Terme Ptjj
S/m HOTELS A RESORTS
■ ''sii
Torek: Tednikov kopalni dan
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Politika
Slovenija • Pripravite se na čakanje na mejnih prehodih s Hrvaško
O Stran 24
Ptuj, petek, 7. aprila 2017 letnik LXX • št. 28 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
V torek priloga
v Štajerskem tedniku
Varna starost
Štajerski
V	središču
Podravje •
Sladko zlato raste na 80 hektarjih
O Strani 4 in 5 Podravje
Benedikt •
Prodali zemljišča za gradnjo term
O Stran 9 Črna kronika
Podravje •
Na pokopališču namesto kamnitega virtualni nagrobnik
O Stran 24
Šport
Nogomet •
V	nedeljo brezplačno na novo tribuno
O Stran 11
m
Podravje • Dobrodelna akcija zbiranja sredstev za urgentni center
600.000 evrov - za vse nas
Načrtovana skupna akcija zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju se je začela. Kot so na novinarski konferenci povedali predstavniki treh družbeno odgovornih podjetij, vodilnih partnerjev v tem projektu - Taluma, Perutnine Ptuj in skupine Finakos -, ne bodo več čakali križem rok. Zavihali so rokave, zagotovili lastne donacije in pripravili vloge oziroma prošnje še za 4000 drugih podjetij, ki delujejo v našem okolju. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
V središču *
Stari dravski most naj bi zaprli sredi junija
O Stran 6
Ormož •
Prvo mini
■	V|VV ■
krožišče in zaprtje ceste
S Stran 4
Dan zdravja *
V sedmih letih'
28 odstotkov
V	al ■
več-------------
O Strai 6 in 7
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za^ vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI
lElektra

Štajerskih
;radioptuj
89,8*9B,£*I04t3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 7. aprila 2017
Ptuj, Podravje • Komu je namenjena elektropolnilnica pred sedežem Elektra
Pripelji, prosi za ključe, prestavi tuji
Elektro avtomobile je (za zdaj) možno na Ptuju polniti le na dveh javnih polnilnih postajah: na parkirišču na Zadružnem trgu (kjer sta dve vtičnici) zmeraj parkiran (enak) avtomobil. To so potrdili tudi na Elektru Maribor OE Ptuj in pojasnili, da naj bi bil ta tam parkiran zaradi pomanjkanja
Mestna občina Ptuj ima v lasti dve elektropolnilnici na parkirišču P+R na Zadružnem trgu, kjer je od novembra 2016 na voljo brezplačno polnjenje električnih vozil. „To pomeni, da jo lahko uporabljajo vsi uporabniki električnih vozil, brez kartice za polnjenje, vse dni v tednu, 24 ur na dan. Na sami polnilni postaji so zapisana navodila za uporabo in telefonska številka, kamor se lahko uporabnik obrne v primeru težav. Elektropolnilnica deluje po principu 'priključi & polni'," pojasnjujejo na ptujski občini.
Investicija dveh elektropolnilnih postaj jih je v letu 2015 stala 9.702 evra
Ker je elektromobilnost v porastu, na ptujski občini pravijo, da nameravajo slediti temu trendu. Uspešni so bili na razpisu Ekosklada in pridobili še dve novi lokaciji za elektropolnilnici. Locirani bosta na parkirišču Čučkova ob mestnem stadionu in druga na parkirišču Lackova ob podhodu Borovo. Postavljeni bosta, ko bo postopek zaključen, v teku je namreč zbiranje ponudb za nabavo elektropolnilnih postaj.
Kako dolgo se električni avtomobili polnijo?
Trenutno je polnjenje električnih avtomobilov v Sloveniji še brezplačno, a naj bi se začelo obračunavati. „Dolžina polnjenja je odvisna od več dejavnikov, predvsem od polnilne moči in trenutne stopnje izpraznje-nosti baterije. Na najhitrejših postajah, ki omogočajo polnjenje z enosmernim (DC) tokom, je prazna baterija povprečnega električnega avtomobila zadosti napolnjena v manj kot pol ure. S hitrim (trifaznim AC) polnjenjem se baterija napolni v nekaj urah, počasno (enofazno AC) polnjenje pa lahko traja tudi do 8 ur, zato je najbolj priporočljivo za domačo uporabo, še posebej v nočnem času. Praksa je pokazala, da vozniki večinoma polnijo vozila, kadarkoli lahko to enostavno storijo, in ne le takrat, ko se baterija v celoti izprazni - v tem primeru njihovim potrebam zadostijo že precej krajša polnjenja od navedenih," med drugim piše na spletni strani Polni.si.
Elektro Maribor: razlog je pomanjkanje parkirnih prostorov ...
Drugi na Ptuju delujoči polnilnik je postavljen pred sedežem ptujske enote Elektra Maribor.
Na mestu, kjer je elektropolnilnica, je večino časa parkiran ta avtomobil, bojda zaradi pomanjkanja parkirnih mest.
Finančna sredstva za izvedbo napajanja polnilnika na Ptuju je zagotovila družba Elektro Maribor, d. d., medtem ko je polnilnik v lastništvu DEM.
A čeprav je to polnilnica, ki naj bi bila namenjena širokemu krogu ljudi, je dostop do nje omejen. Na to nas je opozoril naš bralec, ki je, kot pravi, že večkrat o tem obvestil tudi vodstvo Elektra Ma-
ribor, OE Ptuj. A kot pravi, zmeraj neuspešno. Na naše novinarsko vprašanje, ali drži, da je na mestu, kjer je polnilnica, zmeraj parkiran rdeč avtomobil, ki onemogoča polnjenje drugim uporabnikom, so iz podjetja Elektro Maribor odgovorili pritrdilno: „Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov pred poslovno stavbo OE Ptuj in glede na dejstvo, da je polnilna postaja v dopoldanskem času zelo redko v uporabi, na to mesto parkira vedno isti lastnik avtomobila, ki pa pušča ključe pri informatorju na OE in v primeru
povpraševanja po polnjenju avtomobila, po zagotovilih OE Ptuj, informator avto seveda umakne."
A kot pravi naš bralec, je to slab izgovor. Polnilnica je namreč v sistemu Polni.si, kar pomeni, da naj bi bila javno dostopna vsem. „Kaj torej, če pride nekdo iz Murske Sobote na Ptuj, v upanju, da bo svoj avtomobil napolnil na tem mestu, kako naj ve, da mora iskati informatorja, da odstrani avtomobil? To ni logično, mesto enostavno mora biti zmeraj na razpolago, ne pa le popoldan," je prepričan naš bralec.
Elektro polnilniki že v večih mestih vzhodne Slovenije
Elektro Maribor je sicer v letih 2012-2014 v evropskem projektu s področja električne mobilnost in v sodelovanju z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) vzpostavil potrebno polnilno infrastrukturo. Polnilniki na oskrbnem področju družbe so postavljeni na osmih lokacijah poslovnih enot: Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota,
Foto: CG
Ptuj • Dobrodelna akcija zbiranja sredstev za urgentni center
Stopili so skupaj z namenom zbrati 600.000
Načrtovana skupna akcija zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju seje začela. Kot so na novinarski konferenci povedali predstavniki ma, Perutnine Ptuj in skupine Finakos - ne bodo več čakali križem rok. Zavihali so rokave, zagotovili lastne donacije in pripravili vloge oziroma prošnje skupaj dokazali, da se z voljo, željo in trudom zmore prav vse. Če je treba, tudi zbrati 600.000 evrov in kot kaže (tudi revizijsko poročilo investicijskega
Ker se je izgradnja urgentnega centra na Ptuju vedno bolj postavljala pod vprašaj, saj Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj ni sposobna zagotoviti lastnega deleža, so se v skupni pobudi za zbiranje namenskih sredstev združila tri največja podravska podjetja: Talum d.d., Perutnina Ptuj d.d. in Finakos d.o.o. Njihov cilj je jasen: ptujski bolnišnici pomagati na poti do cilja oziroma do začetka izgradnje urgentnega centra. K ukrepanju jih je spodbudilo dejstvo, da več kot 140.000 prebivalcev Spodnjega Podravja nima enake zdravstvene oskrbe kot tisti v drugih delih države.
Marko Drobnič, predsednik uprave Talum d.d., Tibor Šimon-ka, predsednik uprave Perutnina Ptuj d.d., Marjan Kostanjevec, direktor Finakos, d.,o.,o., direktor SB Ptuj Andrej Levanič in Dejan
Zavec, ambasador akcije, so vsak iz svoje perspektive predstavili problematiko bolnišnice, pomen izgradnje urgentnega centra in odločitev, da se aktivno pridružijo temu dobrodelnemu projektu.
Kot so poudarjali vsi, je glavni in osnovni namen zbrati čim več sredstev, česar se jasno najbolj veselijo v ptujski bolnišnici, saj sami tega denarja nikakor ne bi mogli zagotoviti. O pomenu SB Ptuj, ki kot osrednja zdravstvena ustanova v tem delu države deluje že polnih 143 let ter o vseh vloženih naporih, je najprej spregovoril Levanič.
Zakaj problemom te ustanove enostavno ne morejo obrniti hrbta, pa je pojasnil Marko Drobnič iz Taluma. Kot eden največjih za-poslovalcev v tem okolju vidijo izjemen pomen v zdravstvenih storitvah, ki jih pacientom nudi
Na novinarski konferenci so projekt predstavljali (z leve): Dejan Zavec, Tibor Šimonka, Andrej Levanič, Marko Drobnič in Marjan Kostanjevec.
Foto: CG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 7. aprila 2017
Aktualno
Štajerski	3
avtomobil in napolni svojega?!
in pred sedežem podjetja Elektro Maribor. A kot nas je opozoril naš bralec, je za polnjenje tam treba imeti veliko sreče, saj je na mestu polnilnice parkirnih prostorov. Neuradno je seveda razlog povsem drugačen.
Z enim polnjenjem 150 km
»Treba je razmišljati v prihodnost. Ne verjamem v to, da se nakup e-avtomobila ne bi izplačal,« pojasni ter doda, da gaje nakup e-avtomobila znamke Renault, model Zoe, stal okrog 17.000 evrov. Poleg tega je treba plačevati mesečni najem v znesku 150 evrov za akumulator oziroma baterijo. »Pozitivno je, da ni treba plačevati goriva, saj je napajanje brezplačno. Poleg tega imamo na ta račun v gospodinjstvu za 20 odstotkov tudi nižjo ceno električne energije. Pokritost terena s polnilnicami je po mojih izkušnjah dobra. Avstrija in Hrvaška imata dobro pokritost, v Sloveniji je okrog 500, 600 polnilnic. Samo Ljubljana jih ima blizu 80. Sedaj se to razvija tudi na štajerskem koncu. Pred letom, ko smo kupili e-avtomobil, smo se kar lovili in iskali polnilnice. Sedaj jih je že kar lepo število. Največ polnim v domačem okolju, na Ptuju in v okolici - pri Elektru Maribor in na Zadružnem trgu, v prihodnje bom uporabljal tudi polnilnico pri restavraciji Pan v Kidričevem. Tudi ob avtocestah je več polnilnic, vendar so tam plačljive. Če sem na poti v Ljubljano, v Celju zavijem z avtoceste in baterijo napolnim na sejmišču, kjer je polnjenje brezplačno. Z enim polnjenjem prevozim 150 km, čas polnjenja je 30 minut. Četudi bi vozilo polnil doma, bi bil strošek ene polnitve 2,5 evra (za 150 km). Avtomobil ima omejitev hitrosti 140 km/h, dobro se obnese tudi na avtocesti. Je pa res, da je poraba energije pri višjih hitrostih za okrog 40 odstotkov večja.« Toplak je še povedal, da so na tržišču že tudi novi modeli z zmogljivejšimi akumulatorji oz. baterijami, s katerimi je možno z enim polnjenjem prevoziti tudi do 400
Lendava, Slovenska Bistrica, Maribor in Radvanje.
Šest od osmih polnilnikov na omenjenih lokacijah - izjema sta Lendava in hitri polnilnik v Mariboru, - je vključenih v center upravljanja polnilne infrastrukture (CUPI) DEM. Polnilniki, vključeni v CUPI, zahtevajo za identifikacijo uporabnika in pri-četek procesa polnjenja uporabo RFID-kartice, ki jo izdajo DEM. Te na osnovi vloge uporabnika vključijo v register in mu brezplačno izdajo kartico.
V Elektru ob tem še dodajajo, da sistematično gradijo bolj robustna kot tudi pametna omrežja ter da je zaradi tega na območju, kjer delujejo, delež podzemnih vodov in pametnih števcev večji kot v povprečju ostalih družb: »Ob razmahu električne mobilnosti bo naša primarna vloga zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti, zanesljivosti in kakovosti delovanja elektroenergetskega sistema za vse odjemalce. Razmah elektro-mobilnosti namreč pomeni večji odjem električne energije, lahko
pa vpliva tudi na konično moč, ki je pomembna zaradi zmogljivosti distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Dinamiko povečevanja števila električnih vozil je težko natančno napovedati, saj je odvisna od več dejavnikov. Električna vozila se bodo vključevala v elektrodistribucijska omrežja."
Vendar pa bi bilo potem tudi smiselno poskrbeti, da bodo že izvedene investicije - kot je postavljena elektropolnilnica - služile namenu.
Dženana Kmetec
Janko Toplak je lastnik električnega (e-)avtomo-bila leto dni. Zanj se je odločil predvsem iz ekološkega vidika.
km. Za v prihodnje pa meni, da bodo proizvajalci razvili baterije, ki bodo omogočale tisoč kilometrov poti z enim polnjenjem.
Nedavno so dve polnilni postaji za polnjenje e-vozil namestili pri Restavraciji Pan v Kidričevem. »Skupina Talum se je že zgodaj začela zavedati okoljske problematike, sledi smernicam trajnostnega razvoja, ki jih postopno vgrajuje v vse segmente svojega delovanja. Polnilnica za e-vozila pomeni nadgradnjo naših dosedanjih aktivnosti s področja trajnosti. V mesecu marcu je bila postavljena pred Restavracijo Pan v Kidričevem prva Tesla polnilnica za električna vozila. Za širše okolje, občino Kidričevo in družbo Vital, ki je odvisna družba Skupine Talum, je to velika pridobitev. Slednja se zaveda, da omenjena storitev za njihovo dejavnost pomeni dodano vrednost,« so povedali v kidričevskem Talumu.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
evrov - za vse nas!
treh družbeno odgovornih podjetij, vodilnih partnerjev v tem projektu, - Talu-še za 4000 drugih podjetij, ki delujejo v našem okolju. Prepričani so, da bodo programa) premagati še zadnjo oviro na poti do cilja.
SB Ptuj: »V celoti podpiramo prizadevanja za izgradnjo urgentne-ga centra in peljemo vse aktivnosti v to smer, da se ta projekt tudi realizira.«
Tudi skupina Finakos, v kateri deluje kar šest podjetij, se uvršča med večje zaposlovalce v Spodnjem Podravju. Skrb za zdravje po besedah direktorja Marjana Kostanjevca vidijo kot ključno vrednoto. »Glede na odnos države pa smo sprevideli, da enostavno moramo pomagati tudi sami, če želimo, da bo zdravstvena oskrba v tem delu države primerljiva drugim delom Slovenije. Prepričan sem, da s sodelovanjem lahko veliko dosežemo,« je med drugim dejal Kostanjevec.
Da kar 90 % od skupno 1750 zaposlenih v Perutnini Ptuj živi v podravski regiji in da precejšen delež teh potrebuje tudi storitve ptujske bolnišnice, je kot razlog več, da se pridružijo akciji zbiranja sredstev, navedel predsednik uprave PP Tibor Šimonka. »Prispevati želimo k temu, da se želja
ptujske bolnišnice in pacientov izpolni,« je še dodal.
Tudi ambasador akcije Dejan Zavec je dejal, da ne želijo več čakati na čudež in so se zato odločili stopiti skupaj. »Gre za iskren, odprt in širok projekt družbenega pomena,« poudarja Zavec.
Zbiranje denarja se je že začelo
Zbiranje sredstev se je že pričelo ta teden, odprt bo transakcijski račun, na katerem bodo zbirali denar, ki bo v celoti namenjen izgradnji urgentnega centra Ptuj. O tem, kolikšne donacije so namenila tri podjetja, ki so gonilne sile projekta, tokrat niso govorili. So pa dejali, da se bodo potrudili po najboljših močeh, da njihova participacija nikakor ne bo simbolična in da bodo skušali biti dober zgled vsem ostalim. Njihov cilj pa je jasen: čim prej zbrati prepotrebnih 600.000 evrov. Nad projektom bomo kot medijski pokrovitelj bdeli tudi v naši družbi
Radio-Tednik Ptuj. Želja organizatorjev je namreč stvari izvesti popolnoma transparentno ter javnosti podajati poročila o višini zbranih sredstev, dokazilih, za kaj so porabljena, pripravljen pa bo tudi seznam donatorjev.
Največji dogodek, na katerem bodo lahko svoj kamenček v mozaiku prispevali prav vsi, bo izveden 10. junija. Takrat se v ptujskih Termah obeta dobrodelni dogodek s teniškim turnirjem in nastopi številnih glasbenih izvajalcev ter športnikov.
Od tega tedna naprej so škarje in platno v rokah vseh, ki živijo in delajo v Spodnjem Podravju, tistih, ki si zaslužijo enakovredno zdravstveno oskrbo kot jo imajo v drugih delih države. Kdaj bodo sredstva zbrana, je težko napovedati. Ko jih bo dovolj, se bo gradnja lahko začela hitro, ptujski urgentni center bi tako po optimističnem scenariju lahko stal že konec tega leta ali v začetku naslednjega.
Dženana Kmetec

Fotografija je simbolična
Revizija investicijskega programa: operacijske sobe so nujne
20. marca je bil zaključen postopek revizije investicijskega programa UC Ptuj. Kot so pojasnili na Ministrstvu za zdravje, so recenzijsko poročilo prejeli in ga takoj posredovali vodstvu SB Ptuj z naročilom, da mora skladno s poročilom dopolniti oziroma pojasniti projekte. Da je poročilo za SB Ptuj ugodno in da je pravzaprav potrditev njihovih navedb, pa je po prejemu poročila dejal direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič. Zadeve, ki jih morajo pojasniti in spreminjati, so malenkosti in jih bodo uredili še ta mesec. »Kar je zelo pomembno je to, da je revizija pokazala, da izgradnja operacijskih sob absolutno sodi v ta projekt,« je pojasnil Levanič. Vse te ugotovitve pa pomenijo,da bo država najbrž morala zagotoviti dodatna sredstva, še vsaj pol milijona evrov za začetek izgradnje urgentnega centra na Ptuju. Šele ko bo to urejeno in ko bo zagotovljen lastni delež Bolnišnice, bo finančna konstrukcija zaprta in stroji se bodo lahko pognali.
Foto: CG
4 Štajerski
V središču
petek • 7. aprila 2017
Ormož • V središču mesta nastaja prvo mini krožišče
Je naložba ob načrtovani ukinitvi ceste
proti mejnemu prehodu upravičena?
V središču mesta Ormož na regionalni cesti pri gradu nastaja prvo od dveh mini krožišč. Približno 100 metrov stran (pri avtobusni postaji) bodo gradbinci podjetja Asfalti Ptuj uredili še drugo povozno krožišče. Izgradnja povoznega krožišča pri gradu pa med krajani vzbuja pomisleke, saj nameravajo obstoječi železniški prehod ukiniti, promet, ki poteka od meddržavnega mejnega prehoda skozi mesto Ormož, pa preusmeriti na novo zgrajeno ormoško vzhodno obvoznico.
Eno najnevarnejših križišč v Ormožu, kjer se stikata Kolodvorska in Ptujska cesta, počasi dobiva novo podobo. Po tem, ko so pred časom križišče pri gradu zasedli gradbinci zaradi obnove mešane kanalizacije, zdaj to isto križišče spreminjajo v mini krož-išče. »Gre za krožišča, pri katerih je v primeru zavijanja večjih vozil možno sredino prevoziti,« so sporočili z občine Ormož. Še eno takšno krožišče nameravajo urediti na isti cesti približno 100 metrov od prvega, pri avtobusni postaji oz. na križišču Vrazove, Kolodvorske in Ljutomerske ceste, ki sicer velja za eno najprometnejših križišč v Ormožu.
Kot je pri tem pojasnili večinski financer, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), so v sklopu predvidene ureditve mini krožišč Ormož-avtobusna postaja in Ormož-grad poleg ureditve po-voznega sredinskega otoka predvideni še manjši gradbeni posegi v območju pločnikov in ločilnih otokov. »Namen preureditve tan-giranih križišč je izboljšati prometno varnost vseh udeležencev v prometu in povečati pretočnost obstoječih križišč, saj sta obe lokaciji krožišč v centralnem delu mesta Ormož,« so investicijo pojasnili na direkciji.
Izvajalec je podjetje Asfalti Ptuj, ki je dela v vrednosti dobrih 190.000 evrov začelo prejšnji teden. Naložbo naj bi sicer zaključili v približno dveh mesecih. V času del je oviran promet in poteka izmenično enosmerno s pomočjo semaforjev.
Obstoječi železniški prehod nameravajo ukiniti, promet, ki poteka od meddržavnega mejnega prehoda skozi mesto Ormož, pa preusmeriti na novo zgrajeno ormoško vzhodno obvoznico.
Eno najbolj nepreglednih križišč počasi dobiva novo podobo.
