo, elektrotehnika, računalništvo itd) 4. prevelik poudarek posredniškim dejavnostim (posledica neimetja lastnih izdelkov) 5. slab marketing (posledica splošnega stanja) Za konec naj povem, da bi bil zelo vesel, če ta prispevek ne bi sprožil verižnega obtoževanja preko časopisov, temveč bi pomagal k hitrejšemu čiščenju položaja v Libeli. Konec koncev bomo imeli vsi koristi od tega, še največ pa delavci s katerimi se v Libeli slabo ravna. mag. ŠUHEL BOŠTJAN, Laško Za civilno družbo in konec ideološke vojne v parlamentu Dogajanja v parlamentu zadnjih mesecev kažejo nepričakovano dejstvo: vladajoče stranke so še zadnji preostanek komunističnega režima in to ne tistega, ki ga je zaznamoval Milan Kučan s sodelavci, temveč povojnega, kardeljan-skega. Način vladanja je tak, da bi podobnosti zelo težko spregledali. Gre za ideološkost, ki operira s kategorijami kot so pravovernost, pošastni notranji sovražnik, svetlejša prihodnost, popravljanje (razrednih?) krivic in podobne. Ta podobnost ni kar tako. Izhaja iz skupne »strastne volje do oblasti, ki jo prežema duh mesijanstva«, kar zgodovina praviloma razkrije kot norost (nacizem, komunizem, verski in nacionalni fanatizem). SDP je pri sestopu z oblasti odprla vrata civilni družbi in vanjo tudi vstopila. Odrekla se je pravici do večne resnice, sprejela dialog in uskladila interese s slovensko družbo. Sodelovala je pri vseh pomembnih odločitvah o usodi slovenske države. Do resnega konflikta v parlamentu je prišlo pri sprejemanju gospodarskih odločitev. V tej razpravi se poleg argumenta strokovnosti pri desnici pojavlja še presežen argument: strašenje z »levim udarom« ali vračanja na staro. Tako paranoično obnašanje onemogoča strokovno usklajevanje in ogroža usodo vseh nas. To je tudi trenutek, ko desnica izstopi iz koncepta civilne družbe v kardeljansko regresijo. Koncept strankarstva v civilni družbi je zastopanje določene strukture volivcev, usklajevanje interesov in ma-nagerstvo v podjetju imenovanem država. Obstaja tudi prostor za ideološko vojno, toda ne v parlamentu, temveč v stroki (novinarstvo, umetnost, filozofija...) Posebej ideološko revni so Zeleni, ki so zrasli na pogorišču Černobila in na njem tudi ostali. Njihova strast do oblasti jih žene, da nam zaprejo nuklearko Krško ne da bi bili prepričani, da nam ne bodo odprli nuklearke Prevlaka 30 km stran. Pa še odgovornost prelagajo na volivce. Referendum o zapiranju nuklearke v Sloveniji brez dogovora ali podobne odločitve na Hrvaškem je navadno goljufanje davkoplačevalcev zaradi samozagledane izgubljenosti zelenih doktrinarjev. Dario Seraval Po stavki štrajki Vremena se jasnijo in napovedana stavkovna ujma ni odnesla ne vlade, ne oblasti in ne demokracije, ni prinesla vsega tega, kar so »vremenoslovci« napovedovali. Je pa kot strela z jasnega usekalo, da je treba voditelje opozorilne stavke udariti po NOVf *30BA ____y deno in neprepričljivo razmišljanje; ugotovim lahko, da ste le še ena izmed tistih indoktri-ranih Slovencev, ki s svojimi abotnimi predstavami o svoji nacionalni (ne) zavesti pomagate samo tem tujcem, ki se očitno zaenkrat sploh ne počutijo ogroženi. V nadaljevanju sem zasledil predvsem poskus, da bi mene izenačili z Vami oz. še nižje. To Vam ne uspeva, zato se pričakovano spustite še na nižjo raven in začnete razmišljati o vseh slovenskih priimkih na IČ. Ali mislite, da ste vi Mateja Krajnc (morda pa le niste Vi) res prava Slovenka po merilih, ki jih je ravno g. Hitler začel uveljavljati pred 60-timi leti. Ali se zavedate, da ste z vašim nacističnim razmišljanjem prizadeli marsikaterega Slovenca, ki se mu priimek končuje na IČ. Mene pač niste, zato pa Vam še na koncu lahko prijazno razložim, da so g. HITLER Predlog Posebni skupščinski komisiji v Celju Poslanski klub predlaga, da Posebna skupščinska komisija, ki jo vodi g. Silvan Božič, razširi predmet svojega dela z naslednjimi točkami: 1) način dodeljevanja proračunskih sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva v občini Celje. Kako, po kakšnih kriterijih in kateri razvojni koncepciji za pospeševanje podjetništva v občini so se sredstva dodeljevala? Vloga in vpliv podjetja ITAG na delitev občinskega kapitala, glede na oglas v Novem tedniku, 30. 1. 1992, s katerim in CO. samo 4 leta pustošili po Je to podjetje ponujalo pomoč prstih, ker dušijo in rušijo demokracijo, vlado in oblast, podirajo politični sistem in so prava pozeba za slovensko pomlad. Kaj si pa sploh mislijo in dovoljujejo, da spravijo na noge 400.000 zaposlenih z nezakonito stavko in to s političnimi motivi, vse s ciljem restavracije komunizma... Saj stavkajoči sploh ne vedo zakaj stavkajo, se je slišalo in trdilo. (Kakšno podcenjevanje stavkajočih!) Slišali pa smo tudi, da bo treba oblikovati nov DEMOS, ki bo trden kot kamen-kremen, tak, ki bo v kali sposoben zatreti podobne poskuse rušenja oblasti. Take in podobne ocene, komentarje in pritiske smo doživljali od nekaterih politikov, strank, ideologov za vsake in večne čase, ki so nas zmerjali kar naravnost iz ekrana. Človeku se je zazdelo, da je to nekoč že slišal, kot da bi se oglašala stara lajna. Kakšna ironija, še več, kakšno sprenevedanje in še večja hinavščina je te dni razsajala v vladajoči koaliciji. To pa je prava in poceni demagogija, če vprašate mene! Koliko kameleonskih komolčnikov trobi v isti rog, pa je že druga zgodba. Če priznamo ali ne, dejstvo je, da sta se ob štrajku udarila dva svetova: svet tistih, ki razume delavske stiske in tistih, ki meni, da si jih je sindikat izmislil. Udarili sta se dve kulturi: na eni strani tista, ki se zna pogovarjati mirno, dostojanstveno in v duhu kulture, in kultura tistih, ki ne zna ničesar drugega, kot groziti. Udarili sta se dve demokraciji: demokracija po evropskih vzgledih in demokracija po svoji meri. Udarili sta se dve civilni družbi, takšna, kjer je stavka del demokracije in takšna, kjer je stavka atentat na vladajočo oblast. In udarila sta se dva pravna reda: ta, ki stavko napove in izvede skladno z zakonom, stavkovnimi pravili in sindikalnimi navodili (ne vladnimi!), ker pristojni organi ne store ničesar, da bi sporazumno razrešili spor in tisti, ki priznava in si po svoje razlaga že tako represiven zvezni zakon o stavki, sam pa ga za nameček še krši ter grozi stavkajočim. Ob štrajku so se pokazale tudi vse sončne in senčne plati sindikalnega pluralizma. Tam, kjer je štrajk, so na žalost tudi stavkokazi. Nekaj jih je bilo tudi pri tem štrajku, vendar pa jih je bilo glede na protiakcijo, bore malo. Še nekaj ne kaže spregledati. To, da so si posamezniki želeli poljske nemire, drugačne blokade, drugačen delavski štrajk. Ali so imeli prav, danes še ne vem. V socialni bedi kakršna je in bo, ni nič lažjega. Težje je to, kar se je dogajalo in verjamem, da v prihodnje tako več ne bo. Kdor seje veter, žanje vihar. Nikogar naj ne skrbi preveč, da ne bo več pravih delavskih štrajkov. Še bo na ulicah delavstvo, tako, kot se je potihoma zgodil zgodnji kapitalizem, tako se bo naglas prebudil »delavski razred«. Na tej in na oni strani so za to dani vsi pogoji. In kjer je štrajk, je tudi sindikat: če vprašate Svobodne sindikate Slovenije, bomo zraven in na čelu. Še kako prav imajo tisti, ki pravijo, da Javni protest hrvaški vladi — kardinalu Kuhariču in slovenskemu parlamentu Odločno protestiram, ker slovenski deželi, svoje besede je izrekel v nemščini, jaz pa sem izrekel te besede v slovenščini v podkrepitev dejstva, da po Sloveniji južnjaki pustošijo že dobrih 66 let. To bi bilo zaenkrat vse, pa lep pozdrav! P. s. Kriza v kateri se nahajamo vsi skupaj spoštovana g. zainteresiranim pri pridobitvi sredstev iz občinskih skladov za razvoj obrti in podjetništva. 2) Problem gostišča Vegas v Zidanškovi ulici v Celju, ki ga je slavnostno otvoril predsednik IS Celje Mirko Krajnc, ob tem, da podjetje ob otvoritvi ni izpolnjevalo pravno formalnih zissur*'"11***' z zss&zšsžišsss. asss“pzsnsjsi NISTIČNIH NEBES v normalno Ta opozorilna stavka je posledica razmer in socialnega stanja ter strahu, kaj bo jutri z delavci, hkrati pa je resen opomin vladi in drugim pristojnim partnerjem, da končno že nekaj storijo na gospodarskem in socialnem področju. Vsako drugo podtikanje bo bumerang. Zapiranje oči pred to resnico je milo rečeno tiščanje glave v pesek. In filozofija vlade, kar bo pač bo, oziroma, če bo okroglo bo lopata, če pa špičasto pa vile, se ne obnese, še manj pa izide. Prav tako se ne bo obneslo »šlepanje« drugih na račun takšne politike. Ob robu stavkovnim zahtevam, ki so klasičen sindikalni menu (ukine se naj zakon o plačah in zagotovi pravično ceno dela, določi takšno zajamčeno plačo, ki bo omogočila preživetje, izpolnjuje naj se kolektivne pogodbe, zagotovi nova delovna mesta, socialno varnost in stabilnost, ter spoštuje delavske pravice in človekove svoboščine), je šlo tudi za delavski ponos in solidarnost. Zato priporočilo vsem tistim strankam, ki sodijo in obsojajo: štrajk je stvar delavcev in sindikata! Tu se vaše poti in namere končajo, zato je boljša prva, kot druga zamera. Če se nekdo s stavko ne strinja, mu to še ne daje pravice, da jo razglaša po svoji meri, to pa na drugi strani ne pomeni, da kdor ni z nami, je proti nam. Skratka 400.000 udeležencev ima pravico na tak način opozoriti pristojne organe. Edino merilo kakšna je in kako je stavka uspela, je ocena sindikalnega članstva, ta pa je dobra. Nekaj se je