Vodstvo občine zagovarja upravičenost krožišča
Glede na to, da bo del ceste, ki se od bodočega krožišča pri gradu nadaljuje preko železniškega prehoda proti mejnemu prehodu, ukinjen, saj bo promet preusmerjen na novo zgrajeno vzhodno obvoznico, se pri določenih krajanih vzbujajo pomisleki glede smiselnosti projekta. O tem smo povprašali tudi na občino Ormož, kjer so kljub temu prepričani, da je ureditev mini krožišč povsem upravičena. »Idejo o izvedbi mini krožišč pri avtobusni postaji in gradu je na direkcijo podala Občina Ormož. Direkcija je potrdila idejo, saj so taka križišča prome-
tno varnejša in propustna. Prehod preko železnice bo ukinjen in promet, ki poteka od meddržavnega
mejnega prehoda skozi mesto Ormož, bo po novem potekal po novo zgrajeni vzhodni obvozni ce-
Večinski financer Direkcija za infrastrukturo
Na razpis za izvedbo dveh mini krožišč Ormož-avto-busna postaja in Ormož-grad, ki ga je Direkcija RS za infrastrukturo objavila v začetku novembra lani, je prispelo pet ponudb s ponudbenimi cenami med 190.731 in 218.962 evrov. Izbran je bil najugodnejši ponudnik Asfalti Ptuj, d. o. o., s ponudbeno ceno 190.731 evrov. Naložba bo sicer financirana s sredstvi direkcije in ormoške občine. Glavnino sredstev bo prispevala direkcija, in sicer v višini 140.954 evrov. Preostalih, okoli 49.800 evrov pa bo iz lastnega proračuna krila občina.
Ptuj • Na obisku župan Pirana Peter Bossman
Foto: Črtomir Goznik
Župana občin Ptuj Miran Senčar in Piran Peter Bossman sta se v torek srečala na Ptuju.
»Srečanje na Ptuju smo začeli na občini. Z gosti smo najprej govorili o zgodovini mest. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro, si ogledali knjižnico in dominikanski samostan. Nadaljevali smo ob Ptujskem jezeru. Županu in njegovi ekipi smo pojasnili načrte o razvoju turizma na jezeru in ob njem. Po kosilu smo si ogledali še golf igrišče. Nadejamo se sodelovanja z občino Piran. Sodelovali bi lahko na področju kulture in festivalov. Piranska galerija je v Sloveniji zelo prepoznavna in uspešna, lahko bi izmenjevali razstave, delili izkušnje. Možnosti sodelovanja so tudi na področju turizma. Ozavestiti bi bilo treba, da turizem v Sloveniji ni samo na osi Porto-rož-Postojna-Ljubljana, temveč se razteza na vzhodni del države,« je po srečanju povedal gostitelj delovnega srečanja, župan MO Ptuj Miran Senčar. Župan Pirana Peter Bos-
sti. Kljub ukinitvi prehoda preko železnice je upravičena izvedba mini krožišča, saj bo po sicer malo manj obremenjenem kraku promet potekal do železniške postaje in uprave ter skladišča podjetja P&F Jeruzalem, d. o. o. Prav tako je potrebna ureditev križišča in priključkov, saj je sedanje stanje nepregledno.« Ob tem smo še preverili, kako daleč je izgradnja vzhodne obvoznice. »Trenutno poteka
postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za prestavitev meddržavnega mejnega prehoda, plan je aprila letos in potem v kratkem izvedba. Prav tako poteka postopek prekategorizacije vzhodne obvoznice v državno cesto in ureditev vozišča in priključka na državno cesto Ormož-Središče ob Dravi. Trenutno na DRSI izbirajo projektanta,« so še obrazložili na občini.
Monika Levanič
Podravje, Pomurje • Setev sladkorne pese
Sladko zlato raste na
Po desetletju se na slovenska polja vrača pridelava sladkor posejali v minulih dneh.
Mesti bi povezali kultura in festivali
Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je v tem tednu na delovnem obisku gostil župana občine Piran Petra Bos-smana in njegove sodelavce. Srečanje ptujskega in piranskega župana ni bilo prvo, saj sta se srečala že v Strunjanu, kjer VGP Drava Ptuj izvaja večji projekt.
sman je obisk Ptuja opisal kot zelo prijeten. »Z županom sva se med drugim pogovarjala o omejitvi prometa v starem mestnem jedru, s čimer se ukvarjamo tudi v naši občini in imamo pri tem nekaj težav. Poleg sodelovanja na področju kulture in turizma bi lahko morda sodelovali pri kakšnem projektu, predvsem na področju čezmejnega sodelovanja. Ocenjujem, da ima Ptuj na področju turizma velik razvojni potencial,« je povedal Peter Bossman.
Srečanje županov Ptuja in Pirana je bilo organizirano na pobudo Vo-dno-gospodarskega podjetja (VGP) Drava Ptuj, ki ga vodi direktor Borut Roškar. VGP Drava Ptuj je koncesio-nar za urejanje voda v Podravju in na Primorskem, in sicer za porečje reke Drave ter porečje jadranskh rek z morjem.
Mojca Zemljarič
Predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese in Zadruge Kooperativa Kristal Mirko Kosi je povedal, da so sladkorno peso posejali na okrog 80 hektarjih njivskih površin na območju Ptuja, Ormoža, Prlekije in Prekmurja. Letos se je za pridelavo odločilo blizu 40 kmetov. »S pridelovalci se bomo prihodnji teden srečali na delovnem sestanku, na katerem bodo podana nadaljnja navodila. Urejamo tudi podlage za zavarovanje posevkov,« pojasnjuje Kosi.
Ivan Brodnjak, strokovnjak za delo s poljščinami iz Kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj, poudarja, da je oživitev pridelave sladkorne pese dobra poteza: »Resda je letošnja letina poskusna, a za kolobar je ponovna pridelava zelo dobrodošla. Zaradi opustitve pridelave na terenu ni ostalo veliko mehanizacije. Če se bo obseg pridelave povečeval, se bo počasi dopolnjevala tudi mehanizacija. Cena, ki so jo pridelovalci dogovorili s hrvaškim kupcem, je relativno dobra. Če se bo pridelava v prihodnjih letih povečevala, bi morali stremeti k doseganju višjih pridelkov. V tujini je hektarski donos od 70 do 90 ton, pri nas smo v zadnjem letu pridelave pred desetimi leti beležili 50 ton na hektarju površin. Hektarske donose bi bilo treba dvigniti. To lahko dosežemo z izboljšanjem tehnologije, pa tudi
z namakanjem. Potencial za namakanje na Ptujskem in Dravskem polju obstaja, le izkoristiti bi ga bilo treba. Če bi namakali, bi po moji oceni lahko dosegali hektarski donos okrog 80 ali 90 ton, saj je zadostna količina vlage temeljna za rast in razvoj te kulture.«
Slovenski kmetje bodo sladkorno peso pridelovali pod okriljem Zadruge Kristal. Ta je pogodbo o prodaji pridelka sklenila s hrvaško sladkorno tovarno Viro iz Virovi-tice. Dogovorjena cena za tono pridelka je 36 evrov. Slovenija je
Za pridelavo sladkorne pese se je
Foto: ML
petek • 7. aprila 2017
V središču
Štajerski	5
Ptuj • Stari dravski most bodo predvidoma zaprli v sredini junija
Elaborata o zapori in obvozih še nimajo
V sredo je na sedežu mestne občine (MO) Ptuj potekal sestanek na temo obnove ptujskega mostu. Čeprav je bilo pričakovati pojasnila izvajalca in investitorja o napovedi 18-mesečne zapore mostu, je pred novinarje po sestanku stopil samo župan MO Ptuj.
V imenu izvajalcev (družbe Pomgrad) sta bila na sestanku prisotna dva predstavnika, eden od njiju je vodja gradbišča Bogdan Rojs. Investitorja, Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), je zastopal nadzornik Boris Tekavec. Župan MO Ptuj Miran Senčar je po sestanku povedal, da je izvajalec vpeljan v delo in bo začel pripravljalna dela. Most naj bi predvidoma za promet zaprli sredi junija, odprli pa po končani obnovi, to je konec septembra 2018. Župan je dejal, da se bodo predstavniki lokalne skupnosti napovedali za sestanek pri investitorju, DRSI. »Odgovornih, ki lahko odločajo o morebitnem skrajšanju časa obnove, danes na sestanku ni bilo. Mi bomo DRSI predlagali, naj čas popolne zapore mostu skrajša ter izvajalca za to tudi nagradi, saj bi v tem primeru z gradnjo imel tudi večje stroške. Zahtevali bomo tudi analizo ocene stroškov investicije v primerjavi s predvidenimi koristmi investicije,« poudarja ptujski župan.
Za zdaj je znano, da bo v času zapore starega mostu promet preusmerjen čez Puhov most. Vse drugo ostaja neznanka - tako kot smo pred tednom dni že podrobno poročali v našem časopisu. Elaborat, v katerem bodo natanč-
Foto: Črtomir Goznik
25.000 vozil dnevno čez oba ptujska mostova
| Merilno mesto	| Vsa vozila |	Osebna	1 Avtobusi 1	Lahka in srednja tovorna, do 7 t |	Težka tovorna	
Puhov most	12.722	10.432	35	1.463	716	2.179
Mariborska cesta	15.032	13.639	110	1.030	142	1.172
Ormoška cesta	17.000	14.950	180	1.500	900	1.800
Vir: DRSI, podatki za leto 2015
Točnega podatka, koliko prometa gre dejansko čez stari dravski most na Ptuju, ni, saj na njem ni merilnega mesta. Lahko si pomagamo s podatki o pretoku prometa po Mariborski in Ormoški cesti. Večina vozil (70 ali 80 odstotkov), ki peljejo po Mariborski cesti, se pelje po starem dravskem mostu. Čez palec bi lahko dejali, da je to blizu 12.000 vozil dnevno. Čez oba mostova (za Puhov most so podatki natančni, saj je na njem merilno mesto), se torej dnevno pelje okrog 25.000 vozil.
Foto: Črtomir Goznik
»MO Ptuj bo izvedla revizijo tehnološkega plana obnove mostu, s katero bomo poskušali najti odgovor, ali je možno z večjim številom delavcev na gradbišču čas obnove mostu skrajšati,« je v sredo napovedal ptujski župan Miran Senčar.
ni predvideni prometni tokovi v času zapore, še ni izdelan. Tudi se ne ve, kje bo obvoz za intervencijske poti in javni promet. Lahko bi to bil most za pešce, a odločitev ni znana. Na vprašanje, ali bi bilo možno v času obnove postaviti pontonski most, župan ni podal odgovora. Vse to bo predmet elaborata. Odgovora, kdaj bo pripravljen, javnost v sredo pri županu ni dobila. »Ko bo elaborat pripravljen, ga bomo dobili na vpogled. Predstavili ga bomo enotam zaščite in reševanja, policiji, izvajalcem javnega prevoza ... Pričakujemo, da bo obvoz speljan tudi po odseku podravske avtoceste, ki bi ga v času obnove lahko uporabljali brez vinjet. DRSI bomo pozvali, naj ob cestah, ki se bodo v času obnove uporabljale kot obvozne, poskrbi za pločnike.«
Mojca Zemljarič
80 hektarjih
ne pese. Prve hektarje so pridelovalci v Podravju in Pomurju
pridelavo in predelavo sladkorne pese opustila v letih 2006-2007. Pridelovalci so za opustitev pridelave skupno prejeli 3,8 milijona evrov finančnega nadomestila. Lastniki Tovarne sladkorja Ormož (TSO), med katerimi je največji nizozemski Cosun, so za opustitev dejavnosti in razgradnjo tovarne dobili nakazanih 34,8 milijona evrov. Zaradi nepravilnosti pri postopku razgradnje tovarne je Republika Slovenija morala v bruseljsko blagajno vrniti 8,7 milijona evrov. Država je lastnikom tovar-
ne znesek za razgradnjo izplačala v celoti in ga niti ne terja nazaj, saj je najverjetneje sokriva za nepravilnosti pri poteku sladkorne reforme. Vse od zaprtja tovarne leta 2007 si Združenje pridelovalcev prizadeva za ponovno oživitev pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji. Pridelavo so sedaj, ko so omejitve EU zaradi kvot prenehale veljati, že začeli. Če bodo našli investitorja, bo morda kdaj v prihodnosti v Sloveniji ponovno stekla tudi pridelava sladkorja.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
letos odločilo skoraj 40 kmetov.
Markovci • Športni park Zabovci nameravajo dopolniti
Tudi izgradnja parkirišča za avtodome
Športni park Zabovci, priljubljen tako med okoličani kot tudi med drugimi obiskovalci, namerava občina Markovci še nekoliko dopolniti. Do konca leta načrtujejo izgradnjo parkirišč za avtodome, kar pa tudi ni zadnja novost.
Z izgradnjo Ptujskega jezera so ob severnem delu jezera ostali mrtvi rokavi reke Drave. Ti rokavi so s časom zaraščali, nekatere rokave pa so okoličani uporabljali kot gramoznice oz. peskokope. Z ustanovitvijo Občine Markovci se je to območje začelo sistemsko urejati kot športno rekreacijski center. Danes tako Športni park Zabovci, ki ga upravlja Športno rekreacijsko društvo Zabovci, na vsega okoli 5,8 ha tvorijo dve asfaltirani igrišči za košarko in mali nogomet, igrišče za odbojko na mivki ter igrišče za balinanje, lično urejen ribnik za potrebe športnega ribolova in večnamenska stavba za potrebe druženja. Športni park tako predstavlja eno od rekreacijskih točk, ki je priljubljena med domačini kot tudi med drugimi obiskovalci vseh starostnih skupin in iz različnih krajev. Kar pa primanjkuje, je ta park tržiti tudi kot turistično destinacijo, ugotavljajo na občini: »Naravne danosti so lepe in so primerne za razvoj turizma, urejena je tudi osnovna in športna infrastruktura. Občina pa opaža, da bi bilo za nadaljnji razvoj treba urediti še turistični vidik tega območja. Ljudje, ki prihajajo, bi lahko na tem območju ostali še za kakšen dan ali dva, vendar ob neobstoječih nastanitvenih možnostih to ni mogoče.« Rešitev
vidijo v ureditvi parkirišča za avtodome, saj so hišice na kolesih vse bolj priljubljene. S tem bi vsaj za kakšen dal ali več zadržali popotnike, kar pa pomeni tudi priložnost za lokalne ponudnike.
Občino letno prečka več tisoč avtodomov
Spodbudna novica k načrtovani naložbi je še podatek, da občino letno prečka več tisoč av-todomov, je na marčevski seji občinskega sveta izpostavil župan Milan Gabrovec. Kot je še razvidno iz projektne dokumentacije, ki so jo z veseljem potrdili občinski svetniki, naložba zajema izgradnjo parkirišča za avtodome in ureditev dovozne poti do parkirišča v dolžini 32 metrov. S projektom v vrednosti 30.000 evrov (z DDV) se bodo potegovali za evropska sredstva. Če bo šlo vse po sreči, bodo glavnino sredstev, okoli 16.800 evrov, počrpali iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, razliko pa bo krila občina.
A to ni edina novost. Ponudbo športnih dejavnosti v parku namreč nameravajo obogatiti še s fitnesom na prostem. Po investicijski dokumentaciji sodeč v okviru projekta načrtujejo dobavo in postavitev zunanje oprema
za izvajanje različnih telesnih vaj za krepitev psihične in fizične sposobnosti za vse generacije, tudi za invalide. Oprema bo nameščena na lokaciji, ki jo občani najbolj uporabljajo za sprehode, tek, kolesarjenje; v bližini športnega objekta in ob reki Dravi. Investicijo, ocenjeno na nekaj manj kot 20.000 evrov (z DDV), nameravajo izvesti v okviru skupnega projekta »Medobčinska medgeneracijska rekreacijska krožna pot« občin Markovci in
Hajdine ter Športnega društva Pure Sport, ki ga koordinira Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. Z oddajo vloge računajo na 80 odstotkov upravičenih nepovratnih sredstev s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, kar pomeni okoli 13.000 evrov, razliko pa bo zagotovila občina iz občinskega proračuna.
Dela na terenu naj bi začeli v jesenskih mesecih.
Monika Levanič
FOTO: ML
6 Štajerski
Podravje
petek • 7. aprila 2017
Slovenija • Dan zdravja: spregovorimo o depresiji
Število predpisanih antidepresivov v porastu,
Znake bolezni dokaj hitro prepoznamo in v večini primerov ob njih brez oklevanja poiščemo pomoč zdravnika. Simptome, ki bi lahko nakazovali na psihične pozornost ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo danes, 7. aprila, na Svetovni zdravstveni organizaciji in Nacionalnem inštitutu za javno
Da depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, temveč bolezen, ki lahko prizadene vsakogar, ter da je mnogokrat ne prepoznamo in zato ne dobimo ustrezne pomoči, ob letošnjem dnevu zdravja poudarjajo na NIJZ. Vse to, kot tudi resne posledice, ki jih lahko ima nezdra-vljenje depresije, so razlogi, da je letos Svetovna zdravstvena organizacija ob svetovnem dnevu zdravja pozornost namenila ravno prepoznavanju znakov in odkritem pogovoru o depresiji.
Čeprav se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno
zdravje v Sloveniji v obdobju 2008-2015 število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije znižalo, je skrb vzbujajoč podatek, da se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres bistveno zvišalo, v porastu pa je tudi število predpisanih antide-presivov.
Znaki, ki spremljajo depresijo, so različni, včasih bolj, spet pri drugih manj prepoznavni. To so lahko: dolgotrajna žalost, izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih je posameznik običajno užival, ovirano vsakodnevno delova-
nje, izguba energije, sprememba teka in spanja, tesnoba, zmanjšane zmožnosti koncentracije, neodločnost, nemir, občutek nevre-dnosti, krivda, brezup ... Glede na podatke o številu samomorov v Sloveniji je pogovor o tej temi toliko pomembnejši, namreč ravno depresija pogosto vodi tudi v samomore.
Kot poudarja Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, je depresija pogosta motnja razpoloženja, ki pa jo lahko zdravimo: „Nastane zaradi najrazličnejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih
Ptuj • Seja varnostnega sosveta
Za občinske ceste javno-zasebno partnerstvo?
Člani varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj so na zadnji seji, ki je bila konec meseca marca, med drugim pregledali podatke s področja javne varnosti za minulo enoletno obdobje.
Komandir policijske postaje (PP) Ptuj Boris Železnik se je v uvodu dotaknil zgodbe o belem kombiju, ki je v lanskem letu odmevala tudi v podravskem okolju. Beli kombi, iz katerega naj bi v vozilo vabili otroke, naj bi opazili na različnih lokacijah na območju Podravja. Policisti so ugotovili, da se je zgodba o belem kombiju razširila v času, ko so o tovrstnih nevarnostih v širšem slovenskem prostoru preventivno opozarjali učitelje in starše. »Zaznali smo, da je v okolju opažen beli kombi sovpadal s časom akcije obveščanja, ki jo je policija širše peljala v slovenskem prostoru. Učitelje, starše in otroke smo opozarjali na varnostne izzive, ki bi se lahko pojavili v okolju. Otroci so nato, morda pod vtisom našega opozorila ali neke zgodbe, zaznali določene situacije (npr. videli bel kombi, op. a.). Suma, da bi kdo dejansko v beli kombi vabil otroke, nismo potrdili niti v enem primeru ali da bi v zvezi s tem evidentirali kaznivo dejanje. Se pa je res zgodila situacija, da je beli kombi ustavil v nase-
lju. Voznik je vozilo varno ustavil na avtobusnem postajališču, da je opravil telefonski klic,« je pojasnil komandir Železnik in v nadaljevanju predstavil še nekaj podatkov o javni varnosti za območje PP Ptuj. »Varnost na cestah se je nekoliko izboljšala. Leta 2015 so na cestah na območju PP Ptuj življenje izgubile tri osebe, lani ena. V primerjavi z letom 2016 je bilo lani v prometnih nesrečah manj hudo in lahko telesno poškodovanih. Število prekrškov v obeh letih je primerljivo. Zaradi groženj s področja terorizma smo izvajali dodatne varnostne ukrepe. V začetku leta je bilo več vlomov. Storilca smo v roku 14 dni izsledili, dokazali smo mu 10 vlomov v objekte, preiskovalni sodnik je zoper njega odredil enomesečni pripor.« Komandir PP Ptuj Boris Železnik se je na seji dotaknil še problema vsiljivega beračenja. »Na območju, ki ga pokriva naša policijska postaja, se zadržuje večje število tujcev. V glavnem so to Romuni, ki zbirajo denarne prispevke. V številnih primerih gre za prevare. Ko zaznamo prevaro, de-
janje obravnavamo kot prekršek, zbrana sredstva zasežemo.«
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel je poudaril, da bi bilo treba več denarja zagotoviti za redno vzdrževanje občinske cestne infrastrukture. Župan Miran Senčar je dejal, da obstaja ideja oz. možnost, da bi za vzdrževanje cest sklenili javno-zasebno partnerstvo: »Z obsegom sredstev, ki jih namenjamo za redno vzdrževanje cest, stanja cest, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti, ne moremo izboljšati v prihodnjih 30 letih. Zato smo se lotili oblikovanja jav-no-zasebnega partnerstva. Zbiramo podatke, poiskali bi zasebnega partnerja, ki bi ceste obnovil, potem bi mu občina to na dolgi rok odplačevala. Ocenili smo, da bi to bil najoptimalnejši model za obnovo in vzdrževanje cestne infrastrukture. Občina Velenje je z modelom javno-zasebnega partnerstva v treh letih obnovila vse dotrajane ceste.«
Mojca Zemljarič
Depresija vpliva na stopnjo samomorilnosti
Stopnja samomora je v Sloveniji najvišja med osebami, starejšimi od 65 let. »V obdobju med letoma 2000 in 2008 se je stopnja samomora znižala za kar 32 odstotkov, med letoma 2008 in 2015 pa ostaja bolj ali manj nespremenjena. Pomembno je, da posameznik, ki se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, čustvih in potrebah tudi na glas odkrito spregovori s človekom, ki mu zaupa. To je lahko sorodnik, prijatelj, sodelavec ... zdravnik, psihoterapevt, psiholog, socialni delavec. Obenem pa bodimo v medosebnih odnosih pozorni in odprti za ljudi, s katerimi bivamo in se z njimi srečujemo - če vidimo, da je nekdo v stiski, se z njim o tem pogovorimo in mu pokažimo, da nam je mar,« pravi Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
4	K
izkušenj in okolja. Depresijo je pomembno kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in preprečevati poslabšanja ter ponovitve.«
Obenem sicer poudarja, da se depresija pogosto zavije v telesne simptome bolečin, nelagod-ja, utrujenosti, a je ozdravljiva: s psihoterapijo, z zdravili (antide-presivi) ali s kombinacijo oboje-
ga. Dernovškova še poudarja, da imajo pri zdravljenju depresije pomembno mesto dejavnosti, ki so za posameznika spodbudne in prijetne, to so lahko hoja, kolesarjenje, tek in plavanje: »Zlasti za hojo je znano, da 12.000 korakov dnevno lahko pri blagi ali zmerni depresiji nadomesti jemanje zdravil.«

Najvišja stopnja obolevnosti za depresijo
Hajdina • Podpis pogodb in aneksov o opravljanju javne gasilske
Pomoč gasilcev je neprecenlji
Prostovoljna gasilska društva, združena v Območno gasilsko zvezo Ptuj, so minuli teden nju javne gasilske službe za leto 2017.