po stavki že obrnilo: padel je zakon o zamrznitvi plač, spremenila se je višina zajamčene plače, zahteve po razvojni in socialni strategiji so neizbežne in nič več ne bo tako, kot je bilo včeraj. Res je tudi, da če padeš v središče politike - svobodni sindikati pa s to stavko smo - se ne moreš izogniti politizacije. Zato je bila politizacija stavke realnost današnjega časa. Če si bo nasprotna stran še naprej izbirala partnerje po svoji meri ter vedno in povsod igrala le na »sindikalno SZDL« in sindikalni pluralizem, na način kakor jim pač paše, bo so-cialpartnerstvo tudi v bodoče na majavih nogah. In čisto na koncu, jutri bo čas delavstva in sindikatov. V tej stavki smo se Svobodni sindikati Slovenije postavili za delavske pravice, zato je edina prava barva stavke: pravica! RAJKO LESJAK, Ljubljana sekretar sveta ZSSS rodnjakom onkraj umetne meje med republiko Hrvaško in republiko Slovenijo. Gre za dolgotrajni, nerešeni spor, ki je leta 1946 nastal po nacionalističnih težnjah, takratnih vodilnih hrvaških politikov, na čelu z Bakaričem, čakovskih skrajnežev, hrvaške katoliške oblasti in neodločne slovenske politike in politikpv, ki so pod- kapitalistično tuzemskost. GREGOR URANIČ, Celje predsednik in. odbora SNS za Štajersko pregled, uporabno dovoljenje) oz. je občinski inšpektorat pripravil odločbo o prepovedi delovanja. Poslanski klub SDP, Celje Skupna legli umazani igri hrvaških na- OfOtCStna cionalistov. * Takrat so nasilno pozaprli vso vodstvo krajevne slovenske oblasti, za okraj Štrigova, med njimi tudi mojega očeta Ivana Horvatiča, ki je bil istočasno tudi član Združenega okrajnega odbora OF Ljutomer, tako da ob prisotnosti Vide Tomšičeve niso mogli prisostvovati na zborih, ko so te kraje nasilno, na umazan na- izjava: »Ali je podjetje ,ANSA‘ res vsemogočna?« povečuje do meje skrajnosti. Skratka onemogočeno nam je delo, saj se večji del poslovanja spodaj podpisanih nanaša na telefon in računalnike. Kljub številnih urgencam gradbenih inšpektorjev, pozivov in prošenj delavcem in vodstvu ANSE, urgencam stanovalcev v bližini, se vodstvo ANSE obnaša skrajno ignorantsko in netolerantno, do spodaj podpisanih organizacij in podjetij. Naj povemo, da jim je inšpekcijska služba že nekajkrat izdala odločbo o prepovedi nadaljevanja del - gradbenih. Torej gradbenega dovoljenja o preurejanju poslovnih prostorov sploh nimajo. Poklicali smo že nekajkrat na policijo naj nam pomaga vendar se delo še vedno nadaljuje brez dovoljenja. Sprašujemo se ali bomo Na koncu podpisani protestiramo in se sprašujemo, kači n predajali republiki Hrvaški, ko je to mogoče, da v pravni Ljudje so jokali. Vzeli ste jim državi zasebno podjetje »AN-slovensko besedo, materin je- SA« lahko z gradbenim pre-zik, pesem, ponos in jih odtr- urejanjem svojih poslovnih gali od drage domovine oča- prostorov onemogoča več ted-kov Slovenije. nov in mesecev delo in delova- Občine Štrigova in Razkrižje nje spodaj podpisanim organi-so spadale v Dravsko banovino zacijam ? in vse do leta 1946 pod sloven- ANSA d- o. o. trgovsko in sko pravno oblast. Če veljajo storitveno podjetje, Glavni trg spodaj podpisni res morali, pri vseh novih medrepubliških 19 c, Maribor že od lani pre- navkljub pravni državi, ukrepa-dogovarjanjih, preko evropske ureja svoje poslovne prostore ti na lastno pest, saj se navse-skupnosti, kriteriji priznanih tako, da celo nosilne stene zadnje onemogoča naše delo, meja, samo AVNOJ-ski doku- zgradbe na Gregorčičevi 19 za katero naj bi dobili denar za menti, potem naj se Štrigova prebija in s tem zmanjšuje var- preživetje. Sprašujemo se kam z okolico vrne nazaj pod slo- nost v celotni zgradbi. Hrup, ki nas vse to vodi? Obenem proga povzročajo je neznosen, saj se ne da telefonirati, kvarijo se računalniki spodaj naštetim organizacijam in podjetjem, tresejo se mize in stoli vzgrad- vensko upravo. Sočustvoval sem s hrvaškim ljudstvom v vukovarski tragediji. Res iskreno imam rad preproste državljane republike Hr- FROM : ZELENI MORIBORO ORGAMZACIJR vaške, vendar to je velika sen- bi, navsezadnje pa se nervoza ca, ki naj se sedaj pametno na zaposlenih na Gregorčičevi 19 miren kulturen način uredi, kakor na državno-pravnem, tako na cerkvenem področju. Želim da dobrososedstvo pravično uredimo. Zato pa zadolžujem vas. zoorai imenovane, kakor slovenski parlament in vlado, da dokončno rešijo zadevo v dobrobit republike Slovenije naših narodnjakov in tako postanemo pravi, iskreni sosedje. Naš veliki pesnik France Prešeren je lepo zapisal v pesmi, ki je tudi naša slovenska himna, v Zdravljici: »Ne vrag, le sosed naj bo mejak!« Medži-murcem in bakovskemu vodstvu pa svetujem, da si vzamejo za vzor občane zagorskih krajev, ki živijo z nami v pravem prijateljskem, sosedskem vzdušju. LENART HORVATIČ, Celje simo za pomoč, če res imamo pravno državo. Reklamni spot »ANSA je naša šansa« za nas sigurno ne velja. Podjetja in organizacije v poslovni zgradbi na Gregorčičevi 19 v Mariboru RHO€ NO. : 221 273 ^ SLOVENSKI KRŠČANSKI LliMOKHATI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA -V*. SIVI PANTERJI LIBERALNO DLKOr "ukMlno*L'ko -;ska sniX»A L ciV.i.A vno-Ol Odgovor »G. Mateji Krajnc — Slovenki«! Z velikim veseljem sem prebral Vaše zgroženo pismo, spoštovana M. Krajnc. Niti malo me ne preseneča Vaše zme- HAiiinrjc a.o.n. IMP INŽENIRING podjetje BULL STANOVANJSKA L/DRUGA h.JUSOR Maribori 30.aprila 19S2 .«0*u9* l* | • VaNOVANJI M i' i' (' DOMOBRANSKA PRISEGA »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.« Domobranska prisega Slovenec, 21. aprila 1944 OROŽJE IZ HRVAŠKE ZA ITALIJANSKE KRIMINALCE BALKANSKA ZMEDA Italijanski organi pregona imajo v zadnjem času polne roke dela. Povečuje se namreč tihotapljenje orožja iz Hrvaške preko Slovenije v Italijo. Za tihotapce so se pričeli zlati časi ob izbruhu vojnih žarišč na tleh bivše Jugoslavije. Mednarodni tihotapci so znali izrabiti zmedo na balkanskih tleh. Nevarnost prihaja iz vzhoda Italijanski finančni stražniki so vedno v prvih bojnih vrstah proti organiziranemu raznovrstnemu protizakonitemu prometu, ki prihaja z Vzhoda. Pisali smo že o uspešni akciji, ko so na mejnem prehodu Škofije zaplenili orožje, ki sta ga hrvaška državljana Borislav N. in Milenko Š. iz Novigrada skušala pretihotapiti v Italijo. Takrat so policisti našli dve avtomatski puški kalašnikov, kalibra 7,62 mm, štiri šaržerje s 96-timi naboji in enajst ročnih bomb »ananas«, jugoslovanske proizvodnje. V preteklih dneh so na ita- lijansko-slovenskem obmejnem prehodu pri Fernetičih zasegli vrsto vojnega materiala, ki je bil skrit v dveh dvojnih »skrivališčih« avtomobila ford escort francoske registracije 944-TN-30. V skrivališčih so odkrili štiri pravokotne kose trotila težkih 800 gramov, 3 prenosne detonatorje, 4 ročne bombe jugoslovanske izdelave (dve vrste »ananas« in dve »dimni«), 2 šaržerja za mitraljez kalašnikov, 304 naboje različnega kalibra za mitraljez in pištolo, 1 bajonet in 1 protiplinsko masko. V vozilu, ki so ga na meji ustavili za običajen carinski pregled, sta bila 42-letni francoski državljan Rene Du-truel ter francoski državljan, sicer po rodu Hrvat, 48-letni Damir NovoseJac. Med pregledovanjem avtomobila so finančni stražniki najprej odkrili nekaj mimetičnih oblačil in pokrival ter kapi francoske tujske legije. Dutruel in No-voselac sta razložila, da sta pripadnika francoske tujske legije (prvi se je predstavil za poročnika, drugi pa za podoficirja), sicer veterana Zalivske vojne in da se vračata s Hrvaške, kjer sta se borila proti srbski vojski. Pri nadaljevanju pregleda so policaji odkrili dva plastična dela, ki sta bila ob straneh vgrajena v prtljažnika avtomobila. V skrivališču so odkrili trotil, detonatorje in ročne bombe ter ostali vojni material. Policisti so ju takoj aretirali in ju odpeljali v koronejski zapor, kjer čakata sodno obravnavo. Preiskava bo pokazala zakaj sta legionarja tihotapila orožje. Bombe za 5000 lir Kot je sporočila italijanska policija iz Trsta so na tržaškem Krasu odkrili organizirano zločinsko tolpo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem orožja in eksploziva, po vsej verjetnosti pa tudi s tihotapljenjem mamil in s protizakonitimi prehodi tujih državljanov v Italijo. V zadnjem času so italijanski policisti odkrili nekaj tihotapcev z orožjem, o čemer smo že pisali. Tokrat Damir Novoselac Zaplenjeno orožje so uspešno opravili akcijo nabrežinski karabinerji, ki so skoraj šest mesecev vodili preiskavo o tihotapljenju orožja. Na tiskovni konferenci je bilo rečeno, da so zločinsko banko razbili nekje pri Rep-nu v bližini italijansko-slo-venske meje. Ob tej priložnosti so prestregli tovor orožja, ki so ga člani tolpe pravkar pretihotapili po eni izmed številnih poljskih poti čez mejo. Ujeli so tudi nekaj članov organizacije, medtem ko naj bi drugim bili za petami. Obenem so opravili na desetine hišnih preiskav po kra-ških vaseh od Repna do Mav-hinj. Na domu enega od OSEBJE UMOBOLNICE NI KRIVO ZA SMRT DVEH VAROVANCEV KDO JE MORIL osumljencev so našli šest kitajskih državljanov, ki naj bi jim pomagali pri ilegalnem prehodu meje v Italijo. V akciji, ki so jo izpeljali, so policaji zasegli puškomi-traljez kalašnikov, puškomi-traljez zastava jugoslovanske proizvodnje, brzostrelko skorpio, dve ročni bombi tipa »ananas«, 5 kilogramov eksploziva, 20 hlebcev trotila, že pripravljenih za uporabo, pištolo tokerev 762 in protitankovski