Predstavniki prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v mestni občini Ptuj, Cirkulanah, Zavrču, Markovcih in na Hajdini, združenih v skupno Območno gasilsko zvezo Ptuj, so se minuli teden srečali v Hajdošah. Tako kot vsako leto so tudi tokrat podpisali pogodbo o opravljanju gasilske službe za leto 2017 ter anekse, v katerih so določene vrednosti pogodb oziroma sredstva, ki jih za delovanje gasilskih društev namenjajo posamezne občine. Zraven predsednika OGZ Ptuj Marjana Meglica, poveljnika OGZ Ptuj Zvonka Glažarja, predsednika regijskega sveta in člana
UO GZS Janeza Merca ter drugih občinskih poveljnikov in predsednikov so se podpisa udeležili tudi predstavniki občin: župana mestne občine Ptuj Miran Senčar in Hajdi-ne Stanislav Glažar ter podžupana občin Cirkulane Franc Milošič in Zavrč Janko Lorbek, medtem ko je markovski župan Milan Gabrovec pogodbo in aneks podpisal že prej.
Kot je dejal letošnji gostitelj srečanja, župan občine Hajdina Stanislav Glažar, bi si vsi predstavniki občin želeli še več sredstev za delovanje gasilskih društev. Hajdinska občina letos v proračunu za delovanje petih gasilskih društev planira
sredstva v vrednosti 132.457 evrov, kar je dobrih 15.000 evrov več kot lansko leto. Kar 20.000 evrov namreč namenjajo za udeležbo na gasilski olimpijadi, 60.000 evrov pa za nakup novega vozila, ki ga bodo v prihodnjem letu še nadgrajevali. »Kolikor občine zmoremo, toliko damo. Glede na aktivnost društev bi si seveda želeli, da bi jim lahko namenili še več sredstev, a odnos države je mačehovski in s proračuni smo močno omejeni,« je ob tej priložnosti povedal Glažar, ki je tako kot vsi drugi predstavniki občin z delom OGZ in vseh društev izjemno zadovoljen.
Foto: Črtomir Goznik
Pogodbe in anekse o opravljanju javne gasilske službe so članice OGZ Ptuj podpisale minuli teden.
petek • 7. aprila 2017
Podravje
Štajerski	7
vec je tudi reakcij na hud stres
težave posameznika, pa prepogosto spregledamo ali jih enostavno ne jemljemo dovolj resno. Prav zato zdravje (NIJZ) usmerjajo v prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije v vseh življenjskih obdobjih.
je med starejšimi od 55 let.
V sedmih letih za 28 odstotkov več predpisanih antidepresivov
Kljub temu da gre za bolezen, ki nikakor ni redka, pa se o njej še vedno premalo govori, tudi zaradi predsodkov. Po podatkih, s katerimi razpolagajo na NIJZ, se namreč le polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomoč. »Po podatkih iz mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. V obdobju 2008-2015 se je po podatkih zunajbolnišnične statistike število prvih obiskov pri odraslih, starejših od 20 let, z zabeleženo diagnozo 'depresivna epizoda' znižalo v povprečju za 34 odstotkov, in sicer v vseh starostnih skupinah; pri mladostnikih, starih od 15 do 19 let, pa je število ostalo na približno isti ravni. V primerljivem obdobju se je število obiskov z diagnozo
'reakcija na hud stres in prilago-ditvena motnja' pri mladostnikih in odraslih povečalo v povprečju za 47 odstotkov. V obdobju 2008-2015 se je za 18 odstotkov znižala tudi stopnja hospitaliza-cij odraslih (starih 20 let in več) zaradi depresije. Število izdanih receptov za antidepresive (to so zdravila za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni), se je v tem obdobju povečalo za 28 odstotkov,« pomembne statistične podatke izpostavlja Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V Sloveniji pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet deluje mreža 10 svetovalnic za pomoč v čustveni stiski; v Ljubljani, Kranju, Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Sevnici, Laškem, Novi Gorici, Postojni in Kopru. Kot poudarjajo na NIJZ, so svetovalnice pomembno dopolnilo preostalim virom pomoči, saj so za ljudi lažje dostopne - brez napotnice in dolgih čakalnih dob.
»Po mnenju strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi morali v Sloveniji na področju varovanja duševnega
Za depresijo zboli več žensk kot moških
»Po ocenah naj bi več kot 300 milijonov ljudi oz. več kot 4 odstotke svetovnega prebivalstva živelo z depresijo. Med letoma 2005 in 2015 se je število ljudi z depresijo povečalo za več kot 18 odstotkov. V Evropi živi 40 milijonov oseb z depresivnimi motnjami, stopnja obolevnosti v posameznih državah pa znaša med 3,8 in 6,3 odstotka prebivalstva. Za depresijo zboli več žensk (5,1 %) kot moških (3,6 %). Stopnja obolevnosti se spreminja glede na starostno skupino, najvišja pa je med starejšimi (in presega 7,5-odstotno obolevnost pri ženskah ter 5,5-odstotno obolevnost pri moških v starostni skupini med 55 in 74 let). Med izrednimi humanitarnimi razmerami in nasilnimi spopadi se z depresijo in tesnobo sooča kar 20 odstotkov ljudi,« nekatere pomembne statistične podatke, ki dokazujejo, da gre za pogosto psihično bolezen, izpostavljajo na SZO.
Zaskrbljujoč pa je še en podatek, in sicer da depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka spremlja vsako šesto žensko, v Sloveniji je to okrog 3.300 žensk letno.
zdravja še bolj kot doslej delovati preventivno in napore organizirano usmeriti v krepitev osebnostne čvrstosti posameznika, da se bo lažje prilagajal hitri dinamiki življenja, v povezovanje strokovnjakov in organizacij ter posebno skrb nameniti ranljivim družbenim skupinam. Preventiv-
ni pristopi vključujejo tudi razvoj in implementacijo programov za otroke in mladostnike,« poudarjajo na NIJZ. Na njihovi spletni strani (www.nijz.si/dusevnozdravje-pomoc) so objavljeni seznam in kontakti virov strokovne pomoči s področja duševnega zdravja.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv
Foto: CG
službe za leto 2017
va
podpisala pogodbo o opravlja-
Na postavki varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v letošnjem proračunu ptujska občina zagotavlja 632.359 evrov, od tega skoraj polovico za dve investiciji: 200.000 evrov za nabavo gasilske avtolestve ter 150.000 evrov za obnovo in dozidavo gasilskega doma.
Okrog 153.000 evrov bo za zagotavljanje primernih pogojev za delovanje gasilskih društev namenila občina Markovci. Občina Zavrč ima v proračunu za ta namen planiranih 48.075 evrov, primerljiv znesek, in sicer 43.600 evrov, pa sosednja občina Cirkulane.
Dženana Kmetec
Središče ob Dravi • Pogovor ob 63. občinskem prazniku z županom Jurijem Borkom
Želijo si investitorje in nova delovna mesta
V občini Središče ob Dravi so konec meseca marca začeli praznovanje že 63. občinskega praznika, v sklopu katerega se bo v približno mesecu dni zvrstilo okoli 16 raznovrstnih dogodkov in prireditev. V teh dneh je med drugim potekala tudi svečana proslava ob častitljivi, 130-letnici PGD Središče ob Dravi. Slovesno pa bo prav tako ta konec tedna, ko se bo v telovadnici osnovne šole ob 10. uri začela osrednja proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim občanom.
Župan občine Središče ob Dravi je ob tej priložnosti predstavil ključne mejnike dela v lanskem letu. Kot je dejal, so lani v skladu s finančnimi možnostmi v naložbe investirali okoli 190.000 evrov. Prednost je imela obnova cest. »Med večjimi naložbami sta rekonstrukcija dveh cest v Šalovcih v dolžini 1.400 metrov v vrednosti 95.000 evrov (prej makadam, sedaj asfaltna izvedba) ter urejanje vodotokov in jarkov v Obre-
žu in Godenincih v višini 31.000 evrov,« je pojasnil župan Borko, ki občino vodi že vse od začetka. Ob tem je še dodal, da so pod streho spravili tudi več manjših, a za občane pomembnih naložb, kot so vodovodne prenove, kanalizacijski priključki, investiranje v sre-diško ambulanto, gozdne ceste, optični priključki ipd.
Z razvojem občine nameravajo nadaljevati tudi letos. Po besedah župana že intenzivno delajo na
izvrševanju občinskega proračuna. Tako so že začeli eno večjih investicij v letošnjem letu, obnovo fasade na občinski zgradbi v skupni vrednosti okoli 95.000 evrov. Sicer pa je za naložbe v letošnjem letu v proračunu na voljo okoli 350.000 evrov. Vlagali bodo na različna področja. Poleg nove podobe občinske zgradbe načrtujejo še ureditev Trg Grabe, za katero bodo namenili 100.000 evrov. Nadalje-
FOTO: ML
Dobiti domače in tuje investitorje v Poslovno cono Lipje in zagotoviti nova delovna mesta, to je želja župana Jurija Borka.
vali bodo še s številnimi manjšimi projekti, kot so: investicija v javno razsvetljavo v višini 15.000 evrov, ureditev mostu in odvodnih jarkov 12.000 evrov, obnova učilnice v vrtcu v višini 14.000 evrov, ureditev spomenikov 5.000 evrov, obnove v dvoranah, za kar je na voljo 10.000 evrov, in še več manjših investicij.
Ob tej priložnosti smo župana še povprašali, kaj bi bilo po njegovem v prihodnje v občini nujno urediti. »Dobiti domače in tuje investitorje v Poslovno cono Lipje in zagotoviti nova delovna mesta. Na promociji že intenzivno delamo več kot leto dni. Pomembni so tudi programi v kmetijstvu in turizmu, kar delamo že preko programov LAS s partnerji,« je prepričan župan Borko, ki je sicer
ponosen na dosežke v preteklih letih, še posebej na velik oziroma kar zgodovinski projekt občine -izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo v naseljih Središče ob Dravi, Obrež in Grabe, ki je veljala dobrih 7 milijonov evrov. Ponosen je tudi na podatek, da jim je do tega trenutka uspelo doseči že skoraj 90-odstotno priključenost na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, kar je redkost v Sloveniji. Ponosen pa je predvsem na občane, občinsko upravo, občinski svet in vse, ki s skupnim sodelovanjem, razumevanjem in pomembnimi odločitvami prispevajo k razvoju občine. Zahvaljuje se jim za dobro sodelovanje, strpnost in razumevanje ter si želi še naprej uspešnega sodelovanja.
Monika Levanič
Foto: CG
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 7. aprila 2017
Slovenija, Podravje • Spomladanska suša
Bo april s padavinami bolj radodaren?
V marcu v Podravju ni padla niti kaplja dežja, tla so se dodatno izsušila še zaradi višjih temperatur in vetra. V okolju je zaznati sušo.
aju

1

/I
i*



/
11
Staro ime za mesec marec - sušec pove največ o količini padavin v tem obdobju. To je čas, ko je zemlja suha.
»Meteorološka vodna bilanca, ki pomeni razliko med padavinami in izhlapevanjem, povsod po Sloveniji kaže negativno sliko in zaloga vode v tleh se vztrajno zmanjšuje. Z ustrezno obdelavo tal lahko uspešno omilimo posledice suše, vendar je učinkovitost tega ukrepa močno odvisna tudi od strukture tal. V letošnji suhi pomladi je pomembno, da v čim večji meri ohranimo vlago v tleh. Z nepravilnimi postopki obdelave tal (globoko oranje spomladi in puščanje odprte
brazde) zapravljamo vlago iz ornice. Da rastline bolje prenašajo sušo, je potrebno vsa leta ustrezno gnojiti na podlagi analize tal, zelo pomembna je optimalna prehranjenost rastlin s kalijem in cinkom. V sušnih razmerah je dostopnost hranil za rastline onemogočena in zato se kljub gnojenju kmalu pokažejo motnje v prehranjenosti rastlin. V sušnih razmerah se priporoča le mehansko zatiranje plevelov s čim plitvejšo obdelavo tal, ko so pleveli še majhni. Zatiranju s
herbicidi se v sušnih razmerah izogibamo,« poudarjajo v svetovalni službi KGZS.
Zaradi pomanjkanja padavin so posevki ozimnih žit in oljne ogrščice trenutno v precej slabem stanju, še posebej na lahkih, peščenih tleh. »Ker je razrast slaba in nepravilna, bi bilo treba posevke čim prej dognojiti z dušikom, vendar dognojevanje ovirajo sušne razmere, ki preprečujejo dostopnost hranil rastlinam. V nastalih razmerah je nesmiselno gnojiti, treba je
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si
spremljati vremensko napoved in ob prvih večjih padavinah dognojiti tako ozimna žita kot tudi oljno ogrščico. Če želite pripraviti njivo za setev koruze ali sajenje krompirja, priporočamo, da s pripravo zemlje nekoliko počakate do ustrezne vlažnosti tal. Na njivah, kjer bi morebitne večje količine dežja v aprilu za dlje časa onemogočile dostop in obdelavo tal, je treba opraviti osnovno obdelavo (oranje) v marcu ob hkratnem ukrepu takojšnje poravnave brazd oziroma zapiranja brazd in s tem zadrževanja talne vlage. Sveže zorana njiva namreč ne sme biti izpostavljena soncu, ker pride do dodatne izgube vlage v tleh,« v tehnoloških priporočilih za blaženje posledic spomladanske suše navajajo avtorji - sodelavci KGZS. Priporočila so objavljena na spletni strani KGZS.
Osnovni srednjeročni ukrepi za ublažitev posledic suše so pester kolobar, rastišču in klimatskim spremembam prilagojena obdelava tal, izbira rastlinskih vrst in sort, ki bolje prenašajo sušo, uravnoteženo gnojenje in zadostna preskrbljenost tal s kalcijem in kalijem, ohranjanje in izboljšanje strukture tal ter povečanje humusa v tleh.
Mojca Zemljarič
Ivan Brodnjak iz kmetijske svetovalne službe Ptuj pravi, da stanje zaradi suše na terenu ni kritično. Na posevkih žit in oljne ogrščice, če so bili pravočasno do-gnojeni, se suša ne opazi. Problem je na posevkih, ki hranila niso dobili pravočasno, ko bi ga lahko padavine še raztopile. »Kmetje, ki so z dognojevanjem žit pohiteli in pognojili hitro po 15. februarju, so z ukrepom uspeli. Predvsem tisti, ki so gnojili z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik v nitratni obliki (KAN). Tisti posevki so videti dobro, saj so rastline dušik absorbirale preko koreninskega sistema. Dušik iz umetnega gnojila 3x15 pa začne delovati pri višjih temperaturah. Odkar se je otoplilo, ni bilo dežja, zato se gnojilo ni razkrojilo in ni začelo delovati. Na posevkih, ki gnojila niso počrpali pravočasno, je opaziti posledice. So bolj redki. Posledice neuspelega gnojenja so vidne tudi na travnikih, ki jih je sicer dovoljeno gnojiti šele po 1. marcu. Ker ni bilo padavin, je bilo gnojenje neučinkovito. Za razvoj rastlin bi bila te dni dobrodošla že zelo majhna količina padavin,« pravi Brodnjak in dodaja, da se bo kmalu pričela setev koruze. »Kljub temu da je bila lani konec aprila pozeba, ki je poganjke koruze precej prizadela, smo jeseni imeli rekordno letino. Temperature, ki niso nižje od minus 5 stopinj Celzija, bilke koruze ne prizadenejo do te mere, da bi odmrla. Slana je bilke sicer požgala. Ker je rastni vršiček v tleh, so se rastline obrasle in se normalno razvijale.« Pred letošnjo setvijo koruze Brodnjak opozarja, da bi lahko nastal problem, če bi v času po setvi nastopilo malo daljše hladno obdobje. »To bi lahko bil velik problem, bistveno večji kot sama pozeba. Zaradi nizkih temperatur bi bila kaljivost slabša in bi se posevki razredčili.«
Ne pozabimo,
da je v sušnih razmerah:
•	prepovedano kurjenje organskih ostankov na travinju in njivah,
•	neustrezno globoko oranje,
•	nujno zapreti zimsko brazdo in površine le plitvo obdelati,
•	nesmiselna uporaba granuliranih in živinskih gnojil, hranila iz gnojil v sušnih razmerah ne bodo delovala,
•	nesmiselno trosenje apnenih gnojil, saj le-ta v sušnih razmerah še bolj prizadenejo travno rušo - negativni učinek suše je večji,
•	šele ob večji količini padavin smiselno izpeljati gnojenje, apnenje in tudi naknadno setev trav in detelj v prazna mesta travne ruše,
•	nesmiselna uporaba talnih herbicidov, pleveli zatiramo mehansko,
•	nujno čimprej zmulčiti prezimne posevke za podor.
Berlin • Prva mednarodna konferenca o čebelah
Posebno mesto Sloveniji
V Berlinu je konec marca potekala prva mednarodna konferenca o čebelah, na kateri ima Slovenija posebno mesto. Udeleženci konference ji priznavajo odlično organiziranost čebelarstva in močno znanje na tem področju.
Kmetijski minister Dejan Židan je predstavil, kako daleč je projekt razglasitve svetovnega dneva čebel, kar bodo predvidoma decembra obravnavali Združeni narodi. Izpostavil je tudi način organiziranosti čebelarstva v Sloveniji, saj veljamo za najbolj organizirano državo EU na tem področju. Na mednarodni konferenci, ki sta jo organizirala nemška čebelarska zveza in ministrstvo za hrano in kmetijstvo, so bili prisotni strokovnjaki z vsega sveta ter predstavni-
ki najpomembnejših čebelarskih institucij. Največ vprašanj je bilo izpostavljenih na tematiko, kaj narediti, da bi opraševalci in čebele preživeli v časih, ko je nanje velik pritisk. Prisotne države je posebej zanimala organiziranost slovenske veterinarske službe, ki je za čebelarje brezplačna, kar je po Židanovem mnenju unikum ali vsaj velika redkost v svetu. Židan je spomnil, da je vsak dvestoti državljan Slovenije čebelar, saj jih je okrog 10.000.
Svetovna proizvodnja letno proizvede 1,7 milijona ton medu, vodstvo mednarodne federacije čebelarskih zvez Apimondio pa skrbi dejstvo, da se le majhen delež medu proda neposredno, da je preveč mednarodne trgovine in preveč transporta medu. Izpostavljena je tudi problematika monokultur, saj jih je na svetu vedno več, kar negativno vpliva na čebele, velik problem pa predstavljajo tudi podnebne spremembe.
(sta)
Foto: MZ
petek • 7. aprila 2017
Politika
Štajerski	9
Gorišnica • Sprejeli prvo varianto OPPN Gorišnica Sever 2
Obetajo se novi investitorji in delovna mesta
Marčevska seja sveta občine Gorišnica je bila precej vzpodbudna. Svetniki so namreč potrdili nekaj projektne dokumentacije in idejno zasnovo, prvi mož občine pa je postregel tudi z obetavnimi informaciji glede potencialnih investitorjev v njihovi coni.