raketometa-lec s trombonsko granato istega tipa, kakršnega so uporabili lani med napadom na poštni vagon na progi Be-netke-Padova. Poleg tega so zaplenili nekaj nabojev in dva prenosna telefona. Čeprav policija ni posredovala imen aretiranih in drugih osumljenih, kaže, da je mnogo članov kriminalne organizacije slovenske narodnosti. Tvegajo obtožbo združevanja v zločinske namene in tihotapstva z orožjem, za kar so predvidene kazni tudi do 15 let zapora. Jasno je, da je z vojnimi dogodki postala bivša Jugoslavija za tihotapce orožja zanimivo tržišče, o čemer najbolje priča dejstvo, da je mogoče na Hrvaškem in v Srbiji »kupiti« ročno granato za samo 5.000 lir. Tihotapci so za svoje umazane posle izkoristili jugoslovansko zmedo, pretihotapljeno orožje pa so prodajali italijanskim kriminalcem. Zato so italijanski policaji znatno poostrili nadzor na meji s Slovenijo, ki je postala za tihotapce orožja dokaj »privlačna«. Do sedaj so usmerili svojo akcijo zgolj na italijansko stran, vendar ni izklučeno, da bodo v bodoče sodelovali s slovenskimi organi pregona. Zoran Vlajič POLJSKA: Po poldrugem mesecu je komisija, ki je preiskovala okoliščine smrti dveh varovancev Zavoda za živčno in duševno bolne Hrastovec — enota Trate, ki sta umrla 5. in 6. februarja letos, ugotovila le, da uboja niso zagrešili zaposleni v zavodu. Komisija, ki jo je po preiskavi dveh tragičnih dogodkov v kopalnici stare graščine na Tratah imenovalo ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo, je ugotovila le to, kar je bilo že znano, da namreč v 13. stoletju postavljena graščina nikakor ne ustreza potrebam sodob- ne zdravstvene ustanove. Poleg tega je sum o morebitni vpletenosti v zavodu zaposlenih v poboj dveh varovancev ali da je zaradi malomarno opravljenega dela prišlo do tragičnega dogodka, odvrnila. Žal pa niti organom pregona, niti komisiji z ministrstva ni doslej uspelo odkriti - storilca. Po zbranih podat- kih gre po vsej verjetnosti za enega izmed varovancev. Težava je v tem, da je večina na Tratah izoliranih bolnikov v takšnem stanju, da v normalnih okoliščinah niso fizično sposobni tovrstnega dejanja, ker so brez pomoči komaj pokretni. Kdo je torej ubijal? Organi pregona so namreč na osnovi načina grozljivega dejanja prepričani, da je šlo za uboje. Kako zdaj živeti v prostoru, kjer se še vedno prosto sprehaja dvakratni morilec ali celo dva različna morilca. Gre zato, da so za svoja življenja upravičeno zaskrbljeni tudi delavci zavoda, ki večino dneva sami prebijejo med varovanci. Foto LucaS POLICAJI NAD CARINIKI Poljske oblasti so končno tudi na svojih mejah odločene napraviti red, kajti podkupljivi in grabežljivi cariniki so ponekod presegli vse mere. Država je uvedla posebno carinsko policijo, ki bo motrila carinike in pregledovala uvoznike, ki so desetletja v španoviji s carinskimi uslužbenci služili mastne denarce, katerih delček so potisnili v podkupljive žepe. Stopetdeset prvih carinskih policistov, ki so neposredno podrejeni glavnemu poljskemu carinskemu ura- KAZNOVAN ZARADI AIDSA V kraju Saint-Paul v Minnesoti je sodišče kaznovalo zobozdravnika, ki je odklonil rednega pacienta, ko je izvedel, da je okužen z virusom aidsa. Prisodilo mu je 150 tisoč dolarjev kazni, ker je prekršil zakon o človekovih pra- vicah in brez znanstvenega in medicinskega razloga zavrnil rutinski pregled. »Takšna diskriminacija, ki ne temelji na medicinskem znanju, temveč na strahu, je nesprejemljiva,« je dejal sodnik George Beck. du, dobiva dvakrat višjo plačo kot njihovi kolegi in kolegice, ki pregledujejo na meji blago in potnike, za vsako odkrito kaznivo dejanje pa so še posebej obilno nagrajeni. PRVA ŽENSKA V TORNADU Sally Cox postaja prva ženska, ki jo Američani pustijo sesti za komande bombnika Tornado. Pred tremi leti je pričela z intenzivnimi treningi v Royal Air Force in se pred nekaj dnevi pridružila desetim kolegom na tečaju za taktično oborožitev. Postati želi prva borbena pilotka R. A. F. 27. STRAN 1. aprila SSIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU I NAGRADE ZA ZVESTOBO NAGRADI ZA PRUATEUE \ VELIKA NAGRADNA IGRA 1 ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE I 5 v prihodnji številki začnemo z veliko nagradno igro NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste s naročili na naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri mesece. | 1. nagrada - TV sprejemnik § | 2. nagrada - Videorecorder | | 3. nagrada - Glasbeni stolp | | In 10 tolažilnih nagrad. | Preverite, če ste že naš naročnik! 6 ’ SilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllHflIlllllllllllllllllllllllllliT KAKO LJUBEZENSKA PESEM POSTANE KORAČNICA - ZLORABA LILI MARLEEN OBOROŽEVALNA EVFORIJA V ZDA ŠOLARJI S PIŠTOLAMI Dejstvo je, da so dijaki srednjih šol v Združenih državah Amerike vse bolj podivjani, nevarni in oboroženi. Zadnje raziskave so pokazale, da ima najmanj poltretji milijon najstnikov pri sebi pištole, nože, britve, kar je na šolah pripeljalo do prave panike. Vsak tretji učenec je oborožen, skupaj z dekleti nosi orožje v šolo vsak peti srednješolec. Te strašljive podatke je dala obširna anketa, na katero je odgovarjalo deset tisoč izmed 12,5 milijona ameriških srednješolcev. V šolske klopi dnevno prinašajo od devetdeset tisoč do 135 tisoč komadov strelnega orožja, ki pa ga nimajo pri sebi le zaradi lepšega ali lastne varnosti, ampak ga pogosto tudi uporabijo. 15-letna učenka neke šole v predmestju Houstona je ustrelila 17-letnega kolega, ki je čakal v vrsti na malico. V Bostonu je krogla med nogometno tekmo ranila 17-letnega dijaka, v Salt Lace City-ju so ranili učitelja, ki je skušal preprečiti pretep, v kraju Longvievv sta dva mladeniča v šoli uprizorila oborožen obračun in ranila dva gledalca, v Chicagu je fant v telovadnici dvanajstkrat ustrelil in zadel učitelja. V VVashing-tonu se je šolsko leto pričelo nadvse spektakularno, vsega dvanajst kilometrov od Bele hiše so se učenci obstreljevali med šolskim odmorom. Varnostniki v ameriških šolah se hudujejo nad arhitekti, ki v svojem projektiranju niso upoštevali možnosti zaščite pred kriminalom, opozarjajo na številna vrata in okna, skozi katera lahko storilci hitro in brez sledu izginejo. Na šolah so začeli ukrepati. Učence pregledujejo z detektorji, nositi morajo prozorne šolske torbe, organizirajo tečaje obrambe, a zajeziti orožja v šolskih klopeh ne morejo. Problem se je do skrajnosti zaostril v zadnjih treh letih in se bliskovito razširil tudi v geografskem smislu, iz velikih mest na pode- želje, z vzhodne in zahodne obale na vse ameriško ozemlje. Vse več orožja pri mladini je posledica popularnosti oboroževanja pri Američanih nasploh. Državljani Združenih držav Amerike imajo v lasti okoli 202 tisoč kosov pištol in pušk in če bodo nadaljevali v sedanjem tempu, bo sredi devetdesetih let na vsakega moškega, žensko in otroka v ZDA prišla ena cev. Zloglasna in po vojni pri nas prepovedana pesem Lili Marleen je bila v originalu ljubezenska pesem, ki so jo med vojno radi zapeli vojaki obeh strani in je bila trn v peti predvsem vodstvu nemškega Reicha. Po vojni je v čudnem spletu okoliščin postala sinonim fašističnega škornja, ki ga ni mogla omajati niti velika antifašistka, nemška igralka Marlen Dietrich. A s tem zgodba o zlorabi pesmi še ni končana, ponavlja se namreč tačas v podobni obliki v sosednji Hrvaški. Lansko jesen v času napada na Hrvaško je skupina mladih zagrebških glasbenic znano melodijo podložila IDEJA ZA FILM PRINC V NEW VORKU JE BILA UKRADENA BUCHVVALD OSKUBIL PRINCA z novim besedilom in nastala je spet intimna ljubezenska pesem Čekam te z refrenom - naj ljubezen zmaga. V javnosti je izbruhnil vik in krik, prepovedali so njeno predvajanje na radiu, potlej pa je le prišla na televizijo, avtorice so se v humanitarne namene odpovedale honorarju in pesem zaščitile pri založniku kasete Gama studiu. Skupina je pričakovala, da bodo reakcije burne, tveganje je vzela v zakup vendar niti v sanjah ni pričakovala, da se bo usoda melodije Lili Marleen še enkrat ponovila. Njihova pesem se je čez noč pojavila na piratski kaseti Za dom pripravljeni - CRO Ar-my, skupaj z drugimi brez označbe avtorstva ali založniške hiše. Brez ovir kaseto prodajajo v samem središču Zagreba pred Centralno lekarno na stojnici nekega zasebnika in mladine HDZ in s tem menda zbirajo humanitarno pomoč. Na ovitku kupce pozdravlja hrvaški Ram-bo z brzostrelko v napadalnem položaju. Lili Marleen spet koraka. Na razplet filma, ki so ga leta 1988 predvajali na ameriški televiziji, Artu Buchvval-du ni bilo treba čakati. Zgodba mu je bila hudo poznana, kot da bi jo prebiral iz lastnega sinopsisa. Dvignil je slušalko, poklical svojega odvetnika in začel s sodnim procesom, ki se je razpletel v teh dneh in mu navrgel .150 tisoč dolarjev za njegov prispevek v filmu Princ v New Vorku. Gre za imenitno komedijo s popularnim temnopoltim komikom Eddijem Murphi-jem v produkciji hollywodske družbe Paramount, ki je pro- mmm ducentom prinesla v blagajne kar 350 milijonov dolarjev. Sinopsis zanje je Buch-wald družbi predložil že leta 1982, sprejeli so njegovo zamisel, kasneje pa projekt opustili, nato pa brez piščeve vednosti na podlagi njegovih idej napisali scenarij, avtorstvo pa prisodili Eddiju Murphyju. Temnopolti komik je na sojenju izjavil, da je zgodbo o afriškem princu, ki si gre v Ameriko poiskati nevesto, sicer nekje slišal, ni