V poslovni coni Gorišnica imajo še petino prostih zemljišč, namenjenih podjetjem in obrtnikom. Kot je na četrtkovi seji občinskega sveta dejal župan Jožef Kokot, pa interes za nakup zadnjih parcel je. Oglasila sta se namreč dva interesenta, ki načrtujeta zaposlitev do 15 delavcev. Ob tem je župan svetnike povprašal o ceni, po kateri bi potencialnim investitorjem ponudili zemljišča. Občinski svet se je z županom na čelu strinjal, da cene ne spreminjajo in tako prodajo zemljišča po ceni 25 evrov za kvadratni meter.
Napovedi so obetavne tudi glede izgradnje namakalnega sistema Gorišnica-Moškanjci III. faza. Kot je pojasnil župan, so doslej uspeli pridobiti celo več od potrebnih 67 % podpisanih služnostih pogodb. Tako so imeli svetniki na mizi projektno dokumentacijo in investicijski program te naložbe v vrednosti
Svetniki so potrdili idejno zasnovo za športni center Gorišnica; v tem letu naj bi uredili slačilnice, tribune in parkirišče.
Benedikt • Korak dalje pri izgradnji term
Prodali zemljišča za gradnjo term
Podjetje Beneco, d. o. o., iz Maribora je od slabe banke kupilo 8,4 ha stavbnih zemljišč za gradnjo term v Benediktu. Župan Milan Gumzar je zadovoljen, da jim je uspelo pridobiti investitorja, ki je od slabe banke odkupil ta zemljišča.
Zdaj mora podjetje zbrati še potreben denar za izgradnjo term in pristopiti k izdaji gradbenega dovoljenja. Kot je povedal župan Gumzar, v skladu z dogovorom s podjetjem,drugih informacij za javnost zaenkrat ne bodo dajali.
Občina je v preteklosti že izvedla vse potrebno, da bi se projekt lahko zagnal in zaživel. Na teh 8,4 ha stavbnih zemljišč je tako zgrajena vsa potrebna komunalna oprema za začetek gradnje: geotermalna vrtina, kanalizacija s čistilno napravo, vodovodni priključek in priključek na cesto z rondojem. Od potencialnih novih investitorjev pričakujejo, da bodo plačali komunalni prispevek, ki znaša med 500.000 in 750.000 evrov. S tem denarjem bodo poplačali kredite, ki so jih v preteklosti najeli za te namene. Plačati ga bodo morali ob izdaji gradbenega dovoljenja.
Dogovori tudi o postavitvi muzeja v sklopu term
S podjetjem Beneco se dogovarjajo tudi o zamenjavi nepremičnin za ureditev Ekomuzeja Dolina miru v Benediktu na območju gradnje term. Gre za projekt v okviru LAS, za katerega potrebujejo med 40 in 50 arov zemljišča, na katerem želijo postaviti kozolec s cimpračo, s čimer bi popestrili turistično ponudbo term in tako poskrbeli za dodatno turistično zanimivost. Sklep o menjavi nepremičnin za ureditev Ekomuzeja so sprejeli
na marčevski redni seji občinskega sveta. Podjetju Beneco v okviru zamenjave ponujajo nadomestno zemljišče v industrijski coni.
Za izgradnjo term potrebnih 20 do 30 milijonov evrov
Župan Gumzar je v izjavah glede gradnje term zelo previden, saj pravi, da je vendarle veliko odvisno od gospodarskega stanja v državi, ne samo od podjetja Be-neco, ki je bilo ustanovljeno prav za njihovo gradnjo: „Dejstvo je, da za realizacijo tega projekta potrebujejo med 20 in 30 milijonov evrov, kar ni malo!"
Iz pogodbe, ki jo je občina sklenila s podjetjem, izhaja, da morajo zgraditi termalno-medi-cinski center, geotermalna vrtina še naprej ostaja v občinski lasti,

pridobivali pa bodo lahko elektriko, če se bo izkazalo, da bo to mogoče. Potencialni investitor prevzema tudi druge obveze: da mora imeti hotelski kompleks 1200 m2 plavalnih površin in 140 sob za nastanitev 250 gostov. V preteklosti je za to gradnjo sicer že bilo izdano gradbeno dovoljenje, a je podjetje CMC končalo v stečaju.
Za občino Benedikt je izgradnja term zelo pomembna ne samo zaradi turističnega razvoja občine in njene okolice, temveč tudi zaradi novih delovnih mest: 30 do 40 novih delovnih mest je za območje osrednjih Slovenskih goric zelo veliko, tudi zaradi najmanj desetih delovnih mest z višjo ali visoko izobrazbo. »Če bo gradbeno dovoljenje izdano čez leto in pol, bomo najbolj zadovoljni,« še dodaja župan Benedikta.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Milan Gumzar, župan občine Benedikt: „Nadvse zadovoljni bomo, če bomo projekt izgradnje term v letu in pol pripeljali do izdaja gradbenega dovoljenja."
654.300 evrov (brez DDV), ki na obdelovalni površini v velikosti 150 ha obsega izgradnjo cevne mreže, in sicer od tam, kjer se je ta končala za namakalni sistem Gorišnica-Moškanjci 1. faza. Za vodni vir je predvideno črpanje vode iz kanala HE Formin.
Svetniki so dokumentacijo z veseljem potrdili, občino pa zdaj čaka še pridobitev služnostnih pogodb po trasi razvodov, pridobitev gradbenega dovoljenja ter prijava na razpis; pričakujejo ga v drugi polovici poletja. Dodajmo še, da so za financiranje projekta v celoti predvidena nepovratna sredstva iz kmetijskega ministrstva. Če bo šlo vse po na-
črtu, se bodo konkretna dela na terenu izvajala prihodnje leto. Z uspešno izvedbo tega projekta bi namakali že skoraj 90 % obdelovalnih površin.
V nadaljevanju so soglasno potrdili prvo izmed treh variant
občinskega prostorskega podrobnega načrta Gorišnica Sever 2, ki je sicer podlaga za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Slednja je po besedah župana najprimernejša, saj vsebuje prehodne in ne slepe ceste, kot to predvidevata drugi dve varianti. Silvo Sok je izrazil nekaj dvomov glede izbire variante: »Če gledamo z vidika varnosti, je varnost v primeru slepih ulic pri varianti 2 za stanovalce večja, ker se bodo po teh cestah dejansko vozili samo stanovalci in njihovi obiskovalci.« Župan je odvrnil, da bi slepe ulice povzročale veliko težav pri pluženju, pobiranju smeti ... Ob tem je še dodal, da lahko za varnost poskrbijo s postavitvijo hitrostnih tabel.
Na dnevnem redu so imeli več točk, med drugim tudi idejno zasnovo za športni center Gorišni-ca, ki so jo potrdili. Sedaj bodo šli v projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja, tako da bi še letos pričeli z deli. Načrtujejo, da bi v tem letu uredili sla-čilnice, tribune in parkirišče, za kar so rezervirali 300.000 evrov, v prihodnjih letih pa načrtujejo še izgradnjo skladišč in večnamenske dvorane.
Monika Levanič
Leto zaključili s presežkom
Gorišniški občinski svetniki so na minuli seji med drugim potrdili zaključni račun občine za preteklo leto. Ta izkazuje okoli 3.370.000 evrov prihodkov in 3.268.000 odhodkov. Leto so tako zaključili s presežkom v višini 102.000 evrov.
Ptuj • Razpis za enkratno socialno pomoč KPŠ
Študentu vsak evro prav pride
Študentom, ki bodisi zaradi težkega socialnega položaja družine, lastnega starševstva, zdravstvenih težav ali drugih razlogov težko shajajo, Klub ptujskih študentov ponuja roko pomoči. Pripravili so namreč razpis za pridobitev enkratne denarne socialne pomoči.
Kot pojasnjuje predsednik Kluba ptujskih študentov Alen Hliš, so se v vodstvu kluba tudi letos odločili pomagati pomoči najbolj potrebnim študentom. Prav zato so v ponedeljek objavili razpis za pridobitev enkratne socialne pomoči za člane Kluba ptujskih študentov. Rok za oddajo vloge je 25. 4. 2017, pomoč pa bodo prejeli študentje, ki bodo po pravilniku in točkovniku izpolnjevali razpisne pogoje. Posamezni študent lahko v koledarskem letu prejme le eno pomoč, če vloga ni odobrena, pa se lahko ponovno prijavi na naslednji razpis.
Po izteku razpisnega roka bo komisija pregledala vloge in v roku sedmih dni odločila o upravičencih. Ali so bili uspešni in si uspeli zagotoviti kak evro, bodo prijavitelji izvedeli v desetih dneh po izteku roka za prijavo. Vse vloge je treba kot priporočene pošiljke poslati
na naslov Klub ptujskih študentov, Slovenski trg 8, 2250 Ptuj, obrazec pa je na voljo na spletni strani www.klub-kps.si. Ob dokumenta-
ciji za prijavo pa je na spletni strani KPŠ objavljen tudi točkovnik, namenjen lažjemu razvrščanju vlog.
Dženana Kmetec
m
Foto: CG
Razpis KPŠ za pridobitev enkratne denarne socialne pomoči je bil objavljen v ponedeljek, vloge pa sprejemajo do 25. aprila.
Foto: ML
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 7. aprila 2017
Ptuj • Priznanje za Andreja Lamuta
Najboljši študent naj bo:
magister oblikovanja vizualnih umetnosti
Najboljši študent podiplomskega študija v mestni občini Ptuj v minulem šolskem letu je Andrej Lamut. Komisijo je prepričal z nadpovprečno izvedbo magistrskega dela s serijo fotografij, ki jih namerava združiti tudi v foto knjigo. Je tudi eden od osmih letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad za študente Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad Mestne občine Ptuj je za študijsko leto 2015/2016 za najboljšega podiplomskega študenta razglasila Andreja Lamuta. Za prispevek na področju študija in participacije v družbi ga je ta teden župan mestne občine Ptuj Miran Senčar počastil s sprejemom v Mestni hiši.
26-letni Ptujčan je junija lani magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani z magistrskim delom Performativni proces fotografije - Nokturno in pridobil strokovni naziv magister oblikovanja vizualnih umetnosti. „V magistrski nalogi je raziskal odnos med kulturno krajino in vlogo človeka pri oblikovanju le-te. Krajino je predstavil kot prispodobo za odnos med družbo, posameznikom in njegovim okoljem. Proces nastanka fotografije kot odziv videnega, doživetega in realiziranega v fotografsko podobo je ključen za razumevanje sodobne fotografije. Magistrsko delo se je konkretiziralo tudi v avtorski seriji fotografij in foto-knjigi z naslovom Nokturno. Med drugim raziskovalno delo obravnava tudi lokalno problematiko, tj. trenuten odnos do kulture v lokalnem okolju. Nadaljnja uporabnost naloge v lokalnem okolju se lahko kaže kot referenca in vir za nadaljnje raziskovanje
Na ptujski občini so pripravili sprejem za Andreja Lamuta.
Foto: Langerholc
in morebitne rešitve kulturne situacije na Ptuju. In lahko služi kot uspešen primer umetniškega projekta, ki je bil realiziran na tematiko lokalnega okolja in bil v njem tudi predstavljen. Po njegovem mnenju je vsekakor to eden izmed projektov, ki lahko Ptuj povrnejo na sodobni umetniški in kulturni zemljevid Slovenije," je zapisano v obrazložitvi komisije za podeljevanje priznanj in nagrad MO Ptuj.
V zadnjem letu je Lamut za svoje delo prejel številna priznanja, predstavljal pa se je tudi na samostojnih in skupinskih razstavah v
Sloveniji in tujini. Zadnjih nekaj mesecev je preživel na Portugalskem, kjer deluje kot koordinator v umetniškem društvu De Licei-ras 18.
Je tudi eden od osmih letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad za študente Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Univerze v Ljubljani, kar si je prislužil s serijo fotografij Nokturno. Gre za njegov največji projekt, ki pa še ni zaključen, saj si želi kmalu izdati foto knjigo.
Da je njegov prispevek prepoznan tudi v domačem okolju, ga zelo veseli. „Dokazuje, da se ume-
tnost še vedno priznava, obenem pa mi pomeni potrditev za dosedanje delo in spodbudo za ustvarjanje naprej," pravi Lamut. Da si je priznanje ptujske občine za najboljšega podiplomskega študenta prislužil ravno on, ga je presenetilo in razveselilo. Kljub temu da zelo rad živi na Ptuju, ima za prihodnost velikopotezne načrte, mika ga tujina. „Pred kratkim sem se sicer vrnil iz Portugalske, a se nameravam še odpraviti tja. Vedno se bom vračal domov, a svoje projekte moram izdelati in izživeti," še zaključuje Lamut.
Dženana Kmetec
Ptuj • Koncert učiteljev Glasbene šole Karola Pahorja
Šola s tradicijo ... od leta 1878
Zadnji marčevski večer so v ptujski Glasbeni šoli Karola Pahorja vabili na prav poseben koncert: kot izvajalci so se predstavili nekateri učitelji te šole.
Kar prehitro je minila tista petkova večerna ura, ko se je na odru zvrstilo kar enajst različnih instru-mentalistov, ki so predstavili sedem različnih instrumentov, ki jih poučujejo v tej najstarejši ptujski glasbeni šoli, saj njena tradicija iz-
vira iz daljnega leta 1878. Bila je to prava učna ura iz tega, kako zmore instrument zazveneti v rokah resničnih mojstrov. In kaj zmore človeški glas, saj smo slišali tudi pevski nastop. Koncert je pričela profesorica orgel Marjeta Urba-
nič Rudolf, ki je poleg običajnih orgelskih skladb izvedla tudi delo, v katerem je uporabljen samo pe-dalni del orgel - tisti del torej, ki se igra z nogami (J. Langlais: Epilogue pour pedal solo). Sledil je nastop violinista Simona Petra
Na koncertu so se predstavili učitelji Glasbene šole Karola Pahorja: profesorice (od leve) Sara Pra-per, Marjeta Urbanič Rudolf, Eva Štraus in Brigita Luteršmit ter profesorji Tom Hajšek, Marjan Pači, Vid Ščavničar, Simon Peter Feguš, Samo Ivačič, Štefan Petek in Antonio Hojsak.
Feguša z Bachovo Partito št. 3 v E-duru, nato pa najbolj liričen del večera s petjem Sama Ivači-ča ob klavirski spremljavi Toma Hajška. Odličen izbor slovenskih skladb: samospev Srečanje na besedilo Mateja Bora (glasba: Marjan Kozina) človeka, ki je prisluhnil tragičnemu besedilu, v Ivačičevi izvedbi ni mogel pustiti ravnodušnega. Enako Župančičeva Serenada, ki jo je uglasbil A. Lajovic. Kot klarinetist se je naslednji ob spremljavi pianista Marjana Pacija predstavil tudi ravnatelj glasbene šole Štefan Petek, v dvoje sta sedli za klavir profesorici Eva Štraus in Brigita Luteršmit ter zaigrali dva Dvorakova Slovanska plesa, kot zmeraj je z eksotično marimbo (in rdečim cvetom) navdušil Antonio Hojsak, večer pa je zaključil Tango etude št. 6 Astorja Piazzole v čudoviti izvedbi flavtistke Sare Praper in harmonikarja Vida Ščavničarja.
Pravijo, da se po jutru dan pozna, po dobrih profesorjih pa seveda njihovi učenci. Nestrpno že čakamo naslednji koncert v Glasbeni šoli Karola Pahorja.
jš
Tednikova knjigarnica
Magični svet indijskih pravljic
Naslov današnje Knjigarnica je citiran naslov spremne besede dr. Milene Mileve Blažic v knjižni novosti založbe KUD Sodobnost International iz zbirke Pravljice. Tako pravi prof. Blažiceva:
V slovenski literarni kulturi se je ustalila besedna zveza Indija Koromandija, ki pomeni deželo, kjer je vsega dovolj, kjer se dobro godi; Indija Koromandija je torej domišljijska dežela obilja. Tudi zato je motiv pogosto ilustriran in tematiziran v slovenski (mladinski) književnosti.
Vpliv indijske literarne kulture na slovensko ima spoštljivo tradicijo, od omemb pri Janezu Svetokriškem do ljudskih pesmi...
Slovenski bralci so se z indijskimi temami srečali že leta 1871 v reviji Vrtec, potem z Zbirko indijskih gledaliških iger, s pravljicami so se spoznali nekaj let kasneje prek prvega indologa dr. Karla Glaserja (1891) ...
Obširno, natančno in zelo povedno spremno besedo najdete na strani 124 v knjigi Indijske pravljice, ki je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije v nakladi sedemsto izvodov. Knjiga, ki jo je skladno in vabljivo ilustrirala Bojana Dimovski, iz angleščine pa prevedla Dušanka Zabukovec. Dvaindvajset pravljic sta izbrali in uredili Jana Bauer in Katja Klopčič Lavrenčič, tako je razgled slovenskih bralcev v daljne pravljične dežele pridobil hvalevredno širino, še posebej, ker je doslej najti s ključno besedo indijske pravljice le deset zadetkov v vzajemni knjižnični bazi. Med temi je slikanica Indijske pravljice založbe Pivec iz leta 2005, dve izdaji pravljice Miška si izbira ženina iz zbirke Čebelice (1957, 1981), Zvezdna ogrlica in druge Indijske pravljice (1967), Pača-tantra (1959), Staroindijske basni, bajke in pravljice (1932) ...
Neverjetno je, kako so pravljice magična in vedno aktualna literarna oblika, za vsakdanje branje in vse generacije bralcev in poslušalcev. Zdi se, da pravljice, pa če so še tako iz oddaljenih dežel in časa, nikoli ne izgubijo svojega čarobnega naboja in napoja za človeške duše! Tako začenja pravljica Kako je deček prodajal pamet:
Reven brahminski deček je osirotel in hkrati izgubil službo. Bil je bister, in ko je še opazoval očeta, se je marsičesa naučil. Lepega dne je dobil sijajno zamisel.
Sel je v mesto, najel najmanjši in najcenejši prostor, ki ga je našel, in odprl trgovino. Tistih nekaj bornih rupij, ki jih je imel, je porabil za papir, črnilo in pero. Nad trgovino je namestil izvesek, na katerem je pisalo Pamet na prodaj. Povsod okoli njega so bili trgovci z velikimi prodajalnami. Ponujali so tkanine, nakit, sadje in zelenjavo, vse tisto, kar ljudje kupujejo vsak dan. Brahminski deček je po cele dneve na ves glas klical mimoidočim:
»Pamet prodajam! Pamet vseh vrst! Pamet na prodaj! Po zmernih cenah!«
Mimoidoči, ki so prišli kupovat tisto, kar so lahko videli, vohali, okusili in slišali, so dečka imeli za čudaka. Zbirali so se okoli njega in se mu smejali. Nihče ni pri njem kupil niti grama pameti. Toda deček je bil potrpežljiv.
Nekega dne je šel mimo trgovčev sin, bogat, toda neumen, in slišal, kako prodajalec pameti ponuja svoje blago:
»Pamet! Pamet vseh vrst! Pamet na prodaj!«
Ker ni vedel, kakšna je videti pamet, si je mislil, da mora biti podobna zelenjavi ali čemu takemu, kar lahko vzame v roko. Zato je brahminskega dečka vprašal, koliko bi stal kilogram te reči. Deček je
»Pameti ne prodajam na kilo, temveč po kakovosti.«
Trgovčev sin mu je ponudil deset rupij in prosil, naj mu proda prav toliko pameti. Deček je vzel listek in nanj napisal:
»Ni pametno gledati, kako se dva človeka pretepata.«
Trgovčevemu sinu je rekel, naj listek zaveže v svoj turban.
Trgovčev sin je odšel domov in očetu pokazal, kaj je kupil.
»Kupil sem za deset rupij pameti, tu jo imam, zavezano v turban.«
Oče je razvezal vozel, pogledal listek in prebral, kar je pisalo na njem .
Zdaj se začne zgodba zapletati. A se razplete, kot je v pravljicah navada: pameten deček je bil postavljen za ministra in zasut z bogastvom in častmi.
Indijske pravljice so imenitno večerno branje, tako, za lahko noč. Pa ne le za lahko noč, ob njih se lahko razvijejo vsakovrstni razgovori, ki se tičejo tudi humanizma in globalne vsakdanjosti.
Prijetno druženje s knjigami želi
Liljana Klemenčič
Foto: CG
Rokomet
Ena boljših predstav Jeruzalema
Stran 12
Namizni tenis
Redni del prvenstva končan
Stran 12



Futsal
Slovenski futsalerji boljši od japonskih
Stran 13
Judo
Otroci prikazali zanimive judo borbe
Strani 13
Strelstvo
Sirec in Cicmanovič Zimet do brona
Strani 15
Futsal
FC Hiša daril Ptuj v finalu z Ljutomerčani
Strani 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na m¿tovn¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Gorica bo težji tekmec od Olimpije
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so se zmage proti Olimpiji veselili še pred praznimi tribunami, v nedeljo jih bodo lahko premierno zasedli gledalci na srečanju Aluminij - Gorica. Vstop bo prost.
Kidričani so v nedeljo z odmevno zmago prekinili niz negativnih izidov proti Olimpiji. Do zmage so prišli z boljšo igro v drugem polčasu, ko so povsem razorožili tekmece. „Naše moštvo premore veliko kakovosti, s katero lahko enakovredno igramo proti vsakemu tekmecu. Nismo se preveč ozirali na težave Olimpije, bolj smo se osredotočili na našo igro in skupaj z navijači nam je uspelo," je povedal trener Aluminija Slobodan Grubor, ki je mnoge presenetil z uvrstitvijo Alena Krajnca v začetno enajsterico.