pa nikoli videl Buchvvaldovega sinopsisa. Sodnik mu ni verjel, kajti pisateljeva zgodba in film se v celoti predobro ujemata. NOVA DIMENZIJA V PROFESIONALNEM RAČUNALNIŠTVU * AREAL AREAL NOV TRDI 2,5” DISK ^ Zanesljiv in izmenljiv trdi disk Visoka tehnologija našega ameriškega partnerja ter naše znanje in izkušnje, dajejo kontrolirano varnost vašim računalniškim podatkom. ran rdi diski so najbolj drag in kritičen element vsakega računalnika. V kolikor se pokvari ali pa je dostopen nepoklicanemu uporabniku, lahko nastane na uporabnikovih podatkih, spravljenih v takšnem disku nepopravljiva škoda, oz. ti podatki lahko pridejo v neprave roke. Do okvare pride v večini slučajev zaradi kratke življenske dobe večine starejših in tudi novejših diskov. V zadnjem času pa so te okvare še zlasti pogoste na prenosnih računalnikih, ki se močno uveljavljajo, saj so le ti izpostavljeni stalnim tresljajem in sunkom, kar je lahko fatalno za vgrajeni disk in v njem spravljene podatke. Podjetje VEDA je na sejmu CEBIT 92 v HANOVRU, predstavila rešitev, ki močno zmanjšuje zgornjo problematiko. Gre za vgradnjo izmenljivega trdega diska, ki zdrži dokaj hude mehanske obremenitve in ki ima veliko kapaciteto, dolgo življensko dobo ter zelo malo porabo ( le 1.5 W ). Ker je disk lahko tudi izmenljiv je tudi v varnostnem pogledu izredna pridobitev, saj ga uporabnik po prenehanju dela z računalnikom enostavno potegne iz računalnika ter ga spravi v trezor. Opisane lastnosti in prezentacija te rešitve, na CEBITU je botrovala temu, da se je med drugimi za tak računalnik odločila tudi nemška finančna policija. Podjetje VEDA iz Ljubljane vabi vse, ki jim je varnost podatkov najpomembnejša, kakor tudi proizvajalce računalniških sistemov, na demonstracijo. Zaradi lažjega planiranja terminov, VEDA prosi , da eventuelni obisk najavite po telefonu oz. po FAKSU. TEHNIČNI PODATKI ZA 2,5" TRDI DISK: ZA STARE IN VSE NOVE TIPE RAČUNALNIKOV ♦ Komerciialno zanimivo Nov izdelek je zanimiv za končnega uporabnika, ki mu stari trdi diski grenijo življenje, kakor tudi za pro-zvajalca novih sistemov. rTTI rdi diski so tudi najdražja komponenta vsakega računalnika. Z rešitvijo, ki vam jo ponujata tako ameriški AREAL kot slovenska VEDA, ki se dogovaija za postavitev tovarne teh diskov v Sloveniji za celotno evropsko tržišče, se cena tega novega tehnološkega čudeža bistveno ne razlikuje od cene po kapaciteti podobnih diskov. To je še zlasti pomemben faktor, saj je ta disk primeren tudi za zamenjavo v starih računalnikih, ki jim z obstoječimi diski poteka življenska doba. Novi izmenljivi disk, ima tudi to prednost, da jih je lahko več na enem sistemu. To pomeni večji izkoristek enega računalniškega sistema in s tem znižanje stroškov nabave večih sistemov. Vsak uporabnik je odgovoren le za svoj disk, in ni več izgovorov, da je nekdo tretji uničil podatke. IDEALNO ZA: -BANKE - PODJETJA - TRGOVINO - ZDRAVSTVO - POLICIJO - VOJSKO in za vse tiste, ki so jim podatki več vredni od najboljšega računalnika. ♦♦♦ INFORMACIJE: 1 60, 80, in 120 MB, dobava takoj 2 180, 240 in 300 MB, konec 1992 3 Povprečni pristopni čas pod 19ms VEDA d.o.o. Ljubljana Brnčičeva ul. 31/1 Obvoznica za Maribor, prvi semafor pred Črnučami desno, (v stavbi UNIŠ TOS) 4 5 Odpornost na udarce do 130 G !!! Disk je lahko izmenljiv ali stalen, vmesnik je AT-BUS, dolga življenjska doba je povečana tudi zaradi nizkih obratov diska in je nad lOO.OOOh Tel.: 061 374 740 FAX: 06I 374 063 NOVC i SOBA - ■kJ"’' PARCELO 1000 m2, primerno za vikend, prodam. Inf. na tel. 771-113 VEČ gradbenih parcel, razni gradbeni material, hiša takoj vseljiva, možna obrtna dejavnost, eletri-ka, voda, asfalt, prodam. Pavlin, Zabret 47, Škofja vas STANOVANJE v dvojčku in parcelo in Ostrožnem, prodam. Tel. 34-332. ZAZIDLJIVO parcelo, z zgrajenim manjšim objektom v Trnovljah, pri Celju, ugodno prodam. Tel. (0608) 61-538, Brežice, popoldan. V OKOLICI Črešnjic, prodam 60 arov zemlje z manjšim vinogradom, primerno za vikend. Inf. po 16. uri na tel. 772-506 ZAČETNA gradnja 5 km iz centra Celja-Ljubečna, prodam. Tel. 33-953, popoldan. STANOVANJA V ŽALCU prodam dvosobno lastniško stanovanje s centralno, 58 m2 v pritličju, cena 600 DEM za m2. Inf. po 15. uri na tel. 713-015 STANOVANJE 46 m2, 2. nadstropje, s centralno, prodam. Inf.od 14. do 19. ure, na tel. 29-340. DVOSOBNO stanovanje 51 m2, na Hudinji, prodam. Inf. na tel. 36-238. LASTNIŠKO starejše enosobno stanovanje v Celju, prodam. Tel. 851-138. DVOSOBNO stanovanje, 60 m2, na izredni lokaciji, v centru Šentjurja, prodam. Tel. 741-686, v soboto in nedeljo, ob delavnikih zvečer. DVOSOBNO stanovanje s kompletno opremo prostorov, takoj vseljivo, velikost 52 m2, na Otoku ob Savinji, v Celju, prodam. Tel. 35-871. TRISOBNO stanovanje, na Hudinji 75 m2, prodam. Tel. 36-160. LASTNIŠKO dvoinpolsobno stanovanje, 54 m2, na Zelenici, cena 48.000 DEM, prodam. Tel. 26-226. ZAZIDLJIVO parcelo v Šmarjeti pri Celju, prodam. Tel. 21-878, popoldan. VPELJAN lokal v Celju, prodam. Tel. 21-086. OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Podjetje Dela in naloge Poklic Dol.-ned. čas OBČINA ILIRSKA BISTRICA TimberTrade Gozdni delavec delavec nedol. čas Jasen 16/c OBČINA KOPER Lovič Ervin, pomoč pri strežbi delavec nedol. čas Beblerjeva ul. IMO-Vinčec Ivan, v točilnici KV zidar zidar nedol. čas. Kampel 41 Tomos Holding, pripravnik ekonom, tehnik nedol. čas Šmartinska4 Skupščina občine, pripravnik inž. računalništ. nedol. čas Verdijeva 10 pripravnik dipl. pravnik nedol. čas pripravnik računal, tehnik nedol. čas POSTOJNA Knjižnica B. višji knjižničar višji knjiž. ali slavist nedol. čas Zupančiča AJDOVŠČINA Kovinska galanterija strojni ključ. stroj, mehanik nedol. čas Pečnik Darko Krpan Milijvoj, Renče zidar zidar dol. čas ECO d.o.o., Goriška 60serviser elektro tehnik nedol. čas NOVA GORICA Okus gost. podjetje natakar natakar dol. čas Borovo prodajalka trgovka nedol. čas Livarska in ekol. ključavničar ključavničar nedol. čas oprema Sima d.o.o. pripravnik ekon. tehnik nedol. čas TOLMIN Bača, Podbrdo predpredilec stroj, predilec dol.čas Okrepčevalnica Žiberi Remzi pomožna dela delavec dol. čas Dom upokojencev, pomoč v kub. kuharski pom. nedol. čas Podbrdo DO Alpkomerc Tolmin natakar natakar dol. čas KRŠKO AOP Podjetje za račun.-obd.-pod. poslovodja gost. tehnik nedol. čas finančni knjigovodja ekonomski tehnik nedol. čas Temeljno sodišče Novo mesto, enota Krško strojepiska (dve delavki) upravni teh. nedol. čas SEVNICA Trubarjev dom upok., strežnica-negovalka bolniška strež. dol. čas Loka pri Zid. Mostu Občina Sevnica referent za gradb. dipl. ing. gradb. nedol. čas CELJE Skladiščno transp. carinski ref. šped. ekonomist špediter ned. čas. center LAŠKO SO Laško sanit-komunal. inšp. viš. sanit. teh. nedol. čas Pivovarna Laško referent prodaje za ekonomist nedol. čas podr. Nova Gorica za podr. Sav. dolina ekonomist nedol. čas ŠENTJUR SO Šentjur ŽALEC Mars univerzal, sanitarni inšp. sanitarni inšp. nedol. čas prodajalec ekon. tehnik nedol. čas Griže 105 prodajalec ekon. tehnik nedol. čas Hmezad Duri, mizar mizar nedol. čas Šemneter Kočevar Jože, sestavljanje pom. delavec dol. čas Ločica 105 ROGAŠKA SLATINA ZHT Rogaška Slatina termometrov animator prof. angl. jez. dol. čas. animator prof. nem: jez. dol. čas. natakar natakar dol. čas. natakar (pripravnik) natakar dol. čas. kuhar kuhar dol. čas. kuhar (pripravnik) kuhar dol. čas. nosač recep. pomoč. dol. čas. nočni vratar hotel, vratar dol. čas. čistilka snažilka dol. čas. sobarica gostinski delavec dol. čas. GOSPODARSKO zgradbo primerno za obrt, s hišno številko, ob cesti Teharje-Celje, prodam. Tel. 34-763, zvečer. PARCELO na Ostrožnem, v Celju, prodam. Tel. 21-086. KMETIJO, hišo, gospodarsko poslopje ter 3,6 a zemlje, prodam. Inf. na tel. 33-916, 31-166. PARCELE za vikend in gradbeno parcelo z dovoljenjem v okolici Šentjurja, prodam. Tel. 25-675, zvečer. HIŠO z vrtom, na ugodni lokaciji v Celju, Hudinja, prodam. Inf. na tel. 31-016 ali 714-735, popoldan. HIŠO v Zadobrovi, primerno za obrt, prodam. Tel. 21-455, od 8. do 15. ure ali 28-153, od 15. ure dalje. PARCELO na Ostrožnem, komunalno urejeno, vrstna hiša, prodam. Tel. 27-667. NOVO manjšo hišo z vinogradom v Primožu pri Sevnici, prodam ali zamenjam za starejšo hišo v okolici Celja. Tel. 851-169. PARCELO 57 a, hišna številka, vinograd, z vodo v kleti, 1 km iz Šmarja, 100 m od asfalta, prodam. Tel. 821-755. PARCELO primerno za vikend v Celju, Zgornje Polule, prodam. Inf. dopoldan na tel. 29-870, zvečer, 25-428. HIŠO ob cesti, Lesično-Kozje, prodam. Tel. 29-824. LOKAL v izmeri 30 m2 na izredni lokaciji v Šempetru, prodam. Tel. 714-682, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. TRISOBNO stanovanje Šmarje-Rogaška Slatina, zamenjam. Tel. 821-437. V NAJEM vzamem, dvosobno stanovanje, telefon, centralno ogrevano. Tel. 441-892, (26-911, od 9. do 13. ure). STANOVANJE na Otoku, 62, m2, 42.000 DEM, prodam oziroma oddam. Tel. 27-942. DEKLE išče stanovanje ali sobo v okolici Mozirja ali Nazarij. Tel. 770-231, popoldan. DVOSOBNO stanovanje na Dobrni 44, (40 m2) želim zamenjati za manjše stanovanje v Celju. Inf. na tel. 24-895, popoldan. STANOVANJE, 85 m2, v Ljubljani-Šiška, poleg Tivolija zamenjam za manjše v Celju. Tel. 38-166. NAJAMEM 1,5 ali 2-sobno stanovanje za 2-3 leta v Celju, Šentjurju ali v Šmarju. Predplačilo. Tel. 39-559. DVEMA dekletoma oddam sobo