Posredno so tako Kidriča-ni poskrbeli za zamenjavo na klopi Olimpije: Marijana
Pušnika je dan po tekmi nasledil Safet Hadžič ter v sredo že vodil moštvo na pokalnem obračunu z Mariborom.
Prihaja ena izmed najboljših ekip
Gorica je naslednji izziv na poti Aluminija, ki ohranja realne možnosti za napredovanje na 8. mesto. V Kidričevem se bosta pomerili ekipi, ki sta v spomladanskem delu med najuspešnejšimi (Maribor 14, Gorica 13, Celje 12, Aluminij 10 ...). „Gorica je po mojem mnenju ena izmed najboljših ekip v Sloveniji, morda celo na prvem mestu med tistimi, ki gojijo napa-
dalno in kombinatorno igro. To bo brez dvoma zelo težka tekma, a ob dobri pripravi in pravem pristopu lahko znova naredimo pozitiven rezultat," je dejal Grubor, ki bo lahko računal na vse igralce, tudi na Blaža Kramerja, ki je na zadnjih treh tekmah dosegel dva zadetka.
Medsebojne tekme v sezoni 2016/17:
1. krog: Gorica - Aluminij 2:0;
10. krog: Aluminij - Gorica 0:0;
19. krog: Gorica - Aluminij 3:0.
Aluminij v tej sezoni v treh tekmah še ni ugnal Gorice (en remi, dva poraza), tudi v prejšnjih sezonah so bili Primorci uspešnejši, bodisi v prvenstvu, bodisi v Pokalu Slovenije. Kidričanom sta v dobrem spominu ostala le pokalna dvoboja v sezoni 2012/13, ko so Goričane izločili v četrtfi-nalu (1:2 v Kidričevem, 0:2 v Gorici). Lahko ta trd oreh zlomijo tudi v nedeljo?
JM
1. SNL, 27. krog: Aluminij - Gorica,
nedelja, 9. 4., ob 15.00 v Kidričevem
V nedeljo brezplačno na novo tribuno
V Športnem parku Aluminij bo v nedeljo, 9. 4. 2017, za spremljanje tekme Nogometnega kluba Aluminij prvič na voljo nova tribuna ob glavnem igrišču. Infrastrukturna pridobitev predstavlja pomemben korak v razvoju kluba in nadgradnjo pogojev za obiskovalce Športnega parka Aluminij Kidričevo.
Od samih začetkov delovanja kluba, ki je v petdesetih letih nastal iz pobude delavcev takratnega TGA, danes Taluma, se s sponzorji trudimo omogočati čim boljše pogoje za delo vseh generacij in selekcij kluba. Ob tej priložnosti se sponzorjem in donatorjem zahvaljujemo, da nas spremljajo in spodbujajo na začrtani poti. Iz generacije v generacijo pa se prenaša tudi pripadnost podpornikov kidričevskega kluba, ki jih ob tej priložnosti vabimo, da si prvič z nove tribune skupaj ogledamo tekmo članske selekcije Nogometnega kluba Aluminij.
Ob priložnosti predaje nove tribune namenu, na prvoligaški tekmi med Aluminijem in Gorico, bo vstop za vse obiskovalce brezplačen. Podprimo igralce Aluminija do novega, dobrega rezultata!
Vljudno vabljeni!
NK Aluminij
Nogomet • Pokal Slovenije, polfinale
Maribor po nepotrebnem izpustil iz rok prednost
REZULTATA PRVIH TEKEM: Domžale - Krka 2:0 (0:0); Olimpija - Maribor 2:1 (0:0). Povratni srečanji bosta v torek (v Novem mestu) in sredo (v Mariboru).
Nogometaši Olimpije so v prvi tekmi polfinala pokala Slovenije v Ljubljani premagali Maribor z 2:1 (0:0). Goste je v 48. minuti popeljal v vodstvo Dare Vršič, preobrat pa je ob koncu tekme zrežiral Hrvat Leon Benko. Prvič je zadel v 81., drugič pa v 85. minuti.
V zadnjih deset minut srečanja so Mariborčani vstopili suvereno, držali so minimalno prednost. »Vse smo imeli pod kontrole, nato pa se nam je zgodila napaka, ki je domačinom dala dodatne energije, s katero so zadeli še drugič. V vsakem primeru bomo na domačem igrišču storili vse, da izničimo to prednost in se uvrstimo v finale,« je po tekmi dejal Darko Mi-lanič, trener Maribora.
Olimpija je po spremembi na klopi odigrala boljše kot na zadnjem srečanju z Aluminijem. Pri tem so jim s slabo končnico povsem po nepotrebnem »pomagali« vijoličasti, ki niso izkoristili priložnosti za 0:2. Če bi zadeli, bi kriza Olimpije dobila nove dimenzije, sedaj pa so se nekako vendarle znašli v vsaj malenkost bolj pozitivnem položaju. Prvenstvo je zanje vsekakor izgubljeno, v pokalu pa je sedaj vendarle nekoliko bolj odprto. Vsaj do srede...
JM
Nogomet • Združenje nogometnih trenerjev
Priznanja trenerjem DNT Ptuj
V ponedeljek, 3. aprila, je v Nacionalnem nogometnem centru Brdo potekala redna letna skupščina Združenja nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS). 27 delegatov je sprejelo vse točke dnevnega reda, vključno s sprejemom zapisnika zadnje skupščine ZNTS in poročila o delu ZNTS v letu 2016.
Na skupščini so bila podeljena tudi priznanja. Plaketo ZNTS je prejelo 20 trenerjev, 9 trenerjev je postalo zaslužnih članov ZNTS, medtem ko sta Jožef Rantaša (DNT Murska Sobota) in Marjan Lenartič (DNT Ptuj) postala častna člana ZNTS. Slednji je priznanje prejel »za dolgoletno aktivno in uspešno delo.
S svojim delom je dosegel napredek stroke, razvoja nogometne igre. Uspešno in dolgotrajno je deloval v Društvu nogometnih trenerjev Ptuj ter v Zvezi nogometnih trenerjev Slovenije.«
Iz Društva nogometnih trenerjev Ptuj sta priznanji »Zaslužni član ZNTS« za več kot 25 let aktivnega in uspešnega
strokovnega dela na igrišču in v društvu prejela Marko Matič in Stanko Mesarič. Njuno delo je pripomoglo k bistvenemu napredku nogometne igre.
Na skupščini Društva nogometnih trenerjev Ptuj so priznanja dobili naslednji trenerji: diplomo je prejel Uroš Šmigoc, pohvale pa Drago Prelog, Boštjan Kurež in Marjan Pišek. Priznanja so dobili za uspešno strokovno in organizacijsko delo v klubih v letu 2016.
UR
Marko Matič, Marjan Lenartič in Stanko Mesarič
12 Štajerski
Šport
petek • 7. aprila 2017
Rokomet • 1. A SRL (m) - končnica za obstanek
Ena boljših predstav Jeruzalema
Jeruzalem - Trimo 33:28 (19:12)
JERUZALEM: Balent 1 (11 obramb), Šutalo; Kavčič Petrovič, Čudič 9 (2), Ciglar, Grabo-vac, Žuran, Kocbek 5, Šoštarič, Kosi 7, Niedorfer, Mesaric, T. Hebar 1, Rajšp 1, Cirar 5. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Trimo 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Trimo 12 minut. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so kljub težavam s poškodbami odigrali eno boljših tekem v sezoni in lažje od pričakovanega premagali zmeraj neugodne Trebanjce. Ormožani so odlično odprli tekmo v napadu in rešetali mrežo Žige Urbiča, ki je do odmora zbral le 2 obrambi. Na drugi strani je blestel vratar Tomislav Balent, ki je do odmora zbral 8 obramb, v 2. polčasu v 36. minuti pa še dodal zadetek.
V 5. minuti je prednost Jeruzalema znašala +3 (4:1), v 17. minuti prvič +5 (12:7). Tik pred odhodom na odmor je Gal Cirar zadel za kar +8 (19:11). Prav celotna ekipa Jeruzalema je bila razpoložena in Dolenjci tokrat na Hardeku niso imeli pravih možnosti za uspeh. V 1. polčasu je domačinom v obrambi pomagal Rok Žuran, ki pa je obnovil poškodbo in ni mogel več pomagati soigralcem. Ob tem je na klopi obsedel poškodovani Danijel Mesaric, Dominik Ozmec in Nejc Zidarič pa tokrat zaradi poškodb sploh nista oblekla ormoškega dresa.
Namizni tenis
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je proti Trebanjcem odigral najboljšo tekmo v sezoni.
Drugi del tekme je v uvodu bil bolj izenačen, a je Or-možanom vseeno uspelo v treh primerih povesti celo za devet golov prednosti. Nazadnje v 41. minuti, ko je Jure Kocbek zadel za izid 26:17. Blestela je naveza Bo-
jan Čudič (met 13/9) in Ti-len Kosi (7/7), ki je dosegla kar 16 zadetkov in odlično asistirala soigralcem. Zagotovo letos najboljša predstava kapetana Ormožanov Ču-diča, ki je s predstavo spomnil na zlate čase. Pohvaliti
Bojan Čudič, kapetan Jeruzalema Ormoža: »Res smo odigrali eno boljših tekem letos. Trimo je odlična ekipa: uigrana in hitra. Glede na naše težave s poškodbami smo se kar bali tekme. Resnično nam je v 1. polčasu vse šlo od rok in po zaslugi prvega dela tekme smo si priborili varno prednost in zasluženo zmagali. Čestitke vsem soigralcem za lepo predstavo.«
Matic Kotar, Trimo Trebnje: »Od tekme v Ormožu smo pričakovali bistveno več. V zadnjem času smo bili v dobri formi in nizali lepe rezultate. Še enkrat več sem se prepričal, da je na Hardeku težko zmagati. Da moraš biti pravi, da zmagaš. Tako je bilo že na tekmah v mlajših selekcijah. Bo treba analizirati poraz in popraviti napake ter začeti novo uspešno serijo. Domačim čestitke za zasluženo zmago. Zares so odigrali odlično tekmo.«
je treba tudi Kocbeka, ki je tudi po hudi poškodbi odigral svojo najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Kljub velikemu zaostanku devetih golov se Trimo ni predal. V zaključku tekme so gostiteljem začele pojenjati moči in Trimo, ki mu do 45. minute ni prav nič šlo od rok, je prestavil prestavo višje in se v 53. minuti približal le na štiri gole zaostanka (30:26). Čudič (dvakrat) in Kosi (enkrat) sta z novimi doseženimi goli svojo barko mirno popeljala v hardeško pristanišče in do nove zaslužene zmage, s katero sta se ekipi Jeruzalema in Trima izenačili pri točkah. To je sicer bil prvi poraz Trima na zadnjih desetih tekmah.
UK
Redni del končan
1. SNTL (m, ž):
Odlična Vesna Rojko
V	1. državni moški in ženski ligi so zaključili redni del sezone. V moški ligi je bilo v zadnjem krogu na sporedu srečanje vodilnih ekip lige, v katerem pa je Krka prepričljivo ugnala Kemo (5:2). Mariborčani so osvojili 4. mesto, s čimer so si zagotovili nastopanje v končnici, ki bo na sporedu maja. Danila Piljaka, Matica Slodeja in Matevža Črepnja-ka v polfinalu čaka »misija nemogoče« - poskus izločitve neporaženih Novome-ščanov ...
V	elitni ženski ligi so prvo mesto osvojile igralke Mute, k čemur je levji delež prispevala Ptujčanka Vesna Rojko. V predzadnjem krogu je koroška ekipa sicer izgubila srečanje proti dru-gouvrščeni ekipi Arrigoni, a je zaradi boljšega izkupička v medsebojnih obračunih prva (obe imata 28 točk). Vesna Rojko je čez celotno sezono na 35 srečanjih dosegla 32 zmag. Vse tri poraze je doživela v zadnjih treh krogih .
2. SNTL (ž):
Cirkovčanke zasluženo druge
1. PRESERJE	8	8	0	16
2. CIRKOVCE	8	6	2	12
3. INTER DISKONT	8	3	5	6
4. SOBOTA	8	3	5	6
5. LJUBLJANA	8	0	8	0
Foto: Črtomir Goznik
NTK SOBOTA - NTK CIRKOVCE 1:5
Eva Grabnar - Ina Unger 2:3, Anamarija Horvat - Iva Unger 3:0, Tjaša Dervarič - Nika Be-laj 0:3, Anamarija Horvat - Ina Unger 2:3, Eva Grabnar - Nika Belaj 0:3, Tjaša Dervarič - Iva Unger 1:3.
Igralke iz Cirkovc so imele v zadnjem krogu na gostovanju v Prekmurju več dela, kot kaže končni rezultat. Ina Un-ger je morala namreč dvakrat igrati pet nizov dolg dvoboj, obakrat pa ga je obrnila v svojo korist. Končno drugo mesto je glede na mladost ekipe (Nika Belaj 14 let, Iva Unger 16 let, Ina Unger 15, Lara Belaj 11 let) lep dosežek, Cirkovčanke pa tudi v posamični konkurenci na turnirjih dosegajo dobre rezultate.
Luka Krušič (NTK Ptuj)		
2. SNTL (m)		
1. SAVINJA	18 18 0	36
2. MELAMIN	18 14 4	28
3. RAKEK	18 13 5	26
4. MUTA	18 11 7	22
5. VESNA	18 10 8	20
6. INTER DISKONT II 18 7 11		14
7. PTUJ	18 5 13	10
8. LOGATEC	18 4 14	8
9. PREBOLD	18 4 14	8
10. KRIŽE	18 4 14	8
RAKEK - PTUJ 5:4		
Urbanc -	Šegula 3:1, Vizjak	
- Drčič 3:0, Strohsack -		Krušič
1:3, Vizjak -	Šegula 3:2, Urbanc	
- Krušič 0:3, Strohsack		Drčič
2:3, Vizjak	- Krušič 3:2, Stro-	
hsack - Šegula 2:3, Urbanc -		
Drčič 3:0.		
MELAMIN	- PTUJ 5:1	
V zadnjem krogu so ptujski		
igralci gostovali v Rakeku in		
Preveč nihanj za ugodnejši razplet: Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 38:30 (17:12)
DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič 3, Žuran M. 7, Reisman, Bračič 1, Maroh 3, Hrupič 3, Gregorc 1, Jensterle, Krsanič 1, Lesjak 8. Osterc 3, S. Žuran S. Trener: Ivan Hrupič.
Tekmovanje v 1. A državni rokometni ligi se v končnici za obstanek nadaljuje v pospešenem ritmu. Igralci Drave so sredi tedna gostovali v Dolu pri Hrastniku, kjer jih je domači TKI premagal z 38:30. Ptujčani so še enkrat več igrali v valovih, domačini pa so njihove slabosti znali izkoristiti.
V	dvorani Dolanka sta bili ekipi poravnani le prvih devet minut, ko je bil rezultat 5:4, potem pa je Dol s serijama 3:0 in 2:0 prišel do prednosti petih zadetkov. A igralci Drave se niso predali ter so po četrtem zadetku Lesjaka znižali na minus tri. Končnica prvega dela je znova pripadla domačinom - 17:12.
V	drugem polčasu so igral-
1. A SRL (m) -liga za obstanek
REZULTATI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 33:28 (19:12), Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 38:30 (17:12), Dobova - Istrabenz plini Izola 23:17 (12:10), Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 28:28 (13:16).
1.	MARIBOR BRANIK 5 3 1 1 33 (26)
2.	TRIMO TREBNJE 5 4 0 1 31 (23)
3.	JERUZALEM ORMOŽ 5 4 0 1 31 (23)
4.	DOBOVA	5 2 0 3 27 (23)
5.	SLOVENJ GRADEC 5 2 2 1 21 (15)
6.	DOL TKI HRASTNIK 5 2 1 2 20 (15)
7.	DRAVA PTUJ 5 1 0 4 10 (8)
8.	ISTRABENZ IZOLA 5 0 0 5 0 (0)
ci Dola nadaljevali s prepričljivejšo in učinkovitejšo igro, razlika v njihov prid je samo naraščala. Po zadetkih Hriberška, Brileja in Bauer-heima so v sredini drugega dela ušli že za devet zadetkov. Pri domačinih je skozi vso tekmo neumorno zadeval Aj-dari, medtem ko je bil za Dravo nezaustavljiv predvsem v prvem delu Lesjak, ki je skupno dal osem zadetkov. Strelsko se mu je v drugem delu pridružil še Žuran s sedmimi zadetki.
David Breznik
Kegljanje • KK Drava Ptuj
1. liga OTS Maribor:
Drava z remijem zaključila sezono
1. NAFTA	20	17	1	2	35
2. KRILATO KOLO	20	15	1	4	31
3. LOKOMOTIVA 2	20	12	2	6	26
4. DRAVA 1	20	12	1	7	25
5. PREPOLJE	20	11	1	8	23
6. INVALID 1	20	10	1	9	21
7. FALA	20	6	4	10	16
8. CERŠAK 3	20	7	1	12	15
9. TEHNOTIM	20	6	1	13	13
10. MIKLAVŽ 2	20	3	2	15	8
11. RUŠE 2	20	3	1	16	7
Kočevju. Točk v srečanjih z domačima ekipama, ki sta na lestvici uvrščeni tik pod vrhom, niso osvojili, dopoldan pa so proti Rakeku vseeno močno pretili do zadnje partije. Pri izidu 4:4 pa ptujski veteran Darko Drčič ni uspel narediti zadnjega koraka proti zmagi, ugnal ga je 24-letni Žiga Urbanc. Za domačine je glavni delež h končnemu slavju z dvema tesnima zmagama 3:2 (proti Krušiču in Šeguli) naredil domači veteran Darijan Vizjak (57 let).
Proti Melaminu je edino točko za goste prispeval Luka Krušič, ki je v celotni 2. ligi odigral največ srečanj med vsemi: z izkupičkom 35 zmag in 14 porazov je med najboljšo deseterico med posamezniki.
JM
KRILATO KOLO 1 - DRAVA
14:4(3068:3052)
DRAVA 1: Janez Čuš 491, Elvis Slaček 515, Janez Podgoršek 510, Milan Čeh 492, Boris Premzl 529, Robi Golob 519 podrtih kegljev.
Prva ekipa kegljačev Drave je ligaško tekmovalno sezono v 1. ligi OTS Maribor končala z neodločenim izidom proti Krilatim kolesom. Ptujčani so bili tokrat od mariborskih kegljačev boljši v medsebojnih obračunih, saj so do posameznih zmag prišli štirje igralci Slaček, Čeh, Premzl in Golob. Za domačine sta bila uspešna Zlatkovski in Rozman, dve dodatni točki pa so dobili po zaslugi večjega števila podrtih kegljev, kjer so imeli 16 kegljev plusa.
S tem remijem je Drava zdr-
snila na končno 4. mesto v 1. ligi OTS Maribor, v kateri so postali prvaki igralci Nafte. O celotni sezoni je predsednik Kegljaškega kluba Drava in član prve ekipe Boris Premzl povedal: „Če že nismo povsem zadovoljni z ekipnim rezultatom, pa smo lahko s tremi uvrstitvami med najboljšo deseterico posameznikov po povprečnih rezultatih. Še Elvis Slaček nam nekako sledi, ostali pa so prispevali premalo, da bi se lahko nadejali boljše ekipne uvrstitve.« V deseterico najboljših posameznikov so prišli Premzl s 3., Golob s 7. mestom in Čeh z 9. mestom. Ptujski kegljači so pred sezono pričakovali boljše rezultate, kot je doseženih 12 zmag v 20 krogih tekmovanja in končno četrto mesto.
Pokal za drugo ekipo Drave
Druga ekipa Drave je v sezoni 2016/17 igrala v 2. ligi OTS Maribor, v kateri je v zadnjem krogu v gosteh izgubila 5:1 proti četrti ekipi Impola. Za ptujsko ekipo so igrali Franc Žnidarič, Marija Kram-berger, Jože Vogrin in Bojan Krušič. Na končni lestvici je Drava osvojila 3. mesto.
David Breznik
Košarka • Finale Pomurske košarkarske lige: Ljutomerčani četrti
V ljutomerski športni dvorani ŠIC so štiri najuspešnejše ekipe pomurske košarkarske lige Radenska Naturelle odigrale končnico. Za 1. mesto sta se pomerili najboljši ekipi rednega dela prvenstva - KD Nona Sobota in KK Sistemorg Beltinci. Slavili so Beltinčani s 77:69. Tretje mesto je osvojila lendavska ekipa Lindau, ki je z 71:67 premagala Prleški študentski klub Ljutomer. Ljutomerčani so bili povsem blizu bronastemu odli-čju, saj so imeli po treh četrtinah prednost 15 točk (58:43). Toda Lendavčanom je uspel neverjeten preobrat v zadnjih desetih minutah, kjer so naredili delni izid 28:9, kar je zadostovalo za zmago. Največ točk (30) je za ljutomersko vrsto dosegel Matej Nemec.
NŠ
torek • 4. aprila 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Foto: Črtomir Goznik
Futsal • Prijateljska tekma reprezentance Slovenije
Slovenski futsalerji boljši od japonskih
V organizaciji Športne zveze Kidričevo je v ponedeljek v Kidričevem potekala prijateljska futsal tekma reprezentanc Slovenije in Japonske. Igralci iz dežele vzhajajočega sonca so se prvič predstavili v Sloveniji, tekma na Kidričevem pa je bila prva v seriji
treh, ki so bile odigrane v teh dneh (v torek je bilo v Velenju 2:2, v četrtek sta se ekipi pomerili še v Laškem).
Slovenska reprezentanca je pod vodstvom selektorja Andreja Dobovičnika potrdila sloves zelo dobre reprezentance in je Japonce z zelo do-
bro igro ugnala z rezultatom 5:2. Ekipi sta odigrali 38 minut tekme, nakar je v dvorani prišlo do izpada elektrike.
Andrej Dobovičnik, selektor Slovenije, je po tekmi dejal: »Dolgo časa že nismo odigrali take tekme, bila je ena boljših v zadnjem času.
Judo • Državno prvenstvo U-8 in U-10
Otroci prikazali zanimive judo borbe
Po sobotnem uspešno izpeljanem 30. mednarodnem prvenstvu za Pokal Ptuja 2017 v judu je JK Drava Ptuj v nedeljo čakal še en organizacijski izziv, saj so v športni dvorani Center pripravili še državno prvenstvo za starostni kategoriji otrok do 8. in 10. leta starosti. Na štirih prilagojenih - nekoliko manj šili od običajnih - tatamijih se je borilo 190 tekmovalcev iz 25 klubov. Ti so imeli dobro spodbudo s tribun, kjer so jih spremljali starši in preostali ljubitelji juda, ki so lahko uživali v zanimivih borbah.
Otroci so pokazali zavidljiv nivo tehničnega znanja in dinamike v borbah, prav tako pa so v večini pokazali veliko motoričnih spretnosti in iznajdljivosti. Večina borb je bila izenačenih in še enkrat več se je pokazalo, da je judo trenutno v Sloveniji zelo popularen šport. Enaka ugotovitev velja tudi za Ptuj, saj je bil v obeh starostnih kategorijah domači klub dobro zastopan in tudi rezultatsko
Ekipa JK Drava Ptuj v najmlajših kategorijah U-8 in U-10
uspešen. O tem je glavni trener v klubu Vlado Čuš dejal: »Z nastopi naših mladih judo-istov smo v klubu zelo zadovoljni, pozitivno so nas presenetili z dobrimi rezultati in osvojenimi številnimi kolajnami.« Na zmagovalni oder so iz JK Drava na najvišjo stopničko stopili Jaša Smolin-
ger, Tim Malek, Liza Rotar Ceh, Maruša Frank in Ana Tetičkovič, druga mesta so osvojili Sabahudin Nova-lič, Gal Černivec, Nastja Korez, Vid Krajnc, Teo Kostanjevec, Teo Škofič, Tilen Ivančič, Lara Sledič, Evelina Šimenko, Ajda Ritoša Blodnjak in Maša
Slovenski in japonski futsalerji so se na prvi izmed treh zaporednih prijateljskih tekem pomerili v Kidričevem.
Plavanje
Vse je bilo po pričakovanju. Zoperstavili smo se izvrstni Japonski. Reprezentanca je odgovorila izvrstno, tako v obrambi kot v napadu smo reagirali zelo dobro in bili kos gostom, ki so bili zelo gibljivi. Zelo sem zadovoljen.«
JM, sta
Mlada ekipa JK Gorišnica s trenerjem Francem Naskom
Vidovič, tretja pa Anej Hr-ženjak, Tim Benko, Lan Milošič, Patrik Desku, Taj Sledič, Maks Sužnik, Du-nja Lajbaher, Ina Mlakar in Klara Hvaleč. Za ptujski klub so tekmovali še Samuel Čurin, Jaša Slavinec, Tai Repič, Jan Vogrin, Tine Gorše, Niko Žgeč, Žiga Šterbal, Grega Markež, Anamari Klobasa, Anej a Vidovič, Mia Jovanovič, Eva Hvaleč in Nikita Potočnik.
Na DP na Ptuju so bili uspešni tudi predstavniki JK Gorišnica, saj so skupno osvojili devet medalj. Na najvišjo stopničko je stopil Teo Kokot, drugi v svoji kategoriji je bil David Kelc, medtem ko so tretja mesta osvojili Matija Bezjak, Jakob Bezjak, Tomas Vozlič, Tai Žuran, Alja Arnuš in Ana Čurin. Za go-rišniški klub so tekmovali še Jaka Štalcer, Niko Popla-tnik, Ambrož Janžekovič in Nastja Korošec.
David Breznik
Miting v Celju:
Plavalci PK Terme Ptuj enajstkrat na stopničkah
Celje je gostilo 22. Velikonočni plavalni miting, na katerem je bilo na startni listi 347 plavalcev in plavalk. Med njimi jih je šest zastopalo Plavalni klub Terme Ptuj: Bernard Veršič, Tomaž Robič, Sara Lampret, Tina Aubelj, Jana Aubelj in Klara Benko. Spremljal jih je trener Igor Sternad.
Ptujski plavalci so enajstkrat stopili na stopničke za zmagovalce. Prvo ime ekipe je bila tokrat Lampretova, saj je dobila kar sedem priznanj za uvrstitev med prve tri. Benkova si je priplavala troje stopničk, saj je zmagala na 100 metrov mešano, tretja pa je bila v disciplinah 50 metrov delfin in prosto. Na stopničke je prišel tudi Robič, ki je zasedel tretje mesto na 50 metrov delfin. Tudi preostali trije ptujski plavalci so solidno opravili nastope. Glavni cilj predstavnikov Plavalnega kluba Terme Ptuj v tem delu sezone bo čim boljši nastop na domačem mednarodnem mitingu v maju.
Mednarodni miting Penguin: Šest plavalcev PA Kurent na „pingvinčku" v Kranju
Več kot 500 mladih plavalcev in plavalk se je konec tedna zbralo v Kranju na mednarodnem mitingu Penguin 2017. Na „pingvinčku" so tekmovali predstavniki iz 14 držav, med njimi je bilo tudi pet predstavnikov Plavalne akademije Kurent: Ema Dokl, Alja Gornjec, Hana Iskra, Izza Jurgec Bauman in Špela Sedič. Spremljal jih je trener Borut Petrovič.
Med njimi se je iz rezultat-skega vidika najbolj izkazala Ema Dokl (letnica 2006), saj je v njeni starostni skupini v močni konkurenci osvojila 6. mesto na 100 metrov prosto in 7. mesto na 50 metrov delfin. Tudi preostali člani PA Kurent iz Ptuja so v Kranju pokazali viden napredek in jih v prihodnjih mesecih čakajo priprave za glavni letošnji nastop, julijsko tekmo državnega prvenstva.
David Breznik
14 Štajerski1TEDNIK
Šport, šport mladih
petek • 7 aprila 2017
Futsal • FC Hiša daril Ptuj U-13
FC Hiša daril Ptuj v finalu z Ljutomercani
Ekipa FC Hiša daril Ptuj U-13 je v lanski sezoni osvojila naslov državnih prvakov, zaenkrat jim pri ubranitvi tega kaže dobro. V ligi U-13 vzhod so v rednem delu osvojili 2. mesto za KMN Meteorplast, s čimer so se zanesljivo uvrstili v končnico.
V četrtfinalu so z dvema zmagama izločili KMN Bronx Škofije (7:6 v gosteh, 16:1 doma). Uspešni so bili tudi v polfinalu: na prvi tekmi so na domačem parketu ugnali KMN Oplast Kobarid (8:3), v povratnem srečanju so v gosteh klonili z rezultatom 5:2. S skupnim izidom 10:8 so se uvrstili v finale, kjer jih čaka KMN Meteorplast, ki je bil v drugem polfinalu uspešnejši od ekipe ŠD Extrem (15:3)-Prva tekma finala bo v soboto na sporedu na Ptuju, v ŠD Center se bo začela ob 18.00.
„Imamo zelo obetavno ekipo, ki si zasluži vso podporo. Doslej so odigrali po pričakovanjih, vsak finale pa je se-
veda zgodba zase. Navijačem obljubljamo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi bili uspešni, zato jih v čim večjem številu vabimo na prvo tekmo finala," je dejal Ale-
ksander Furek, trener moštva FC Hiša daril Ptuj U-13
V končnico se je uvrstila tudi ekipa FC Hiša daril U-15, ki je v rednem delu zasedla 3. mesto v ligi U-15 vzhod. Za
napredovanje v polfinale se bodo v dveh srečanjih merili z ekipo KMN Bronx Škofije. Prvo tekmo so dobili z rezultatom 11:4.
JM
i
Bowling m Podjetniška liga
V boju za 2. mesto se bo še kresalo ...
Prednost 16 točk bo ekipi Dokl gostinstvo zagotovo zadoščala za ubranitev naslova, zato pa je boj za 2. mesto še povsem odprt. Podobno izenačeno je tudi na dnu, kjer štiri ekipe loči le 5 točk.
Pet ekip je v tem krogu doseglo visoke zmage, dva dvoboja sta bila povsem izenačena. V „hišnem" derbiju sta se ekipi Tamesa in Bowling centra razšli z delitvijo točk, čeprav so tame-sovci podrli več kot 100 kegljev več. Podobno se je zgodilo na srečanju Gostišče Iršič - SKEI Ptuj, kjer so kljub skoraj 100 podrtim kegljem več krajšo potegnili Iršiči.
Ekipno je znova izstopala ekipa Dokl gostinstvo, trije njihovi igralci so se uvrstili v najboljšo deseterico kroga. Na vrhu je Gregor Miložič za en kegelj ugnal Črtomirja Goznika ... V skupnem seštevku najboljših posameznikov je slika drugačna: na vrhu je Goznik, za njim pa so štirje igralci Dokl gostinstva - Kramer, Dokl, Kurež in Miložič ...
REZULTATI 10. KROGA: Radio Tednik Ptuj - Restavracija Pan 8:0, Perutnina Ptuj - Tiskarna Ekart 7:1, Dokl gostinstvo - Elektro Maribor 8:0, Novo prodaja - VGP Drava 0:8, Tames - Bowling center Ptuj 4:4, Gostišče Iršič - SKEI 3:5, Talum - Saubermacher Slovenija 7:1.
4. Turnir gostincev:
Med gostinci najboljše Dokl gostinstvo
Konec marca je v Bowling centru Ptuj potekal 4. Turnir gostincev, na katerem se je letos merilo šest ekip. V vsaki ekipi je nastopalo pet igralcev, vsak je odigral tri igre.
Status prvega favorita so potrdili igralci Dokl gostinstva. Med posamezniki je največ pokazal Matic Dokl, ki je edini presegel mejo povprečno 200 podrtih kegljev na igro.
1. DOKL GOSTINSTVO	10	3032	B9
2. TAMES	10	2814	53
3. VGP DRAVA	10	27B0	53
4. BOWLING CENTER PTUJ	10	2711	50
5. RADIO TEDNIK PTUJ	10	2B55	47
6. SKEI PTUJ	10	2797	45
7. TALUM	10	27B4	44
8. GOSTIŠČE IRŠIČ	10	2884	43
9. ELEKTRO MARIBOR	9	2518	34
10. PERUTNINA PTUJ	10	2489	30
11. SAUBERMACHER SLOV.	10	1895	24
12. RESTAVRACIJA PAN	9	2330	22
13. NOVO PRODAJA	10	2423	19
14. TISKARNA EKART	10	2255	19
PARI 11. KROGA,		ponede-	
ljek, 10. 4., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Bowling center Ptuj, Radio Tednik Ptuj - Saubermacher Slovenija, SKEI - Tiskarna Ekart, Gostišče Iršič - Novo prodaja; torek, 11. 4., ob 19.00: Tames - Restavracija Pan, Ta-
Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 787, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 786, 3. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 783, 4. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 769, 5. Darko Bezen-šek (Gostišče Iršič) 765, 6. Franc Šuen (SKEI Ptuj) 756, 7. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 755, 8. Robert Šegula (Tames) 743, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 741, 10. Franjo Skuber (Ta-lum) 738.
lum - Dokl gostinstvo, VGP Drava - Elektro Maribor.
JM
Športni napovednik
Vrstni red, ekipno:
1.	DOKL GOSTINSTVO 2797	186,5
2.	OKREPČEVALNICA MAJDA 2672	178,1
3.	JACK CAFFE	2595	173,0
4.	GOSTIŠČE IRŠIČ	2566	171,1
5.	RESTAVRACIJA PAN 2304	153,6
6.	RESTAVRACIJA AMFORA 1938	129,2
Posamezniki:
1.	Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 620	206,7
2.	Marko Šamperl (Okr. Majda) 575	191,7
3.	Timi Kramar (Jack caffe) 568	189,3
4.	Gregor Miložič (Dokl gostin.) 567	189,0
5.	Robert Kurež (Dokl gostin.) 555	185,0
6.	Smiljan Herga (Jack caffe) 548	182,7
7.	Igor Vidovič (Okr. Majda) 548	182,7
8.	Robert Šegula (Okr. Majda) 542	180,7
UR
V	soboto Pokal Poli 2017
V	soboto, 8. aprila, bo Kolesarski klub Perutnina Ptuj izvedel tradicionalno dirko Pokal Poli, ki šteje tudi za Pokal Slovenije. Trasa dirke bo tokrat potekala od Tenis centra Goya v Hajdošah proti Slovenji vasi in nazaj. Krog je dolg 4 km in je povsem ravninski. Dirka se bo začela ob 9. uri z nastopi najmlajših. Na dirki se bodo mladi kolesarji merili v petih starostnih kategorijah.
Kategorije in dolžina dirk:
Dečki C, deklice C, deklice B	12 km (3 krogi)
Dečki B in deklice A,	20 km (5)
Dečki A in mlajše mladinke	24 km (6)
Ml. mladinci, starejše mladinke in članice 48 km (12) Mladinci	60 km ( 15)
V	času tekmovanja bo na trasi mobilna zapora ceste. Med tekmovanjem smejo biti na progi le vozila, ki jih določi organizator, ter vozila policije.
Zmagovalna ekipa turnirja gostincev: Dokl gostinstvo
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Krško - Rudar; SOBOTA ob 18.00: Radomlje - Domžale; SOBOTA ob 20.15: Koper
-	Maribor; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Gorica; NEDELJA ob 16.55: Celje - Olimpija
2.	SNL
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Drava Ptuj - Brežice Terme Čatež, Farmtech Veržej - Triglav Kranj; NEDELJA ob 15.00: Brda - Ankaran Hrvatini; NEDELJA ob 16.30: Zarica Kranj - Roltek Dob.
3.	SNL sever
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Šmarje pri Jelšah -Videm, Rogaška - ZU-VIL Brunšvik, Dravograd - S. Rojko Do-brovce, Fužinar Ravne Systems - Šmartno 1928, Dravinja -Maribor B, AjDAS Lenart - Mons Claudius; NEDELJA ob 16.00: Šampion - Korotan Prevalje
Super liga
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Apače - Središče ob Dravi, Kety Emmi Bistrica - Stojnci, Cirkulane - Hajdina; NEDELJA ob 16.00: Skorba - Podvinci, Bukovci - Grajena.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Podlehnik - Rogozni-ca, Markovci - Pragersko, Leskovec - Boč Poljčane; NEDELJA ob 16.00: Tržec - Ormož, Gorišnica - Dornava
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Grajena - Makole bar Miha, Polskava avto prevozništvo Grobelnik - Majšperk, Slovenja vas - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 16.00: Hajdoše
-	Pohorje Oplotnica
1. SML
19. KROG: Aluminij - Šampion (SOBOTA ob 16.00)
1.	SKL
19. KROG: Aluminij - Šampion (SOBOTA ob 14.00)
2.	SML
19. KROG: Drava Ptuj - Zavrč (NEDELJA ob 16.00)
2. SKL
19. KROG: Drava Ptuj - Zavrč (NEDELJA ob 14.00)
Rokomet • 1. A DRL - končnica za obstanek
6. KROG: Istrabenz plini Izola - Drava Ptuj, Dobova - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00)
1. B DRL (m)
23. KROG: Krim - Moškanjci Gorišnica (PETEK ob 20.00)
1. A DRL (ž):
PAR 21. KROGA: ŽRK Aklimat Ptuj - Zagorje (SOBOTA ob 19.00)
Boks • DP za posameznike
Boksarska zveza Slovenije in Boks klub Portorož v športni dvorani Osnovne šole Sečovlje od petka do nedelje organizirata državno prvenstvo v boksu za posameznike za leto 2017. Nastopili bodo tudi številni boksarji in boksarke Boks kluba Ring Ptuj in Dejan Zavec Boxing.
Košarka • Liga Vzajemna PARKL, zaključni turnir v Kidričevem
V soboto, 8. 4., bo v Kidričevem potekal zaključni turnir lige Vzajemna PARKL. Liga PARKL letos obeležuje 20-letnico obstoja, zato bo zaključni turnir simbolično potekal tam, kjer se je pot lige tudi začela, v Kidričevem. PROGRAM:
ob 14.00: tekma Predstavniki ekip - Sodniki lige PARKL ob 16.00: tekma za obstanek/napredovanje v 1. ligo VZAJEMNA PARKL: KK Ruše - ŠD Cirkovce
ob 18.00: tekma za 3. mesto lige VZAJEMNA PARKL: MCA-PRO RAMS - ŠD Kidričevo ob 20.00: finale lige VZAJEMNA PARKL: KK Adecco Maribor
-	MB Vikingi.
DB,JM
petek • 7. aprila 2017
Šport mladih, rekreacija
Štajerski	15
Strelstvo • 26. DP mladi 10 m Rogla 2017
Tadej Širec in Ivo Cicmanovič Zimet do bronastega odličja
Na DP na Rogli, ki je potekalo minuli konec vikend v organizaciji SD Slovenske Konjice, je tekmovalo rekordnih 600 mladih strelcev v kategorijah mladinci, kadeti, pionirji, mlajši pionirji in cicibani. Zelo uspešno so nastopali predvsem Ptujčani, ki so med mladimi osvojili tri odličja, med najboljših 37 društev na DP (od 64), ki so osvojili odličja, pa so se uvrstili tudi Juršinci in Kidričevo s po enim.
Tadej Širec bronast
Aktualni državni prvak med mladinci s pištolo Ptuj-čan Tadej Širec je bil zelo uspešen v kvalifikacijah, kjer je bil najboljši z visokim dosežkom 565 krogov, kar je njegov nov osebni rekord. Šest krogov do preboja v finale je zmanjkalo miklav-škemu strelcu Žanu Bogši, ki se je s 537 krogi uvrstil na 10. mesto. Tadej Širec se je v finalu dobro odrezal. Najprej je v prvih desetih strelih oddal pet desetic, ob tem pa je z dvema osmicama in sed-mico naredil tudi tri večje napake, ki so mu poslabšale boljše izhodišče za izločilne boje, ko je po vsakem paru dveh strelov najslabši strelec izločen. Širec je bil blizu izločitve že v 14. strelu, vendar ohranil trezno glavo in se z dvema dobrima deveticama rešil izpada. Nato pa je njegovo streljanje postajalo iz strela v strel bolj zanesljivo. V 20. strelu pa smo videli pravo dramo med najboljšim Ptujčanom in Škofjeločanom Luko Ušeničnikom, saj sta bila s 190,2 kroga povsem poravnana. Sledil je dodaten strel samo med njima, kjer je bil Širec boljši in si tako priboril boj za odličje. V 22. strelu je Širec z devetimi de-setinkami zaostanka moral priznati premoč drugemu Škofjeločanu, Matiji Demšarju, in tekmovanje kljub temu zelo zadovoljen končal z bronastim odličjem, njegovim četrtim posamičnim na DP od leta 2013 naprej, od tega ima dva naslova državnega prvaka, kar ga uvršča med najboljše ptujske mla-
Foto: Strelska zveza Slovenije
Na DP na Rogli so se velikega ekipnega uspeha z naslovom državnih kadetskih prvakov s pištolo veselili Ptujčani, z leve strani Marsel Kranj, Gregor Kolarič, trener Zlatko Kostanjevec, Nik Volgemut in Vita Volgemut.
dince v zgodovini. Zmagal je favorizirani Jože Čeper iz Vremščice.
Ekipni naslov državnih prvakov so z rekordnim dosežkom državnih prvenstev (1651) osvojili Brežičani, Ptujčani, ki se v svoji zgodovini lahko pohvalijo s šestimi naslovi državnih prvakov, so s klubskim rekordom 1628 krogov (tretji najvišji rezultat na DP doslej!), kar za 24 krogov izboljšali svoj lanski rekordni rezultat in si znova priborili bronasto odličje.
Žan Tomažič znova v finalu
Med mladinci s puško se je v finale, s sedmim najboljšim rezultatom kvalifikacij (604,4), uvrstil Ormožan Kovinarja Žan Tomažič in tako ponovil uspeh iz lanskega leta, ko je bil šesti. Najboljši rezultat dneva je s 616,6 kroga (0,9 kroga več od najboljšega člana!) postavil Konjičan Jakob Petelinek. V finalu se je moral kot prvi posloviti prav Ormožan Žan Tomažič, ki je tako osvojil končno 8. mesto. Zmagal je kočevski strelec Domen Jar-ni.
Ekipni naslov državnih prvakov so slavili strelci Trzina (1791,4), Ormožani Tovarne sladkorja so osvojili 5. mesto
Šah • Kadetska liga
Za Niko Kralj ni počitka
Šesti turnir
Pred časom je bil odigran šesti turnir štajerske kadetske lige od desetih. Na tem je nastopilo najmanjše število mladih šahistk in šahistov, saj jih je bilo v vseh treh konkurencah samo 72, med njimi tudi trije učenci Osnovne šole Olge Me-glič Ptuj in Nika Kralj iz Osnovne šole Gorišnica, ki je bila tudi najboljša.