s posebnim vhodom. Šifra: LAVA. MENJAM 40 m2, enosobno stanovanje na Lavi, za večje. Tel. 38-654. STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za Celje. Tel. 35-703. STANOVANJE v Celju, 56 m2, centralna, telefon, prodam. Tel. 37-666. ENOSOBNO stanovanje, v Celju, prodam. Tel. 061/311-954. ZAPOSLITEV SAMOSTOJNI kuhar, išče službo v Sloveniji ali tujini. Tel. 28-876. NUDIM honorarno delo, zaslužek odvisen od vestnosti. Šifra: VESTEN. Za izgradnjo večjega prizidka iščem sposobnega delovodjo, in zidarje. Tel. 411-520. IŠČEM 10 zastopnikov za promet z nepremičninami iz širšega celjskega območja. Inf. na tel. 28-722, od 17. do 20. ure. ZA DELO po šolah iščem zastopnike. Podaljšanje naročnin za pripomočke pri učenju tujih jezikov. (1992/93). Tel. 064/50-702. V POPOLDANSKEM času honorarno zaposlim kuharico. Tel. 28-788. CELJANI in širša okolica, nudimo vam 5 rednih zaposlitev z minimalnim zaslužkom 30.000 SLT, pokličite na tel. 701-42, izključno od 19. do 21. ure. IŠČEMO šiviljo s prakso za honorarno šivanje, otroške konfekcije. Tel. 731-870. ZAPOSLIM šiviljo za samostojna dela. Tel. 772-408, popoldan. AKUSTIČNI APARATI-GLASBILA VIDEOREKORDER gorenje, star 16 mesecev, cena 460 DEM, malo rabljen (garancija 3 mesece), prodam. Tel. 772-455. EL. kitaro framus akustično in ozvočenje HH-IC 100 W, profesi-onal z reverbom, prodam. Tel. 29-693. DIATONIČNO hramoniko, melodija CFB, ugodno prodam. Rudi Kožel, Gorica pri Šmartnem 14, Šmartno v R. d. VIDEOREKORDER, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 32-961. ŽIVALI BERNARDINCA dolgodlakega, starega dve leti, odličnih staršev, prodam. Prvak Slovenije 91, prvak pasme, odlično ocenjen (KMR Koper, Ljubljana). Prodam tudi kočo in pesjak. Inf. po tel. 701-923, popoldan. PUJSKE stare 8 do 12 tednov, prodam. Ivan Gobec, Završe 11 a, Grobelno, tel. 744-296. MANJŠO kravo šeko, 6 mesecev brejo, prodam. Tel. 772-166. TELICO simentalko, teža 400 kg, prodam. Trobiš, Poljanska pot 1, Ljubečna. KOZE s kozlički, prodam. Ogled dopoldan. Knez, Dobrova 49, Celje. KOZO z mlekom, prodam. Vlado Vrečko, Boletina 2 b, Ponikva pri Grobelnem PUJSKE, prodam. Anton Ribič, Dol 7, Šmarje pri Jelšah. MLADO kozo, staro 8 mesecev, prodam. Tel. 39-635. JARKICE, rjave 2 mes. stare, prodam. VVinter, Lopata 55, Celje, tel. 33-751. DOBRO mlekarico s teličkom, prodam. Tel. 753-340. TELICO 550 kg, prodam. Tel. 33-844. OPREMA OTROŠKI stolček, nov, v višini mize, prodam. Tel. 701-465. KOTNO garnituro za dnevno sobo in preprogo 3x4, ugodno prodam. Inf. vsak dan po 18. uri na tel. 772-553. SPALNICO, dobro ohranjeno, temno, ugodno prodam. Kličite na tel. 39-878. POSTELJO, 90x190, svetlo rjave barve, prodam. Tel. 29-079. 200 I zamrzovalno omaro gorenje, prodam. Cena 13.500 SLT. Tel. 31-669, Celje. KOMBINIRAN štedilnik (4 plin, 2 el.), zelo ugodno prodam. Tel. 26-556. PEČ za centralno emo central 24, prodam. Inf. 31-301 in 28-064. NOV, kombiniran štedilnik gorenje, ugodno prodam. Plačilo možno v 2 obrokih. Tel. 26-983, po 15. uri. HLADILNIK gorenje, nov, 50 I, še originalno zapakiran, prodam za 26 tisoč tolarjev. Inf. 29-431. RAZNO KADETT B tip, po delih in nove plastične blatnike, prodam. Ga 1, Teharje 59. KROMPIR, jedilni, beli, prodam po 14 za kg. Tel. 21-790. ZOBOZDRAVSTVENI aparat, komplet in počitniško prikolico, 3 leta staro, ugodno prodam. Tel. 041/527-603. SENO, sladko prodam. Kličite na tel. 721-559. CTV 552, ekran 56, gorenje, barvni televizor, moško kolo, prodam. Inf. po tel. 776-206. GARAŽO v Pohorski ulici, prodam. Inf. zvečer, tel. 37-017. ZIDANO garažo v Žalcu, Velen-ska ulica, prodam. Tel. dopoldan, 24-336, 35-322, popoldan. PRALNI stroj PS 613 in nekaj raz-delilcev, zelo ugodno prodam. Tel. 441-766, od 16. do 18. ure. STAJICO in hojico, prodam. Tel. 36-414. DELE za 126 P, prodam. Anton Selič, Lašče 29, Gobje GARAŽO v Trubarjevi ulici, prodam. Tel. 711-188, popoldan. KAMP prikolico adira, tip 400, zimsko-letna, 5 ležišč, zelo dobro ohranjena, ugodno prodam. Slapnik, Nušičeva 5, Celje, tel. 35-369. JADRALNO padalo twist 28 m2, cena 1500 DEM in rezervno padalo - 500 DEM prodam. Tel. 854-648. SENO in otavo ter gnoj, prodam. Prekorje 14, Škofja vas. Tel. 38-215, zvečer. ŽVICE grobance za brajdo ali vinograd, več sort, rdeče vino, slivovko, kravo simentalko, odlično mlekarico, prodam. Adolf Lipuš, Zvod-no 63, Čelje. ŠTEDILNIK na trdo gorivo, desni in plenice Molni za nepokretne bolnike, prodam. Tel. 33-429. NOV videorekorder filips, žensko kolo, peč kupersbush, 2 komplet postelji, hladilnik, zamrzovalno skrinjo, ugodno prodam. Gumilar, Keršova 8, Vojnik. HLADILNIK s 50 l-zamrzovalni-kom, gorenje in koordinatno risalo mizo, format Al (uvoženo), prodam. Tel. 27-411, int. 704 (do 14. ure) 39-098, po 16. uri. INVALIDSKI akumulatorski voziček, prodam. Tel. 39-764. POMIČNA zsteklena vrata 192x64, ugodno prodam. Cena 4000 SLT, popoldan, Nenadovič, Vodnikova 14, Celje. STREŠNO kritino eternit, ca. 220 m2, prodam. Tel. 744-282. DOBRO vpeljano trgovino, prodam. Tel. 37-807. STAREJŠO hišo primeno za obrtno dejavnost, dosedaj gostilna oddaljena 6 km iz Žalca, ugodno prodam. Tel. (061) 332-151, (061) 451-015. KOSILNICO BCS, ugodno prodam. Marjan Šket, Borovo 2, Šmarje pri Jelšah, tel. 821-272. TRAKTOR ursus C-360 oziroma 60 KM tisoč delovnih ur in novo kabino, ugodno prodam. Konrad Jurkošek, Žigon 20, Laško. MOLZNI stroj alfa laval, prodam. Trobiš, Poljanska pot 1, Ljubečna. TRAKTOR starejši, 18 KM, prodam. Miroslav Stadler, Liboje 99, Petrovče. AVTOMATSKO tračno krožno žago s sedežem, ugodno prodam. Tel. 731-746. PAJKA na dve vrtalki, prodam. Vrečer, Babno 18, Celje, tel. 39-054. TROSILEC, nov, hlevskega gnoja, krpan 36 s pokončnimi valji, prodam. Tel. 741-484, zvečer, po 20. uri. PLETILNI stroj brother KH 2x60, prodam. Tel. 829-080. ŽAGO za žaganje hlodovine in ostrešja, prodam. Ogled vsak dan na naslovu: Franc Gorišek, Marija Gradec 76, Laško. KULTIVATOR honda 400 s priključki, plug, frezo, strižno koso, prikolico in snežni plug, malo rabljeno, prodam za 2000 DEM. Celje, C. na Dobrovo 104, tel. 34-761, popoldan. KOSILNICO laverda (15 PS-127 cm), prodam. Albin Antelj, Bodriš-na vas, Grobelno, tel. 821-566, popoldan. SEMENSKI krompir iz lanskega uvoza, prodam. Viki Prislan, Poljče 2, Braslovče, tel. 726-103. SEMENSKI in jedilni krompir de-zire, prodam. Tel. 38-874. BCS, kosilnico, petrolej, kosa 127 cm, sedež, obračalnik in suhe stenske obloge, prodam. Ivan Brinovec, Štekličeva 1, Ljubečna. NERABLJENO peč na trdo gorivo za ogrevanje kopalnice in stroj za čiščenje pšenice, prodam. Tel. 772-166. VINOGRADNIKI! Večjo količino kostanjevih kolov, prodam. Tel. 36-927, v večernih urah. KOMPLET gedore ključi do 32 mm, električni vrtalni stroj do 0 13 mm Iskra, električni kabel, podaljšek dolž. 22 m, na bobnu, ugodno prodam. Tel. 38-724. VRTNI kamin, nov, breza, ceneje, prodam. Tel. 36-696, popoldan. BREJO telico in hlevski gnoj, prodam, Kompolšek, Proseniško 39, Šentjur. KROJAŠKE lutke, prikrojevalno mizo, raztegljivo 1-3 delno ogledalo, šivalni stroj za robljenje in piki-ranje, prodam. Vinko Aristovnik, Zidanškova 32, Celje. APN 6, zadnji odbijač za jugo 45, ugodno prodam. Leopold Kerner, Strmec 83, tel. 772-692. PRALNI stroj, 50 I hladilnikln šotor za 4 osebe, prodam. Tel. 721-490 ali 723-456. POSNETE video kasete vseh žanrov, prodam. Tel. 063/731-146. SLADKO seno in otavo, prodam ali menjam za živino. Matija Kroflič, M. Dobje 25, Dramlje, tel. 746-196. ENOOSNO prikolico 2,5 t ter av-tomotor za škodo 100, prodam. Martin Recko, Dobrina 6, Loka pri Žusmu, tel. 747-103. KUPIM INVERZIJSKI prenos za TV traktor za priklop kardana, kupim. Franc Breči, Laška vas 11, Štore. NAKLADALKO za krmo, od 12, 14,16 m3, kupim. Mikola, Mala Pristava 17, Šmarje pri Jelšah. TELETA bikca, stare od 10 dni naprej, kupim. Tel. 748-078. POSEST MANJŠE STANOVANJE NAJAMEM ali odkupim stanovanjsko pravico. Tel. 23-553, zvečer. PARCELO za počitniško hišico ob glavni cesti, spodnji Bokrači, elektrika pri parceli, gradbeni ajon, 30 arov gozda za drva in 70 arov njive dam v najem v Sebeborcih 132 OB ASFALTNI CESTI, 15. km od M. Sobote, prodam zemljišče z lepim razgledom, primernim za počitniško hišico in vinograd. Ponudbe po tel. 21-198, zvečer NJIVO, 43 arov v Kupšincih, prodam. Tel. 24-490 VINOGRAD, 620 trsov, sadovnjak z vinsko kletjo in vsem inventarjem, lahko tudi samo vinograd, ugodno prodam. Tel. 24-513, zvečer od 19. do 21. ure. PARCELO, primerno za počitniško hišico v Dolini, 24 arov, prodam. Tišina 61 TRAVNIK v Andrejcih, 75 arov, prodam. Ivanovci 58, p. Fokovci VRT v Murski Soboti dam v najem. Ošlaj, Stara ulica 18, M. Sobota PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v zgornjem delu Moravskih Toplic prodam. Tel. 48-410 VINOGRAD V PINCAH, 600 trsov, laški rizling In šipon, 600 trsov drugih sort, z novo kletjo, sadovnjakom in gradbeno parcelo prodam. Mladen Peršak, Vladimira Nazora 9. Podturen HIŠO v Murski Soboti ugodno prodam. Tel. 23-180 STARO HIŠO možna nadomestna gradnja, v Murski Soboti prodam. Tel. 21-921 VINOGRAD, 30 arov, v okolici Gornje Radgone, prodam. Tel. 61-159, služba ali 61-771, zvečer 1 HA GOZDA ugodno prodam. Tel. 54-013 GRADBENO PARCELO s starejšo hišo z 8 ari zemljišča v novem na-sleju v Trimlinih blizu Lendave, prodam. Cankarjeva ul. 11, Lendava NJIVO IN TRAVNIK V Veliki Polani na Gosposkem po ugodni ceni prodam. Tel. 25-044 12-ARSKO GRADBENO