V konkurenci do devet let je skupaj nastopilo 29 mladih, med katerimi je zadnje mesto pripadlo 8-letni Nini Hodnik iz OŠ Olge Meglič Ptuj. V konkurenci do 12 let, kjer ni bilo nobenega predstavnika iz ptuj-
s 1748,0 kroga. Med mladinkami je tretji naslov državne prvakinje slavila Pirančanka Lia Lazar, ljutomerske strelke pa so ostale brez finala. V ekipni tekmi so zmagale Trzinke (1192,5), Ljutomer-čanke pa so s 1128,3 kroga osvojile bronasto odličje.
Ptujski kadeti prvaki, Juršinčanke podprvakinje
Ekipni naslov kadetskih državnih prvakov so si priborili Ptujčani (992), za katere je to že četrta lovorika, še osemkrat pa so bili v 21 letih uvrščeni na 2. in 3. mesto. Med posamezniki je naslov državnega prvaka slavil fova-rizirani in letos nepremagljivi Dejan Jager s 363 krogi iz Rečice pri Laškem, le dva kroga pa je do bronastega odličja zmanjkalo Ptujčanu Niku Volgemutu (346).
Med kadetinjami je zmagala Anja Prezelj (362) iz Železnikov, Ptujčanka Vita Volgemut (349) pa se je za štirimi Brežičankami uvrstila na 6. mesto. V ekipni tekmi so naslov državnih prvakinj slavile Brežičanke z novim državnim rekordom 1067 krogov, velik uspeh pa so dosegle tudi juršinske strelke, ki so osvojile naslov državnih
podprvakinj z letošnjim klubskim rekordom s 1012 krogi.
Ivo Cicmanovič Zimet bronast med kadeti
Med kadeti s puško je zmagal Rušan Patrik Jakopiček
(401,5), velik uspeh pa je z bronastim odličjem dosegel tudi Kidričan Ivo Cicma-novič Zimet (395,3) in po naslovu ligaškega prvaka v letošnji sezoni v svojo zbirko dodal še odličje na DP. Blizu najboljšim je bil tudi Ormo-žan Kovinarja Matic Slavi-nec, ki je s 391,8 kroga osvojil 8. mesto.
Med kadetinjami s puško je naslov državne prvakinje slavila Mislinjčanka Špela Rutnik (406,4), od ljutomerskih strelk pa se je najvišje uvrstila Antonija Kosi s 396,3 kroga na 8. mesto. Ekipni naslov državnih prvakinj so slavile Grosupeljčanke (1184,6), naslov podprvakinj pa so si priborile Ljutomer-čanke s 1168,6 kroga.
Ljutomerski
■ ■ ■■ ■ ■ ■
pionirji ekipni državni podprvaki
V najmlajših kategorijah s serijsko zračno puško so bili
Rezultati:
Mladinci pištola	posamezno
1.	Jože Čeper, VVB	553 + 233,1
2.	Matija Demšar, ŠLO	543 + 224,1
3.	Tadej Širec, PTU	565 + 209,6
4.	Luka Ušeničnik, ŠLO	558 + 189,9
10.	Žan Bogša, JKM	537
11.	Rok Bezjak, PTU	534
12.	Rok Tomažič, KOR	531
13.	Valentin Luževič, PTU	529
17.	Oskar Tasovac Ivezic, PTU	517 Mladinci pištola	ekipno
1.	SK Brežice	1651
2.	SD Škofja Loka	1639
3.	SK Ptuj	1628
Mladinci puška posamezno
1.	Domen Jarni, KOČ	613,8 + 244,4
2.	Maj Kadunc, TRZ	609,2 + 243,3
3.	Nejc Klopčič, TRZ	604,0 + 223,3 8. Žan Tomažič, KOR	604,4 + 117,6
14.	Aljaž Čučko, TSO	593,5
18.	Metod Rakuša, TSO	581,1 20. Matija Ambrož, TSO	573,4 23. Domen Širovnik, KID	570,4 26. Žan Gojkošek, KID	562,0
Mladinci puška ekipno
1. SD Trzin	1791,4
5.	SD Tovarne sladkorja Ormož	1748,0 Kadeti pištola posamezno
1.	Dejan Jager, DPR	363
2.	Matija Kecelj, DOM	354
3.	Aleš Mitja Janc, MSE	348
6.	Nik Volgemut, PTU	346
med pionirji zelo uspešni ljutomerski strelci, ki so se s 534 krogi veselili ekipnega naslova državnih podprva-kov, zmagali so Trzinci s 540 krogi. Med posamezniki je z visokimi 188 krogi, kar je le dva kroga manj od državnega rekorda, zmagal Nik Matek iz Zidanega Mostu. S 180 krogi pa je najboljši ljutomerski strelec Tic Budja za bronastim odličjem zaostal za tri kroge. Med pionirkami je zmagala Trzinka Daša Do-lenšek s 185 krogi.
Med mlajšimi pionirji je zmagal Postojnčan Nace Bola Ujčič s 186 krogi. Med spodnjepodravskimi strelci pa se je najvišje uvrstil Ormo-žan Nino Benjamin Kova-čec in s 180 krogi osvojil 11. mesto, 20. Jan Dogša (176), 23. Žan Plohl (174), 34. Žan Horvat (171) ... V ekipni tekmi so naslov državnih prvakov osvojili Kočevci s 540 krogi, Ormožani Kovinarja (521) pa so za bronastim odličjem zaostali le za krog in v rekordni udeležbi 23 ekip
9. Zan Habjanič, JKM 14. Marsel Kranjc, PTU 16. Gregor Kolarič, PTU 19. Nejc Horvat, JUR
335 327 319 301
Kadeti pištola ekipno
1.	SK Ptuj	992
2.	SD Lotrič Železniki	959
3.	SD Marok Sevnica	952 Kadetinje pištola posamezno
1.	Anja Prezelj, LŽE	362
2.	Sara Ščuri, BRE	359
3.	Pia Srpčič, BRE	356 6. Vita Volgemut, PTU	349
10.	Julija Lajh, JUR	341
11.	Nina Bogša, JKM	341
12.	Sandra Kumer, JUR	336 14. Špela Perko, JUR	335
Kadetinje pištola ekipno
1.	SK Brežice	1067
2.	SD Juršinci	1012
3.	SK Moris-Kočevska Reka	827 Kadeti puška posamezno
1.	Patrik Jakopiček, 1PB	401,5
2.	Jure Sočič, MSO	399,0
3.	Ivo Cicmanovič Zimet, KID	395,3 8. Matic Slavinec, KOR	391,8 18. Jan Soto Vargas, VIT	386,4 29. Tilen Vuk, KID	377,9 31. Miha Komperšak, TSO	375,9 46. Mihael S. Mikolič, KID	358,4
Kadeti puška ekipno
1.SD Trzin	1153,9
3. CD Strelk in strelcev	1141,8
5. SD Kidričevo	1131,6
osvojili odlično 4. mesto, 17. SD Juršinci (486).
Med mlajšimi pionirkami je zmagala Trzinka Pika Pez-dir (184), 30. Nika Miholič (151) Miklavž, 31. Eva Petek (151) Kovinar Ormož. Med cicibani je zmagal Rušan Gal Potrč (182), od naših strelcev pa se je najvišje uvrstil Ormožan Kovinarja Lukas Vočanec (175) na 7. mestu in za odličjem zaostal le za tri kroge. 32. Nejc Vršič (156) VIT, 48. Matej Bezjak (145) TSO, 54. Jure Šiško (138), 61. Anže Kolarič (132), 63. Denis Špendija (127), vsi trije miklavški strelci. Ekipni naslov prvakov so osvojili Rušani (511), 12. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž (397). Med cicibankami je z novim državnim rekordom 186 krogov zmagala Nika Skubic iz SD Kisovec, najmlajša ormoška strelka Kovinarja Olivia Vočanec pa je s 172 krogi osvojila visoko 8. mesto in za odličjem zaostala za šest krogov.
Simeon Gonc
skih osnovnih šol, jih je nastopilo 23, v konkurenci do 15 let pa 20, med njimi tudi trije iz ptujskih šol. Najboljša med njimi je bila 12-letna Nika Kralj iz OŠ Gorišnica, ki je v absolutni konkurenci osvojila 7. mesto, med dekleti pa je zmagala. Nika je odlično startala, saj je v prvih treh kolih kar trikrat zmagala, med drugim je bila boljša tudi od dve leti starejšega kasnejšega zmagovalca. Žal pa je v nadaljevanju nekoliko popustila, odigrala nekaj prehitrih potez in se ob koncu s štirimi točkami uvrstila na sedmo mesto v absolutni konkurenci, med dekleti pa je bila najboljša. Čeprav sama
z igro ni bila zadovoljna, je to vsekakor dober trening za nadaljevanje sezone, kjer Niko čaka kar nekaj pomembnih nastopov.
Rezultati za kategorijo do 15 let: 1. Nejc Hanc (2003) OŠ Sveti Jurij 6 točk, 2. Urban Šternc (2004) OŠ Fram 5, 3. Jaka Končar (2004) 5 ... 7. Nika Kralj (2005) OŠ Gorišnica 4 ... 14. Alen Benko (2004) 3 ... 17. Luka Hodnik (2004) 2 točki, oba OŠ Olge Meglič Ptuj itd.
Sedmi turnir
Komaj se je zaključilo posamezno mladinsko državno prvenstvo, že so sledili nekateri turnirji in prvenstva, na katerih je dokaj uspešno nastopila najmlajša članica ŠD Ptuj Nika Kralj.
Nika je tako v sedmem krogu Štajerske kadetske lige v absolutni konkurenci do 15 let osvojila 5. mesto, med dekleti pa je bila suvereno prva. Na tem tekmovanju so ji družbo delali še trije mladi šahisti iz OŠ Olge Meglič Ptuj, predstavnikov iz drugih šol s ptujskega območja pa tudi tokrat ni bilo. Največje število mladih se je pomerilo v
konkurenci do 12 let, in sicer 36. V konkurenci do 9 let je bilo 23 udeležencev in prav 23. mesto je z eno točko osvojila Nina Hodnik (2009) iz OŠ Olge Meglič Ptuj. Tudi v skupini do 15 let je bilo število sodelujočih 23, uvrstitve pa so navedene v spodnjih rezultatih.
Rezultati za kategorijo do 15 let (23): 1. Jaka Juvan
(2002) OŠ Neznanih talcev Dravograd 7 točk, 2. Nik Žvarc (2005) OŠ Draga Kobala MB 5, 3. Luka Vaupot (2005) OŠ Sl. Gradec 5 ... 5. Nika Kralj (2005) ŠD Ptuj 4,5 točke - 1. mesto med dekleti, ... 16. Alen Benko (2004) 3 ... 18. Luka Hodnik (2004) 3, oba OŠ Olga Meglič Ptuj itd.
Silva Razlag
Ljubljana Open
Nika Kralj se je med drugim udeležila mednarodnega šahovskega turnirja Ljubljana Open 2017, ki sta ga organizirala ŠK Komenda in ŠK Ljubljana DUOL in je imel dobrodelno noto. Izkupiček od prijavnin je bil namenjen projektu »podari malico«. Organizatorji so bili zato še posebej veseli izredno velikega odziva, saj je v mlajši skupini letnik 2007 do 2010 nastopilo kar 117 šahistk in šahistov, v skupini starejših, letnik 1997 do 2006, pa 74. Pri slednjih jih je
bilo kar nekaj z mednarodnimi nazivi, pa tudi osem mojstrskih kandidatov. Nika Kralj je bil edina predstavnica ŠD Ptuj. V devetih partijah je štirikrat zmagala in petkrat izgubila in ob koncu osvojila 49. mesto.
Rezultati Ljubljana Open starejša skupina (74): 1. Miljenko Muha(2000) CRO 8 točk, 2. Jaka Brilej (2003) Celjski ŠK 7, 3. Gregor Ga-šparac (1999) ŠD Kočevje 6,5 ... 11. najboljša mladinka Lara Janželj (1997) ŠK Ig 6 ... 49. Nika Kralj (2005) ŠD Ptuj 4 itd.
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 7. aprila 2017
Maribor • Poročni sejem v Europarku
Sejem za mladoporočence
Od 31. marca do 2. aprila je v Europarku potekal Europarkov poročni sejem in bodočim mladoporočencem ponudil ogromno idej za pripravo in organizacijo njihovega sanjskega dne.
Foto: KK
Obiskovalci so si tako lahko ogledali čudovite poročne obleke, nakit, pa tudi torte in še marsikaj drugega - predstavljeni so bili najrazličnejši ponudniki storitev, ki vedno znajo poskrbeti za nepozaben poročni dan. Poleg pestrih stojnic in živahnega dogajanja pa so obiskovalce razveselile tudi posamezne prodajalne, ki so ponujale poseben poročni popust.
»Lepo je bilo videti toliko bodočih mladoporočencev, ki načrtujejo svoj veliki dan in veseli smo, da smo jim pri tem lahko pomagali. V tem trenutku zelo dobro razumemo, kako se počutijo in o čem razmišljajo, saj se tudi mi z zmagovalnim parom Europarkove sanjske poroke, Tadejo Ornik in Borisom Grubarjem, pripravljamo na 13. maj, ko si bosta obljubila večno zvestobo,« je povedala center managerka Europarka Simona Mandl.
KK
Podlehnik • Čistilna akcija
Ne le delo, tudi druženje
Na prvoaprilsko soboto so se v podlehniški občini lotili spomladanskega urejanja okolja, akcija čiščenja lokalnih cest in pobiranja smeti ob njih pa je tudi letos potekala pod okriljem Turističnega društva Podlehnik.
Foto: arhiv Občine Podlehnik
Občina Podlehnik in Turistično društvo Podlehnik vse, ki so sodelovali v čistilni akciji, 6. maja po 14. uri vabita k Viničarskemu muzeju Gorca na analizo opravljenega dela in pogostitev.
Predsednik podlehniškega turističnega društva Milan Vidovič je bil z opravljenim delom zelo zadovoljen: »Občane moram res pohvaliti, saj takšne udeležbe (200 do 300 prostovoljcev) do sedaj še ni bilo. Na vseh lokacijah smo našteli enkrat več ljudi kot lani - tako domačinov
kot tistih, ki imajo v naši občini vikende ali zemljišča. Pometli smo ceste, očistili mulde, jaške in odvode ter pobrali kar precej smeti. Ocenjujem, da smo očistili med 70 in 80 % vseh cest v občini. Odpadkov smo sicer našli bistveno manj kot v preteklih letih; vidi se učinek čistilnih ak-
cij, pa tudi zavest ljudi o tem se izboljšuje.«
Župan Podlehnika Marko Ma-učič je dodal, da so bile odlično obiskane in izpeljane ter zelo učinkovite predvsem posamezne akcije višje v hribih: »Zanimivo je, da so naši 'hribovci' v svojih vaseh veliko bolj povezani kot
ljudje v dolini, kjer je bil odziv bistveno slabši; kot vedno je bilo le nekaj svetlih izjem.« Poudaril je, da namen tovrstnih delovnih akcij nikakor ni le fizično delo, temveč predvsem druženje, za katerega je pri današnjem hitrem tempu življenja časa žal vse manj.
EM
Videm • Očistimo naš kraj
Občina »lažja« za štiri tone in pol
Občina Videm je prvi aprilski dan pripravila že tradicionalno spomladansko čistilno akcijo Očistimo naš kraj. Dogodek je odlično uspel: prostovoljcev je vsako leto več, smeti pa vse manj ...
Akcija je dopoldne potekala na celotnem območju občine. Predsedniki vseh osmih krajevnih skupnosti občine so čiščenje organizirali na tistih krajih, kjer so opazili največ smeti. Čiščenja se je letos lotilo kar 871 prostovoljcev, od tega več kot tri stotni-je otrok z Osnovne šole Videm ter podružničnih šol Leskovec in Sela. Število udeležencev je tako za okoli 7 % preseglo lanskega. Občina Videm je priskrbela ro-
kavice ter vreče za mešane komunalne odpadke in embalažo, vsem prostovoljcem pa je ponudila tudi malico in pijačo. Za to so v občinskem proračunu zagotovili okoli 1.900 evrov.
Vodja videmskega občinskega režijskega obrata Zdravko Bračič je povedal, da so letos zbrali okoli 4.600 kilogramov odpadkov: »Količina v naravi odloženih odpadkov se zmanjšuje. To pripisujemo predvsem novemu zbirne-
mu centru v videmski industrijski coni, poleg tega pa smo po občini uredili mesta za ločeno zbiranje odpadkov. Ljudje so vse bolj ozaveščeni, da smeti ne odlagajo v naravo, temveč na primerna mesta. Nevarnih odpadkov letos nismo našli.« Priznal je, da je nekaj divjih odlagališč še ostalo (predvsem v Šturmovcih in Do-leni), a so z letošnjo akcijo zelo zadovoljni.
EM
Foto: Zdravko Bračič
Za odvoz večine zbranih smeti je poskrbel videmski režijski obrat, sploh v Lancovi vasi in na Po-brežju pa tudi občani sami.
Cirkulane • Spomladanska čistilna akcija
Smeti na »standardnih« mestih
Zadnjega marčevskega dne so se učenci cirkulanske lokacije Osnovne šole Cirkulane-Zavrč lotili pomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja, dan zatem pa jim je sledilo še več kot sto prostovoljcev.
Cirkulanski podžupan in predsednik občinskega odbora za okolje in prostor Franc Milošič, ki je letošnjo čistilno akcijo koordiniral, je povedal: »Sodelovalo je okoli 110 prostovoljcev. Zbrali smo okoli 75 kubičnih metrov mešanih komunalnih odpadkov in okoli 20 kubičnih metrov odpadne kovine. Kosovne odpadke je odpeljalo podjetje Žuran, ostalo pa koncesionar Čisto mesto.« Občina je prostovoljce nagradi-
la z malico; pri delitvi hrane je pomagalo Društvo gospodinj Cirkulane, Prostovoljno gasilsko društvo Cirkulane pa je za to odstopilo gasilski dom.
Milošič ocenjuje, da je območje občine vse manj onesnaženo, a je dela kljub temu še veliko: »Novih divjih odlagališč sicer nismo odkrili, smo pa smeti našli na 'standardnih' mestih, kamor jih ljudje odlagajo že leta. Nekatera odlagališča, ki smo jih v pre-
teklosti že sanirali, smo morali očistiti ponovno.« Poudaril je, da so največ smeti našli v bližini cest in državne meje s Hrvaško: »Po cesti, po kateri teče meja, Hrvati pripeljejo smeti in jih vržejo na slovensko stran, da se zakotalijo v dolino ... Upam, da prihodnje leto čistilna akcija v takšnem obsegu ne bo več potrebna; naš moto je čista narava.«
EM
Foto: arhiv Občine Cirkulane
Na občini Cirkulane spomladanske čistilne akcije s pomočjo društev organizirajo že od ustanovitve občine leta 2007.
petek • 7. aprila 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Kidričevo • Akcija čiščenja okolja
Pločevinke in plastika
Koordinator akcije je bil občinski odbor za varstvo okolja in požarno varnost, ki ga vodi predsednica Ivanka Korez.
Foto: Ivanka Korez
V občini Kidričevo so okolje čistili v soboto, 1. aprila.
Korezova je bila tudi vodja sobotne čistilne akcije: »Akcije se je udeležilo 200 odraslih občanov in 25 otrok. Učenci OŠ Cirkovce so že v sredo, 29. marca, pobirali smeti v okolici šole ter po vaseh Cirkovce, Zgornje in Spodnje Jablane. Po vaseh so vodenje sobotne akcije prevzeli krajevni odbori. Največ prostovoljcev je vsako leto iz vrst gasilcev in lovcev. Žal je vsako leto najslabši odziv krajanov naselja Kidričevo in na tem območju tudi ostane največ nepobranih smeti. Akcija se je po vsej občini začela ob 9. in končala ob 12. uri. Zbrane odpadke odpeljejo prostovoljci v zbirni center Kidričevo. Na terenu večjih posebnosti nismo opazili, razen nekaj odloženih salonitnih plošč, ki pa jih nismo odstranjevali. V gozdu se še vedno najdejo poginule živali, ki jih lastniki odvržejo. Odpadke smo ločevali. Največ je bilo pločevink in plastike, najmanj kosovnih odpadkov. Nekateri predeli v občini ostajajo še naprej obremenjeni z odpadki, predvsem parkirišča in postajališča. Opažamo, da je v primerjavi z minulimi leti odpadkov v gozdovih in na poljih manj. Nekaj manjših divjih odlagališč se še najde na zasebnih zemljiščih (jame), okolje pa obremenjuje tudi odlaganje raznega gradbenega materiala v melioracijske jarke na poljih.«
Mojca Zemljarič
Slovenske gorice • Čistilna akcija v vseh občinah
V	večini občin manj, v Lenartu več odpadkov
V	letošnji spomladanski akciji čiščenja okolja v občini Lenart so skupaj zbrali 3200 kg najrazličnejših odpadkov, je povedal koordinator akcije Mirko Kojc.