PARCELO v Veliki Polani prodam, Zadravec, Kranjčeva 8, Lendava ŽIVALI MALE PUJSKE prodam. Stahovci 58 6 MESECEV BREJO TELICO prodam. Odranci, Panonska 10 KRAVO in telico, brejo 9 mesecev, semenski kormpir igor in avstrijskega, prodam. Pojbič, Križevci 114 v Prekmurju RODOVNIŠKE KOKER ŠPANJE-LE in pekinezerje prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13 BOČNO KOSO IMT 560 in traktor Deutz, 8-colne pluge, moped 14 SLC in tridelne klinaste brane prodam. Jezera 15, Rakičan PLUG, 14-colni, dvo-in tribrazdni ter satelitsko anteno prodam. Šiftar, Strukovci 1 SAMOREZNICO NA PUHALNIK, klinaste brane, medvrstni okopal-nik, nakladalnik gnoja in osipačnik prodam. Gradišče 45 TRAKTOR IMT 539 in belo vino z analizo ugodno prodam. Gubčeva 5, Radenci SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP ŠEMPETER, 19/6, s kardansko osovino in puhalnik Tajfun prodam. Jožef Koter, Kot 15 pri Lendavi KORUZNO SEJALNICO BECKER prodam. Karlo, Kraljevci 26, p. Videm ob Ščavnici TRAKTOR STEVR, 30 km, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel. 81-150 TRAKTOR STEVR, v dobrem stanju, prodam. Jozsef Feher, G. La-koš 92 TRAKTORSKE PLUGE ZA FER-GUSON prodam. Ižakovci 65 TROSILNIK ZA GNOJILO, nov, prodma. Pečnik, Ljutomer, tel. 82-285 KOMBAJN KLAS, delovna širina kose 2,80, prodam ali zamenjam za večji traktor. Tel. 57-059 MULTIKULTIVATOR GORENJE MUTA, motor Kosor Akme in JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam. Križevci 114 v Prekmurju KROŽNO BRANO OLT 24, novo, kompresor z 2-cilindrični, prva pe-toletka, prodam. Tel. 51-032. 6 m BOROVIH PLOH, 5 cvm in 1,5 m3, 2,5 cm, prodam, tel. 51-033 TRAJNOZAREČI KOTEL (Ferro-term FF 32 KW), varilni aparat (Va-rex 160/180) in dva sončna kolek-torja zelo ugodno prodam. Tel. 23-102. TRI VINSKE SODE, 2/500 in 1/650 I, rabljene dve leti, prodam. Tel. 76-524 Pošten fant, 34/178/78, samski, nekadilec, z novo hišo, vrtom, avto, službo želi spoznati čustveno in iskreno dekle za skupno življenje. Oglasi se pod šifro, ki je na upravi lista: POMLAD DOBREGA KLAVIATURISTA iščem. Tel. 41-279 KUHARJA ALI KUHARICO veščega samostojnega dela iščem. Gostilna Zvonček, Markišavci 16 d, tel. 25-147 ZAPOSLIM DELAVKO ZA POGODBENO DELO v Murski Soboti v fotokopirnici. Tel. (062) 773-639 GOSTILNA BOBNJAR VERŽEJ zaposli samostojnega kuharja ali kuharico. Tel. 87-394 DELO V AVSTRIJI! Pomagamo vam pri zaposlovanju. Potrebujemo: kuharje, natakarje, pomivalce-pomivalke, kuhinjske pomočnice, sobarice, navadne delavce, vrtnar-je-vrtnarke, zidarje, šoferje in druge. Pomagamo tudi nekdanjim delavcem, zaposlnim v Avstriji, ki so imeli ali ki imajo težave z dokumenti in bi radi spet delali v Avstriji. Kličite vsako nedeljo od 11. do 17. ure po tel. 82-209 ali pismeno Slavica Pal, Funleška 3, Ljutomer DVELETNE JELŠEVE SADIKE prodam. Zadravec, Gaberje 77, tel. 36-474 ŠTEDILNIK na trda goriva, nov, ugodno prodam. Stanjevci 25 SUHE BOROVE PLOHE, 2 m3, 8 cm, prodam. Čepinci 32 SEMENSKI KORMPIR ugodno prodam. Noršinci 5, p. Martjanci SUHE LETVE, dolge 4,20 m, kupim. Tel. 23-823 BAS OJAČEVALEC AXOUSTIK in alesis guadroverb prodam. Tel. 51-102 VIODEOPLAVER FUNAI prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13 FRIZERSKO OPREMO, malo rabljeno, prodam. Tel. 61-690 COMMODORE 128 S KASETAMI, KASETNIK IN JOVSTICK, prodam. Tel. 53-108 TRD TERVOL, 4 in 5 cm, ugodno prodam, tel. 24-929 POSEST ENOSTANOVANJSKO HIŠO v centru Novega mesta prodamo. Tel. 25-160 in 25-161 NOVO HIŠO v Šentrupertu prodam. Janez Repše, Šentrupert 78, Šentrupert OPREMLJF.NO HIŠO oddam v najem. Imam telefon in centralno ogrevanje. Ostalo po dogovoru. Tel. 061/772-280 HIŠO z opremo v Brestnici dajem v najem. Tel. 0608/79-210 PRODAM manjšo kmetijo v Podbočju s hišo, vinogradom, gozdom in kmetijskimi zemljišči v celoti ali po delih. Tel. 064/216-029 ZELO UGODNO za samo 3 DEM/ m3 prodam sončno parcelo (včasih vinograd). 724 m2 pri Škocjanu nad Staro vasjo. Dostop možen z osebnim avtom. Tel. 061/25-566 ZEMLJO pri Stranski asi prodam. Alojzija Muhič, Jama 6, Novo mesto GRADBENO PARCELO, v velikosti 14 a, na Potoku pri Straži prodam. Tel. 068/22-661 UGODNO PRODAM majhno staro kmetijo na Okljukovi gori v okolici Brežic v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom. Tel. 0608/61-556 koroški ■•)))) radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO STAVBNO PARCELO (2000 m2), Otok pri Metliki, takoj prodam. Asfalt, voda in elektrika ob parceli. Tel. 068/26-835 V BLIŽINI DVORA prodam manjšo kmetijo, z gospodarskim poslopjem in starejšo hišo ter urejeno gradbeno dokumentacijo za nad9> mestno gradnjo. Voda in elektrika na parceli. Za plačilo možne kombinacije. Robert Flander, Podhosta 5, Dolenjske Toplice PRODAM 1 ha bukovega gozda. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič OPUŠČEN MLIN ob Temenici in 1 ha zemlje, primerno za gostinstvo in druge dejavnosti, prodam. Jože Sever, Veliki Gaber HIŠO v Novem mestu prodam. Tel. 24-100 NA SONČNI legi blizu Sevnice prodam vikend (9 x 7), v III. fazi. Voda, elektrika, asfalt, vinograd, 600 trt. Parcela je velika 34 arov. tel. 0608/82-281 DVA TRAVNIKA v Lipovcu (Žu-ženberk) prodam. Cena po dogovoru. Tel. 061/651-611 VINOGRAD (300 trt - rizling, kra-lejvina), star 3 leta, z zemljiščem skupaj 28 arov, na Hrastu pri Metliki, po ugodni ceni prodam. Tel. 58-047, od 7. do 19. ure. PARCELO na Gorjancih (pri Gospodični) prodam. Elektrika na parceli. Tel. 27-841 VIKEND, v neposredni bližini Trebnjega, primeren za bivanje, prodam. Informacije na tel. 28-706, po 17. uri V SEVNICI, Prvomajska 3, prodam manjšo stanovanjsko hišo in objekt, zgrajen do prve plošče, z vrtom. Tel. 063/27-564 PARCELO v Cundrovcu pri Brežicah prodam. Enosobno stanovanje v Brežicah kupim ali zamenjam za enako v Ljubljani. Tel 608/34-926 MURVICE PRI ŠENTJANŽU, prodam več zazidljivih parcel za vikend ali za hišo. Voda in elektrika v bližini. Ponudbe na tel. 061/182-060 SADOVNJAK, njivo in opuščen vinograd na Cirniku pri Mirni prodam. Tel. 061/783-327, Tone HIŠO, v IV. gradbeni fazi, na Ra-težu, kletni prostori prirejeni za lokal ali obrt, prodam. Tel. 28-850 ali 21-218 GOZD v okolici Brusnice ali Šentjerneja kupim. Tel. 068/22-282 STANOVANJA V NAJEM VZAMEMO za daljši čas dvosobno stanovanje ali manjšo hišo, v Novem mestu ali okolici za odraslo tričlansko družino. Tel. 068/25-643, od 20. ure dalje ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali podarim za stanovanjsko pravico za večje stanovanje. Tel. 068/28-304 ENOSOBNO STANOVANJE na Grmu prodam. Tel. 28-384 STANOVANJE vzamem v najem. Tel. 22-821 ZAPOSLITEV V GOSTINSTVU ZAPOSLIMO simpatično dekle. OD dober. Tel. 0608/33-493, od 9. do 11. ure OKREPČEVALNICA SOKOL, Brežice, zaposli mlado urejeno dekle. Možnost sobe. Tel. 0608/61-088 HONORARNO DELO za vse, ki ste v finančni stiski. Obvezen lasten prevoz. Zalužek 13.000 SLT tedensko. Informacije v petek. Vinko Je-nič, Dobindol 6, Uršna sela, tel. 65-711 KV MIZARJA, z najmanj triletno prakso v pohištveni ali stavbni proizvodnji in DELAVCA ali delavko za delo v lakirnici (lahko avtoličar), zaposli Mizarstvo Jaklič, Dvor 11. Delovni pogoji so dobri, OD stimulativen. Zaposlitev je za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Javite se po tel. 068/87-058, pismeno ali osebno IŠČEMO prikupno dekle za delo v bistroju in trgovini, nudimo stanovanje. Tel. 23-878, 28-501 KUHARJA ali kuharico za peko pic, zaposlim. Pizzerija Šempeter, Otočec DEKLE za delo v bistroju zaposlim. Vse informacije dobite v bistroju Alfa v Črnomlju DVA ZIDARJA In delavca zaposlim. Tel. 21-793 IŠČEM POTNIKE za prodajo na terenu. Lasten prevoz. Tel. 068/85-325 MOŠKI išče delo, lahko tudi na domu. Imam prostor s telefonom. Tel. 27-841 RAZNO PRODAM SVNTESIZER Casio CT - 650 z adapterjem, 465 saund, klaviatura z ritmi in spremljavo, 5 oktav, velike tipke. Tel. 068/65-741 HARMONIKO VVELTMEISTER, 5 registrov, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel. 061/349-616 MIZARJI! Prodam mizni rezkar z vozičkom za polovično ceno. Tel. 49-251 KORUZO v zrnju in bikca, starega šest tednov, prodam. Tel. 25-215 BELO POROČNO OBLEKO št. 38 in dekliško obleko za prvo obhajilo ugodno prodam. Tel. 25-320 in 27-366, popoldne VINO laški rizling in cviček prodam. Tel. 0608/33-815 DVE AKUSTIČNI KITARI prodam. Tel. 28-275 KRAVO, brejo 8 mesecev in bikca prodam. Zupančič, Dol Ponikve 11 tel. 45-542 NOVO diatonično harmonko prodam. Tel. 068/28-291 PO IZJEMNI CENI prodamo 8 pa-sažni mlin na elevatorje. Tel. 065/26-070 SEMENSKI KROMPIR erla, desi-re, tone in jana prodam. Tel. 064/310-096 SENO ugodno prodam. Franc Berus, Jelše 6, Mirna Peč, tel. 44-321, dopoldne PARČELO za zidanico v Semiču, R 4, letnik 1988, otroško spalnico prodam. Tel. 27-410, popoldan DOMAČEGA PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam. Tel. 87-336 SENO ugodno prodam. Tel. 65-440, po 15. uri PRODAM klavirsko harmoniko Melodija, črno, novo 96-basno, 9 registrov, s kovčkom, še v garanciji za 10.000 SLT ceneje od nove, tel. 061/446-536 ZETOR 7245, star dve leti in Fer-guson 39, starejši, s kabino, prodam. Marjan Štefanič, Pristava 13, Podbočje FERGUSON 558, vozen, zapuščen, poceni prodam. Tel. 50-066 PRODAM traktorsko kosilnico Busatis. Stane Virant, Pijavice 6, Tržišče ZETOR 5211 prodam ali zamenjam za 5245. Tel. (0601) 81-638 MOTORNO ŠKROPILNICO Stihi, popolnoma novo, zapakirano, prodam za 950 DEM. Tel. 76-018 SAMONAKLADALNO nemško prikolico (19 m3) prodam. Tel. 0608/ 61-846 PRODAM nov nakladalnik za gnoj, z garancijo. Tel. 0608/75-575 PRODAM kubik suhih hrastovih desk, smerkove in bukove deske. Tel. 068/42-482 PRODAM neobžagane bate za kozolec, kosilnico BCS (petrolej, bencin) in traktor ferguson 533. Tel. 061/786-050 PRODAM 2 novi strešni okni. Tel. 068/25-000 primorske novice POSEST ENONADSTROPNO - dvostanovanjsko, prazno stanovanjsko hišo, v Tolminu center, z malim vrtom in dvoriščem, prodam. Tel. 065/81-037 - Tolmin. HIŠO, starejšo, večjo, na samem z zemljiščem, kupim. Aleš Avsec, Dolenjska c. 14, Ljubljana ali tel. 061/223-358. MANJŠI KOMPLEKS ZEMUE, na Vogrskem, prodam. Tel. 065/56-851, od 16. ure dalje, vsak dan (Harej). STAREJŠI PAR išče hišo do 120 m2 (lahko tudi stara) ali bungalov s pogledom na morje, za več let v najem. Predplačilo lahko do 1 leta. Tel. 066/72-557, po 18. uri. KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, travnik z njivami, velikosti 15.700 m2, ob glavni cesti Kal-Neverke, prodam. Zemljišče je primerno za kmetijsko obdelavo ali za gradnjo vikenda. Tel. 067/73-167. ZAZIDUIVO parcelo, 800 m2 v Križu pri Sežani, prodam. Tel. 066/24-942, od 13. do 15.30 ure. ŽIVALI TELICO, brejo 7 mesecev, sivo rjave pasme, prodam. Alojz Marc, Slap 83, Vipava. KRAVO, brejo, staro 6 let, prodam. Tel. 067/71-050. ČEBEUNE DRUŽINE, zdrave na AŽ panju ali s panji, prodam. Ignac Godnič, Lovrinčeva 34, Ajdovščina, tel. 065/61-150. KOKOŠI NESNICE za nadaljnjo rejo ali zakol ugodno prodajam vsak dan od 14. do 17. ure razen nedelje. Colja, Bilje 28. JARKICE, rjave, prodajam, gra-haste jarkice naprodaj konec marca, beli piščanči za meso naprodaj aprila. Koren, tel. 065/65-441. BIKA, 500 kg težkega, prodam. Tel. 065/65-569. POL BIKA prodam. Tel. 065/65-373. KRAVO s teličkom prodam. Fornazarič, Vitovlje 63, Šempas. TELIČKA prodam. Tel. 067/68-907. KRAŠKE OVČAFUE z rodovnikom prodam. Tel. 065/53-789. DVA TELIČKA, tri tedne stara, prodam. Filip Terčelj, Grivče 5, Ajdovščina. STANOVANJA ENOSOBNO stanovanje, v Bertokih, v izredno dobrem stanju, zamenjam za večje. Tel. 066/35-773. DVOSOBNO, sončno stanovanje, v Ljubljani, centralna, plin, topla voda, SAT zamenjam za podobno v Slovenskem primorju. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: 50 KUPIM družbeno stanovanje - pravico za večje stanovanje na področju Ankaran - Izola ali zamenjam za trosobno - lastniško, v centru Kopra, za podobno, doplačilo. TeL/faks. 066/25-632, od 9. do 15. ure. TRISOBNO stanovanje v Kopru, 65 m2, v lepem centru, blizu morja, prodam. Tel. 066/37-884, po 16. uri. DVOSOBNO, opremljeno stanovanje, z garažo in telefonom, na Markovcu, oddam. Tel. 066/24-666. GARSONJERO, opremljeno ali enosobno stanovanje, s telefonom v Novi Gorici, najamem. Tel. 065/ 21-584. PODARIM enosobno stanovanje, 40 m2, v spodnji Semedeli, zeleni pas, za družbeno dvo-trisobno, z možnostjo odkupa v Izoli. Tel. 066/25-526. LASTNIŠKO STANOVANJE - hiša v centru Kopra, zamenjam za dvosobno stanovanje na Markovcu. Možnost doplačila. Tel. 066/36-341. STANOVANJE ali garsonjero v Vipavi ali Ajdovščini najamem. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Takoj. GARSONJERO v centru Nove Gorice zamenjam za večje stanovanje. Tel. 065/22-111, int. 249, od 7. do 15. ure. SOBO, neogrevano, oddam v najem samskemu fantu. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Ugodno. IŠČEM sobo s sanitarijami v Novi Gorici. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Plačilo po dogovoru. STANOVANJE, na relaciji Ko-per-lzola, iščem. Tel. 066/61-371. MANJŠE STANOVANJE vzamem v najem. Tel. 066/32-408. DVOSOBNO ali trisobno stanovanje na obali, najraje v Kopru, kupim. Ponbdbe z opisom, ceno stanovanja dostavite na ogl. oddelek Koper pod šifro: CANADA - MAJ. STANOVANJE, v vrednosti do 40.000 DEM, na obali, kupim. Tel. 066/56-456 GARSONJERO, v Novi Gorici, prodam ali zamenjam za podobno stanovanje v Kopru. Tel. 066/38-236, zjutraj in 066/65-479, zvečer. SPALNICO, prodam. Tel. 067/81-857. POHIŠTVO, za dnevno sobo (2 regala + trosed z vogalnikom) in 2 kavča, ter otroško pisalno mizo, prodam. Tel. 066/22-186, zjutraj. MIZO in kotno garnituro ter kavč in 2 fotelja, ugodno prodam. Tel. 067/23-668, popoldan. VISOKO OMARO za dnevno sobo, odlično ohranjeno, prodam. Tel. 065/21-715. SPALNICO, belo, še zapakirano, prodam. Tel. 065/22-871, dopoldne. DNEVNO SOBO E novi program, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 065/24-102. KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRAKTOR IMT 522,' z bočno koso, prodam. Tel. 061/792-062. KOSILNICO moto benati, 4-takt-no, primerno za hribovit teren, prodam. Ivan Strgar, Seniški breg 1, Kanal. MOTORNO ŽAGO husguarna, novo, prodam. Tel. 065/26-837. ROKOKOPAČ MF 50, starejši letnik, prodam. Bukovica 59, tel. 065/ 53-231, od 18. do 20. ure. POTROŠNIŠKA BORZA KAM PO NAKUP VIDEO KASETE /180 min., Internacional/ - Elektro Celje: - Promusica: - Ele. Tehnika: 347.00 SLT 293.00 SLT 305.00 SLT LIKALNIKI /Elma Črnuče LPR 01/ - PC Hudinja: - Elektro Celje: - Ele. Tehnika: 2.755.00 SLT 2.466.00 SLT 2.600.00 SLT ELE. PODALJŠEK /3 m, 3 vtičnice/ - Blagovnica T: - Elektro Celje: - Ele. Tehnika: 2.349.00 SLT 1.192.00 SLT 1.192,00 SLT ŽARNICE /100W Osram/ - Blagovnica T: - Elektro Celje: - Ele. Tehnika: 147.00 SLT 172.00 SLT 134.00 SLT TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK /Gorenje 561 Fine Line/ - PC Hudinja: - Blagovnica Šempeter: - Nama Levec: 49.762.00 SLT 49.650.00 SLT 53.000,00 SLT AVTOMOBILSKE GUME /155 Exact/ - Petrol Celje: - Avto Plus: - Avto Celje: 3.837.00 SLT 3.870.00 SLT 3.965.00 SLT AVTOMOBILSKI AKUMULATORJI /Mežica Topla 50 A/ - Avto Plus: - Avto Celje: - Blagovnica T: 4.337.00 SLT 4.425.00 SLT 3.667.00 SLT KMEČKI VOZ prodam. Vodopivec, Žigoni 49, Renče. TRAKTOR fiat, 22 KS, starejši, prodam ali zamenjam za TV 730 ali 732. Tel. 065/69-202. IMT 533 s kabino in kompresorjem, dobro ohranjen, prodam. Cvetko Jurič, Drnovk 15, Dobrovo. ŠPORTNI REKVIZITI Češko kombinirko 12/7x65, z daljnogledom Niko-Širling 40x40. DVE novi GORSKI KOLESI, italijanske izdelave, prodam. Tel. 066/ 36-688. MODELARJI! Zelo ugodno prodam radijsko voden model letala, razpon kril 2 m. Tel. 065/25-516, popoldne. RAZNO LESEN ribiški čoln, 5,5 m, tip Pa-sara, z vgrajenim motorjem, prodam. Tel. 066/61-608. ČOLN ELAN GT 402, komande, sedeži, volan, cerada in motor Tomos 18 elektronik, prodam za 3.000 DEM. Tel. 066/72-564. GLISER Bailainer capri, 6,80x2,25 m, reg. za 8 oseb, vgrajen motor Volvo Renta, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 063/852-773, od 8. do 12. ure. RIBIŠKI čoln, 6,2 m, prodam. Tel. 066/63-826. PLETILNI STOJ defendi brother, KM 3000 modematic, nov, prodam za 3,300.000 ITL. Inf. po tel. 065/21-324, int. 407, do 15. ure. LIKALNI STROJ, AEG, valer prost, prodam. Tel. 067/78-827. RENOVIRANE gospodinjske aparate, pralne stroje, hladilnike, skrinje..., ugodno prodam. Na aparate dajem do enega leta garancije. Tel. 066/31-673. PRALNI STROJ Gorenje in hladilnik, ugodno prodam. Tel. 066/70-468. GORILEC, nov, na kurilno olje, prodam za 18.000 SLT. Tel. 066/31-289. PRALNI STROJ in štedilnik 2+2, ugodno prodam. Tel. 066/73-423, od 17. ure naprej. LIKALNIK na paro prodam. Tel. 065/23-261. ČRPALKO Tomos z vsemi priključki prodam. Tel. 066/51-709. ZAMRZOVALNO SKRINJO (omara), 240-litrsko, rabljeno eno sezono, ugodno prodam. Pokličite popoldne po tel. 065/81-500. CALOREK, rjave barve, nov, prodam. Tel. 065/48-884. 8 ma smrekovih desk in dil, prodam. Cena po dogovoru. Danilo Stupar, Račiče 38, tel. 067/85-271. PLOŠČICE klinker, 48 m2 in klasični parket, 12 m2, prodam. Tel. 065/77-094, popoldne. IMAMO novo, lastno, kvalitetno, konkurenčno proizvodnjo nizkih (za strehe) in visokih (za plošče) travet in preklad po naročilu v industrijski coni Kromberk. Nudimo tudi popust! Tel. 065/23-361, 7. do 8.30 in po 20. uri, 065/25-971, po 20. uri. Umetniško sliko Silvestra Komela prodam. Tel. 061/577-912. Družina Filipič iz Stanovišč se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri gašenju požara na Stolu. FIAT 131, letnik '76, prodam za 2.000 DEM in večjo količino koruze prodam. Tel. 065/82-979. LITOŽELEZNO KOPALNO KAD, novo, svetlorjave barve, dolžina 170, prodam. Tel. 065/62-772. POCINKANO ŽICO, 4,2 mm, prodam. Tel. 065/62-882. MOTOR HONDA 500 SKL, motorno škropilnico SG 17 in motorno žago STIHL 031 prodam. Tel. 065/ 61-595. KOTEL za žaganje kuho, 120 do 150 litrov, domače izdelave, KUPIM. Tel. 065/53-487. ČEBELE prodam. Gregoričič, Partizanska 4, Deske, Anhovo. BREZ DLAKE NA JEZIKU MiMMMM Iam« imuni %9MHze^ MALI OGLAS ZASTONJ KUp0N MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. POSLOVNI PROSTOR v Tubljah pri Hrpeljah, oddam v najem. Tel. 066/33-963. LESNI odpadek za kurjavo, prodajam. Tel. 067/22-831. SENO prodam. Tel. 065/48-670. AKACIJEVE KOLE za trte, dolžine 3,5 m, prodam. Tel. 065/21-467. SENO prodam. Kovačevše 137, Lokavec, popoldne. Za jugo 45 kupim streho, levo sprednje vetrobransko steklo, vse rabljeno ali novo. Tel. 065/61-436. KOLE za vinograd prodam. Tel. 065/57-044. BALKONSKA VRATA mizar, 140 x 220 ter Žigo za vinograd, prodam. Tel. 065/53-891. TRIDESETLETNI mladostni Italijan, dobro stoječ, kulturen, diskretne zunanjosti, bi želel spoznati dekle, lepe zunanjosti, suho, tudi zelo mlado. Zaželjena telefonska številka. Odgovorite lahko v italijanskem in angleškem jeziku na naslov: C. I. 84670956 F.P.C. Trieste OTROŠKI voziček PEG PEREGO, kombiniran, malo rabljen, prodam. Tel. 066/70-184. VIOLINO, učno, italijanskega mojstra, staro 250 let, prodam za 1.000 DEM in kitaro Casio, novo, digitalno, 12 barv glasu in ritmov za 300 DEM. Tel. 066/75-302, v poznih urah. SONY TV, ekran 41, nov, prodam. Tel. 067/78-826. ZX Spectrum ugodno prodam. Tel. 066/75-034. GLASBENI STOLP Orion 2x60 V, s compact diskom, še v garanciji, poceni prodam. Tel. 066/38-240, po 15. uri. VIDEOREKORDER nesco, v garanciji ter ADRIO 500 special prodam. Eržen, Prekomorskih brigad 19, Šempeter. COMMODORE 64 prodam. Inf. po tel. 065/48-761, popoldne. HARMONIKO, 96-basno, novo, prodam 10% ceneje. Tel. 065/62-664. DELO NATAKARICO in kuharico sprejme Okrepčevalnica Park, Tržnica Koper. Oglasite se osebno ali na tel. 066/21-442. GOSTINSKI LOKAL išče kuharje z izkušnjami - Kozina. Tel. 066/83-601. DELO redno ali po pogodbi, dobi resna šivilja, lahko je tudi priučena, kratek življenjepis. Sprejemamo samo resne ponudbe. Odgovor v 10. dneh. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: 0013 Kras. V ILIRSKI BISTRICI iščemo občasno varstvo za dva otroka, med 16. in 19. uro. Plačilo po dogovoru. Tel. 067/82-355. IŠČEMO prodajalce posteljnine. Kličite po tel. 065/32-028, od 15. do 20. ure. ŽENSKO za čiščenje v Vrtojbi, iščem. Tel. 065/31-870. Želite dodatno zaslužiti? Firma NOLI vam to omogoča. Kličite po tel. 065/48-490. HVUNDAI HATCBACK 5 vrat, letnik 91, prevoženih 6000 km, prodam. Tel.: (063) 731-212 WV 1200, letnik 76, registriran do 12/92, prodam, cena 1.800 DEM. Tel.: (063) 441-321 int. 1115, od 8. do 16. ure, Filej R 4, letnik 1989, registriran do 6/92, ugodno prodam. Tel.: (063) 853-510 Z 101, letnik 1982, karoserija, motor 76, v dobrem stanju, registriran do 10/92. Tel.: (063) 772-518 HONDA 650 CB Šoper, letnik 1982, prodam ali menjam za R4 GTL, R5, viso, golf, avto je karamboliran ali video sony 757, Panasonic FS 100, video kamero VHS, stolp, itd. Kovač Vlado, Gotpvlje 206 - graščina, 63310 Žalec FIAT 850 Special in WART-BURG, letnik 1975, oba vozna, zelo ugodno prodam, cena posameznega avtomobila 500 DEM. Tel.: (063) 714-418, med 19. in 20. uro, vsak dan OSTALO GORSKO KOLO, skoraj novo, prodam za 40% ceneje. Tel.: (063) 731-197 KARTO ZA PREMOG 5,4 t, velenjski lignit, karta velja do 27. 11. 92, prodam za 15.000 SLT. Tel.: (063) 858-834, po 14. uri FANTOVSKO DIRKALNO KOLO - 5 prestav, prodam, kupca čaka lepa nagrada. Tel.: (063) 35-321 BETONSKO STREŠNO OPEKO, Fale, 1.500 kom, prodam. Tel.: (063) 772-384 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in gramofon Iskra s ploščami, prodam. Paum-gartner Zinka, Delavska 16, Celje FOTOAPARAT ELICON še v garanciji, Tomos automatic, starejši ter regal, ugodno prodam. Krivonog Lenart, Podja-vorškova 5, Celje STANOVANJE, oddam ali prodam, velikost 34 m2. Tel.: (063) 26-745 LP in CD plošče prodam: Antrax, Slayer, Metallica, Bat-hory, Forbidden, Heathen, Ar-tilery, Testament, Mortal Sin... Bernard Filip, Trnovlje 156, Celje STAREJŠO HIŠO z vrtom, njivo in gozdom v Martinjaku pri Cerknici, prodam. Dobnikar Marko, Pot na Kolodvor 2, 64000 Kranj STANOVANJE - strogi center mesta, zamenjam za izven mesta, lahko je enosobno, obvezno pritlično, lahko tudi starejše. Tel.: (063) 36-357, v večernih urah KOLO DVOSED Rog, prodam ter električni štedilnik (4 plin + 2 elektrika). Tel.: (063) 31-250 ZAZIDLJIVO PARCELO, 1528 M2 v Grobelnem pri Šentvidu, prodam, cena 7 DEM/m2, sončna lega, voda, elektrika ob parceli, gradbena dokumentacija v teku. Tel.: (063) 36-581, po 20. uri HONORARNO zaposlim šiviljo ali oddam delo na dom. Tel.: (063) 731-243 STAREJŠO HIŠO primerno za mirno obrt ali poslovne prostore v Mariboru-Tabor, prodam. Tel.: (069) 76-908 Grafična priprava & grafični markating & oblikovanje Simona Vovk k Cesta na Ostrožno 113, i300Q Celje, telefon & far 04334-222 Izdelujemo filme za offset • sito tisk in štampiljke. Na vašo željo vam naredimo tudi desian -zaščitni znak m oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, \ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in ^ reklamne letake na barvni papir. ^ Storitve izvajamo na "fotostavku" in računalniški opremi "Macintosh" z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali ■ "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi). ELEKTROMOTOR 7,5 KW, 1400 obratov - nov, prodam za 5% ceneje, motor AXME di-esel za BLS, rabljen, plug Bu-toje 12 col rabljen, 5 m3 suhih 8 cm desk. Košec Rudi, Glinško 7 a, Ljubečna - ogled v soboto in nedeljo OTROŠKI VOZIČEK - kombiniran, Dino, v modro-vijolični barvi, prodam, cena 7.500 SLT. Tel.: (063) 772-568, popoldan UGODNO! INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne ter srednje šole. Tel.:^ (063) 35-174, konec vikenda VRTNAR išče delo doma ali v tujini (sem brez kapitala) pri slovenski družini, v cvetličarni, na vrtnariji, v trgovini ali v strežbi - natakar, odgovarjam le na resne ponudbe. Tel.: (0608) 61-118, po 21. uri NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR na 4 kasetah in knjiga za začetnike, nova izdaja, TV+u-ra+radio kasetnik, prodam, cena 150 DEM. Lipnik Željko, Pustike 5, 63253 Pristava pri Mestinju MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-do-bim, sploh vse papirje, povezane z bančništvom. Odstopite mi jih ali jih pošljite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 313-137, od 19. do 20. ure BANKOVCE SFRJ za 2.000.000, 200, 1.000.000, 100, 500.000, 50, 10, 1000, 500, 50, 100.000 din kupim za 60, 60, 30, 30, 20, 20, 5, 200,100, 20 ali 5 SLT - samo letnice: 89, 90 in 91 ter kovanec kraljevine YU-5=din (kralj Aleksander) 1932, glede na ohranjenost do 1.200 SLT. Resno na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 311-137 APN IN ČELADO, prodam, cena 400 DEM, tolarska protivrednost. Tel.: (063) 772-044 ENOSOBNO STANOVANJE v Celju, starejše, prodam. Tel.: (063) 851-138 KLAVIRSKO HARMONIKO - Barcarola, 48-tonska, prodam. Tel.: (063) 770-206, Tine NAROČILNICA Ime.....................priimek................... naslov............................................ naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite...............izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika t »BALKANSKA POT« SPET OŽIVELA Da so se turški tihotapci mamil zopet začeli premikati po tako imenovani »balkanski poti« za prevoz mamil z Bližnjega vzhoda v Evropo, kaže najnovejši primer, ko so italijanski finančni stražniki odkrili 41 kilogramov heroina, ki je na črnem tržišču vreden od štirideset do petdeset milijard lir. Po obvestilu italijanske policije, so mamila odkrili na mednarodnem mejnem prehodu Fernetiči. Skrito je bilo v dvojnem dnu turškega tovornjaka, ki ga je vozil 25-letni Vlmaz Savci iz kraja Sorgun. Odkriti heroin je bil izredno kvaliteten, saj je bil 80-odstotno čist, običajno dosega zaplenjeni heroin 60 do 65-odstotno čistost. Iz teh 41 kilogramov zaplenjene robe, bi lahko pripravili do dva in pol milijona doz. Vlmaz Savci, voznik tovornjaka, naj bi za svoje »delo« prejel 30 do 60 milijonov turških lir, kar je 20 milijonov italijanskih lir. Finančni stražniki so svojo uspešno akcijo opravili prejšnjo sredo. Na tovornem terminalu Fernetiči^so se lotili običajnega carinskega pre- gleda turškega tovornjaka s priklopnikom. Tovornjak je na jugu Turčije v Antaliji natovoril 21 ton jabolk, ki so bile namenjene italijanske-~mu podjetju v Messini. Cariniki so postali pozorni na tovornjak zato, ker bi se po gospodarski logiki za prevoz jabolk iz Turčije na Sicilijo bolj splačala »morska pot«. Namesto po preprosti poti se je tovornjak podal z juga Turčije na mnogo bolj zahtevno turo po Balkanu. Iz Turčije je čez Bolgarijo pripeljal v Srbijo in se potem zato, da bi se izognil vročim vojaškim predelom v Slavoniji, zapeljal na Madžarsko, od tam pa čez Maribor v Slovenijo. Prav zaradi tako kompleksnega potovanja (sicer gre za tovor hitro pokvarljivih jabolk) so finančni stražniki poostrili pregled, pri čemer so jim pomagali nemški ovčarji Ugar in Pal, ki sta posebej izurjena za iskanje mamil. Psa sta nekajkrat dobro prevohala dno vozila, preden sta se ustavila pred stranskim zabojem, v katerem imajo vozniki spravljeno orodje. Stražniki v zaboju niso našli nič sumljivega, pač pa so neposredno pod bencinskim tankom tovornjaka odkrili dvojno dno s skritimi, dobro zadelanimi kovinskimi predali. V njih je ležalo 80 hlebcev heroina, zavitega v lepilni trak. Do izbruha jugoslovanske vojne so mednarodni tihotapci mamil uporabljali predvsem »balkansko pot«, ki je z Bližnjega vzhoda vodila do Jugoslavije, Slovenije in od tod v Italijo. Mejni prehod Fernetiči je bil skoraj obvez- na etapa na tej poti, o čemer pričajo tudi številna odkritja droge, ki so jih opravili v minulih letih na tamkajšnjem tovornem terminalu. Po izbruhu vojne pri nas so morali tihotapci izbirati druge poti, saj je bilo potovanje po »vročih« jugoslovanskih krajih vse prej kot varno. Tako so si omislili »morsko alternativo«. Tovornjaki, ki so tihotapili drogo, so poleti presedlali na trajekte. Iz Turčije so po kopnem pripotovali v Grčijo, kjer so se v Patrasu vkrcali na trajekt za Bari. Od Barija so nadaljevali pot s trajekti do Trsta, ali pa so v Lombardijo pripotovali kar po kopnem, saj je tam pravo mednarodno zbirališče preprodajalcev drog na debelo. Mario Rossi