To je skoraj enkrat več kot v podobni akciji v letu 2016. Sodelovalo je okrog 360 ljudi, ki so se resnično potrudili in skušali iz okolja izločiti čim več odpadkov, ki tja ne sodijo. V neki globeli so našli celo okrog 600 kg odpadnih gum, ki jih je verjetno nekdo odpeljal tja, da bi jih v letošnji akciji našli. Zelo aktivni so bili tudi ribiči, ki so očistili tri potoke, ki tečejo skozi občino Lenart: Velko, Globovnico in Pesnico, kjer se je veliko odpadkov nabralo tudi zaradi lanskih neurij. Nekaj več odpadkov pa se je nabralo tudi pri industrijski coni. Novih črnih odlagališč niso našli, prejšnja pa so že očistili. Nekaj večjih kosovnih odpadkov so našli le v Zgornjih Žerjavcih, kjer so odstranili odsluženi štedilnik in nekaj drugih kovinskih odpadkov.
Destrnik -ob regionalki še vedno veliko odpadkov
V občini Destrnik je v sobotni čistilni akciji sodelovalo med 120 in 130 udeležencev, ki so zbrali okrog 35 m3 najrazličnejših odpadkov. Prostovoljci so se osredotočili na čiščenje območij ob regionalni cesti Ptuj-Lenart, kjer so našli veliko plastenk, pločevink, papirnatih in drugih odpadkov, ki jih ljudje odvržejo
lifip jmatK Foto: arhiv
V letošnji akciji čiščenja okolja v občini Lenart je sodelovalo okrog 360 udeležencev.
med vožnjo z avtomobili. Kot je povedal vodja režijskega obrata Franc Kelc, se zelo trudijo, da bi bilo odvrženih odpadkov čim manj, zato skušajo nepravilno odložene odpadke čim prej odstraniti. V občini tudi ni več črnih odlagališč.
Sveti Andraž -zbrali manj odpadkov
V letošnji aprilski akciji čiščenja okolja so v občini Sveti Andraž zbrali več kot 25 m3 odpadkov.
To je manj kot lani in precej manj kot v prejšnjih letih v podobnih akcijah, ko so očistili črna odlagališča, je povedal vodja Kristijan Majer. Novih črnih odlagališč niso odkrili, verjetno pa se v gozdu še kaj skriva. Več kot 40 udeležencev akcije je zbiralo odpadke ob cestah. Problematična pa ostaja sama Pesniška dolina (neposredna bližine rečne struge). „Naše območje doline do same meje je lepo očiščeno in ni večjih odlagališč. Upamo, da nam bo v eni od prihodnjih akcij uspelo povezati vse občine ob Pesnici, da bomo
v skupni akciji temeljito očistili to območje," je še povedal Majer.
Trnovska vas -čistili že sredi marca
V občini Trnovska vas so čistilno akcijo izvedli že 18. marca. Okrog 100 udeležencev se je zbralo na igrišču pred večnamensko dvorano. Odpadke so zbirali po posameznih vaseh. Skupaj so nabrali okrog 30 m3 smeti. Za prevoze so tako kot vsako leto poskrbeli vaški odbori.
MG
Hajdina • Čistilna akcija
Smeti sodijo v koše
Letošnja čistilna akcija v občini Hajdina je dosegla izjemen odziv. Udeležilo se je je kar 622 Hajdinčanov, ki se zavedajo pomena čistega okolja in so za njegovo varovanje pripravljeni poprijeti tudi za delo.
272 udeležencev čistilne akcije na Hajdini si je delavske rokavice nadelo v soboto, dodatnih 350 pa že dan prej. Planinsko društvo Hajdina in učenci ter zaposleni na Osnovni šoli Hajdina so namreč že v petek začeli pobirati odpadke iz okolja. Potrudili so se po najboljših močeh in dali pomemben prispevek k izkupičku celotne akcije. Približno 50 kubičnih metrov smeti so prostovoljci letos našli na mestih, na
katera nikakor ne sodijo. Večina najdenih smeti je bila pobranih ob cestah, večjih črnih odlagališč tudi letos niso našli. Kot ugotavljajo, so največji problem odvržene vrečke in papirji, ki jih vozniki mečejo kar skozi okna avtomobilov. „Pohvaliti moram vse sodelujoče v letošnji čistilni akciji. Med drugim seveda predsednike vaških odborov, ki so nam tudi tokrat zelo pomagali pri izvedbi akcije. Čeprav je ko-
ličina pobranih odpadkov povsem primerljiva lanskoletni, s tem ne moremo biti docela zadovoljni. To jasno kaže, da je še vedno del populacije, ki je premalo osveščen o pomenu varovanja okolja. Sreča je le, da je večini ljudi jasno, kako pomembno je, da odpadke ločujemo in da končajo tam, kjer morajo, ne pa v okolju," je po čistilni akciji dejal Stanislav Glažar, župan občine Hajdina.
Dženana Kmetec
Največ smeti so prostovoljci pobrali ob cestah.
Ptuj • Sobota kot nalašč za čistilno akcijo
Našli sedem ton odpadkov
330 prostovoljcev je v letošnji spomladanski čistilni akciji pomagalo pobirati smeti po mestni občini Ptuj. Na mestih, kamor smeti nikakor ne sodijo, so našli kar 7020 kg mešanih komunalnih odpadkov.
Prostovoljci so se zbrali na 14 zbirnih mestih, od koder so se družno odpravili na delo. Čistilne akcije se je tradicionalno udeležil tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar, ki se je prostovoljcem pridružil v Ljudskem vrtu pri trim stezi. Kot zmeraj, je organizator, ptujska občina, za vse zagotovil potrebno opremo. Za odvoz odpadkov z zbirnih točk so bili tudi tokrat zadolženi zaposleni v podjetju Javne službe Ptuj.
Število tistih, ki so bili svoj čas pripravljeni nameniti skrbi za okolje, je povsem primerljivo lanskoletnemu. Je pa bila količina pobranih odpadkov za približno 500 kilogramov manjša od lanskoletne, ko so pobrali 7560 kg mešanih komunalnih odpadkov. Koordinatorka čistilne akcije Majda Murko to pripisuje boljši osveščenosti ljudi. Pravi, da je smeti v okolju vsako leto manj. Večjih črnih odlagališč v ptujski občini
niso našli, največ smeti na enem kupu je bilo le na eni točki: na desni strani reke Drave pri krožišču ob Puhovem mostu. Od tam so odpeljali skoraj tri kubične metre smeti, kar je polovica vseh zbranih odpadkov. „Zaradi tega smo se dogovorili, da bo inšpekcijska služba izdala posebno opozorilo, predvsem tistim, ki tam parkirajo. Začeli pa bomo tudi pisati globe," še pravi Murkova.
Dženana Kmetec
Na Ptuju so pobrali 7020 kilogramov odpadkov.
Foto: CG
18 Štajerski
Nasveti
petek • 7. aprila 2017
Zdravstveni nasveti
Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta - Ergonomija dela (5. del)
Cilj ergonomskega oblikovanja delovnega mesta je prilagoditi delovno nalogo in delovno mesto delavcu. Glavni cilji ergonomskega oblikovanja delovnih mest so zmanjšanje čezmernih in ponavljajočih gibov, pretirane uporabe sile in prisilne drže.
Na podlagi tega je pri oblikovanju delovnih postaj treba upoštevati (najmanj) naslednje smernice:
1.	Oblikovanje delovnih mest, ki ustrezajo različnim ljudem
Delovno mesto mora biti prilagodljivo, da bo udobno za 9095 % delavcev, ki tam opravljajo delo, delovni prostor pa mora biti tudi dovolj velik za izvajanje cele vrste zahtevanih gibov.
2.	Omogočanje različnih delovnih položajev
3.	Oblikovanje moramo začeti s tisto točko v delovnem procesu,
v kateri je del telesa
(v glavnem so to roke) največ časa.
Delo, ki ga pogosto opravljamo, se mora odvijati v dosegu podlahti, pri čemer je nadlahet v nevtralni drži (sproščena ramena).
4.	Namestitev krmilnih naprav, orodja in materialov med višino pasu in rame
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Andrea Margan
Takšen položaj omogoča boljši doseg in lažje delo. Orodja in materiali, ki jih pogosto uporabljamo, morajo biti čim bližje točke uporabe.
5.	Čim natančnejše je delo, tem višja mora biti delovna površina, čim težje je delo, tem nižja mora biti delovna površina (do 20 cm pod višino komolca)
6.	Vsi robovi delovne površine morajo biti
dobro zaobljeni in obloženi povsod tam, kjer se del telesa lahko naslanja
7. Zagotavljanje dobro oblikovanih stolov
Zaključek
In na koncu poudarimo, namen ergonomije dela je prilagoditev dela delavcu. Vendar da bi bili ti ukrepi resnično uspešni, morajo tudi delavci vedeti, za kaj gre in kako sami lahko
prilagodijo delo svojim dimenzijam, sposobnostmi in naravi dela. Za človeka je ergonomsko najustreznejše razgibano delo, pri katerem se pogosto spreminja telesni položaj in ki zmerno obremenjuje mišice, srčna frekvenca pa se občasno poviša.
Vir: Kermavnar in Dodič Fikfak, Oblikovanje po meri človeka 2013
Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPS
Tačke in repki
Pomagajmo si
Muci se neprestano gnoji uho
Lastnica 8 let stare muce sprašuje, ali še lahko na kak način pomaga svoji muci, ki se ji neprestano ponavljajo vnetja obeh ušes. Muca je bila že večkrat zdravljena, dobivala je kapljice v ušesi, vendar brez uspeha.
Prav sedaj ima izredno močan gnojni izcedek iz ušes, prilaga tudi fotografijo, na kateri je razviden velik gnojni čep v sluhovodu. Muca otresa z glavo, slabo uživa hrano, se praska s tačko po ušesu, skratka, je zelo slabe volje in otožna. Lastnici je bila že svetovana evtanazija mačke, vendar ni pristala. Posledica ponavljajočih se vnetij sluhovodov pri mački je kronično vnetje sluhovodov, kjer prihaja do zadebelitve stene sluhovodov in s tem zmanjševanje njihovega lumna. Sčasoma se lumen tako zmanjša, da je sluhovod skorajda neprehoden, za-debelel in logično je, da je tako uho zaradi konstantnega vnetja zelo boleče in zelo obremenjujoče za mačko in posredno tudi za lastnika. Klasično zdravljenje s kapljicami ne pride več v po-štev, saj kapljice ne prodrejo več
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
v sam sluhovod, ker je neprehoden. Tudi z injekcijami antibiotika in protibolečinsko terapijo lahko samo trenutno vplivamo na razpoloženje živali, zelo slaba prognoza ozdravitve s tako terapijo pa kljub temu ostane. Sluhovod mačke je relativno dolga cev, ki vodi do bobniča in takrat, ko se v zgornjem delu sluhovod zapre, v spodnjem delu, tik pred bobničem ostane vnetno žarišče, takrat imamo idealne pogoje za rast bakterij. To so tako imenovani anaerobni
Foto: osebni arhiv
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
pogoji, kar pomeni, pogoji brez zraka, brez kisika. V takih anaerobnih pogojih in telesni temperaturi živali 38 stopinj Celzija imamo pravo gojišče bakterij, ki jim s klasično terapijo ne moremo do živega. V takih primerih je edina rešitev v operaciji, v kirurškem posegu, kjer prepariramo in odstranimo oziroma izrežemo del sluhovoda in s tem odpremo sluhovod in pripeljemo zrak oziroma kisik do bobniča. Poseg je precej zahteven za operaterja in tudi pacienta, boleč in zelo neprijeten, operativna rana ima mnogo šivov, pogosta je močna oteklina in nekaj dni je treba udarno tretirati pacienta z antibiotično in proti-bolečinsko terapijo. Vendar se trud izplača, saj najkasneje po štirinajstih dneh težave izginejo. Sluhovod tako ostane odprt, se lepo zrači in ponavljajočih se vnetij je konec. Pravo olajšanje za žival in tudi lastnika.
Upam, da sem z odgovorom lastnici mačke s ponavljajočimi se vnetji ušes predstavil možno rešitev njenih težav. Res je opcija v tako zastaranih primerih samo operativni poseg, vendar so rezultati izredno spodbudni in komplikacije redke. Lastnici svetujem, da pripelje mačko v ambulanto in se bomo vse dogovorili.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Drugačnost
Odnos do oseb z motnjo v duševnem razvoju se je skozi desetletja konstantno spreminjal. Nihal je od ene skrajnosti do druge. V obdobju izpred nekaj desetletji (pri posameznikih in pri določenih družbenih strukturah še danes) so ljudje popolnoma odklanjali te osebe, se jih sramovali in celo skrivali. Odvzete so jim bile vse temeljne človekove pravice.
Po drugi strani pa danes veliko govorimo o tem, da smo vsi enaki, vsi enakopravni, o integraciji in inkluziji, da morajo biti osebe z motnjo v duševnem razvoju v popolnoma enakovrednem položaju. Ti dve skrajnosti me zmeraj begata. Sem človek zlate sredine, skrajnosti me vržejo iz tira. Tako slabi kot pretirano dobri nameni so namreč lahko osebam z motnjo v duševnem razvoju v njihovo škodo. Spregledati in priznati si je treba, da je motnja zmerne, težje in težke stopnje drugačnost. Ljudje smo si na splošno v vseh pogledih različni in drugačni med seboj. Eni so veliki, eni majhni; eni so suhi, eni debeli. Nekateri so po naravi glasni in odprti za okolje, drugi se raje stisnejo v kot in svet okoli sebe opazujejo od strani. Zaradi tega jih ne obsojamo, da so slabi, neumni, manjvredni. Takšni so in to šteje. Pri nekaterih se pojavi drugačnost kot slabovidnost ali slepota, naglušnost ali popolna izguba sluha. Četudi so te osebe duševno zdrave, potrebujejo
posebno pozornost glede njihove drugačnosti, saj bi bilo v nasprotnem primeru njihovo življenje manj kakovostno in še bolj stresno. Večina ljudi s kakršnokoli telesno in ali duševno okvaro se zelo trudi biti sprejeta v njihovo okolje. Želijo biti videni in upoštevani. Zato je sprejetje in spoštovanje drugačnosti osnovni pogoj in najvišja stopnja integracije oseb z motnjo v duševnem razvoju. Sprejetost in razumevanje drugačnosti pomenita svobodo in pravico do izbire. Torej, kaj lahko damo našim otrokom, prijateljem, sosedom, učencem, nečakom, vnukom ... z motnjo v razvoju? Pokažimo jim, da so sprejeti v družbi. Da smo tudi mi drugačni, da imam vsak svoje sposobnosti, želje, cilje. Poslušamo jih in moramo se jih naučiti slišati. Čim prej. To namreč ni prehlad ali gripa, povišana temperatura ali viroza. Njihova diagnoza je vseživljenjsko stanje, kar pomeni, da traja od rojstva do smrti. Motnja v duševnem razvoju preprosto ne bo nikoli izginila, temveč
Foto: Drugačnost
bo ostala celo življenje. Zato je nujno, da jih vzamemo takšne, kot so, jim pomagamo s kakovostnejšim načinom življenja; jih spodbujamo pri učenju, pri vsakdanjih opravilih, jim svetujemo (ne prisiljujemo), čustveno in/ali fizično pomagamo v nezavidljivih situacijah, jih pohvalimo in ne boste verjeli . , celo pokarati jih je kdaj treba.
Če ste dosledno prebrali zadnji stavek, lahko ugotovite, da je zapisano vse to, kar potrebujemo mi vsi, se pravi, v tem primeru govorimo o enakosti in enakopravnosti. Ne strinjam se namreč s skrajnimi zaščitniki pravic oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki pravijo, da smo vsi ljudje popolnoma enaki, da med nami ni kakšnih posebnih razlik, da nam pripadajo enake pravice in da morajo biti osebe z motnjo v duševnem razvoju v popolnoma enakem položaju.
Ne predstavljam si namreč, da bi bila Nastja prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve.
Romana Bošnik
petek • 7. aprila 2017
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS GLASBENI PRODUCENT (SMILJAN)
FANT, KI SE VOZI Z ROLERJI
OMENITEV, OMEN
F. IGRALEC CONNERY
OBROK PLAČILA
NAS
Šahovski
MOJSTER (BRANKO)
AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR BAUMANN
UČENEC ŠOLE V ELEI
GRŠKI SKLADATELJ XENAKIS
S
SKRLAMI KRITA STREHA
OZARA NA NJIVI
SEŠTEVANJE
KDOR POKLICNO TEHTA
RAK NA BUKVAH
PANOVA PIŠČAL
SPOLZKOST
PRAŠIČJA KOCINA
OBLEČENOST
STANE ŠKODLAR
RAZPRTIJA
NEMŠKI PISATELJ (ERICH MARIA)
NAŠ ELEKTROTEHNIK
GLAS PTIČJIH PERUTI
MAJDA HERCOG
NATRIJ
ŠALJIVEC
OSNOVNA ŠOLA
JAMAJSKA GLASBA
MORSKA RIBA
PREVELIK NAPOR
ŠAHOVSKI K.O.
IGRALKA TURNER
TRAČNICA
ALFI NIPIČ
MESTO NA KJUŠUJU
PISATELJ
MORSKI SESALEC
MAKEDONSKO KOLO
MOBITELOV PAKET ZA MLADE
ADMIRAL (JOSIP)
DRAMATIK ARNOLD
RADIKAL PENTANA
ČEDO ANTOLIČ
OLGA MEGLIČ
UROŠ JENKO
PREBIVALEC JEŽICE
VIKINŠKA TRGOVSKA LADJA
OTOK ZAHODNO
OD LOŠINJA
UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA
OTOČJE V
TIHEM OCEANU
NAŠ SLIKAR (BOŽIDAR)
UGANKARSKI SLOVARČEK: AVATARA = utelešenje boga Višnuja, ČERNI = slovenski admiral (Josip), GREIF = slovenski glasbeni producent (Smiljan), IANNIS = grški skladatelj Xenakis, KNORR = vikinška trgovska ladja, SIRINKS = Panova piščal, SKRLA = s skrlami krita streha, TASIČ = slovenski elektrotehnik (Jurij), ZAORA = ozara na njivi.
"ovvivr 'voiaivs VaviVAV 'ariNn 'aaoNvi 'Nvoizar Iiiaiv
'no 'iNaao 'mi 'vonvav 'vno 'nv 'au 'iviai 'aodVNaad 'wis 'so 'hiai 'lodon 'oisvi rmnr 'ančaviAiaa 'ss 'isoiaao 'isoviznvis 'viva Aovina 'visuaaad 'nvbs 'vnbiaio 'avioa 'diaao :ouabjopoa 3mnvzih>i 3i a3iis3h
i
Ljutomer • Ob jubileju Milice Zemljič
Razstava in album o izjemno uspešni športnici - atletinji
V letu, ko Ljutomerčanka Milica Zemljič praznuje častitljiv osebni jubilej - devetdeseti rojstni dan, sta dijakinji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Saša in Dijana ustvarili zanimivo življenjsko zgodbo o nekdanji atletinji.
Milico Zemljič sta obiskovali v ljutomerskem domu starejših občanov (DSO) ter na podlagi njenega pripovedovanja in shranjeni dokumentaciji o kratki, toda zelo pestri športni karieri pripravili razstavo in album, z novinarskimi članki o dosežkih, ki so obeležili petletno aktivno
obdobje (1947-1952) v številnih atletskih panogah (tek na 60, 100 in 200 metrov, 80 metrov z ovirami, skok v daljino in višino, pete-roboj). V nekdanji skupni državi je Milica Šumak (dekliško) kot članica AK Mladost iz Zagreba osvojila petnajst naslovov državne prvakinje in postavila kar 13
državnih rekordov. Leta 1951 je postala športnica Jugoslavije. Ko se je preselila v rojstni Ljutomer, je vse do upokojitve na osnovni šoli poučevala telesno vzgojo. Za življenjsko delo na področju športa je leta 2016 prejela Bloud-kovo plaketo.
NŠ
Milica Zemljič na predstavitvi svojih športnih dosežkov
Ljutomer • Pobreška Sveča tudi v Prlekiji
Približali so se stalnim strankam
Stanko in Ivanka Peter sta na Pobrežju pri Ptuju leta 1990 ustanovila podjetje Sveča, d. o. o., proizvodnjo sveč pa danes nadaljuje njun sin Igor.
Začetki podjetja so bili v garaži stanovanjske hiše, zaradi povpraševanja pa se je podjetje iz leta v leto širilo. Tako je družina Peter v četrt stoletja na Pobrežju zgradila 5.000 kvadratnih metrov uporabnih površin za proizvodnjo sveč, zraven pa imajo še upravne prostore, skladišče in prodajalno. Od minulega petka je podjetje bogatejše za novo prodajalno. Na Kolodvorski ulici 24 v Ljutomeru, v neposredni bližini podjetja Atrium, so odprli manjšo trgovino, z zapo-
slitvijo dveh prodajalk pa so število zaposlenih v podjetju povečali na 22. »Že nekaj časa je v nas tlela želja, da se približamo zvestim strankam s široko ponudbo sveč za vse priložnosti,« je ob odprtju ljutomerske poslovalnice povedal Igor Peter, ki je bil v tem predelu Prlekije s svojimi izdelki prisoten v skorajda vseh večjih trgovinah. »Kljub temu smo želeli našim strankam ponuditi nekaj več. Zdaj imajo tako sveče za različne priložnosti na enem mestu.« Petrovi širijo svoj
proizvodni program. Poleg nagrobnih sveč, gospodinjskih, okrasnih in dišečih sveč ponujajo tudi plastične lončke za sveče lastne proizvodnje. Njihove proizvode kupujejo poleg zvestih domačih kupcev tudi tujci, ki bodo tako odslej imeli priložnost za nakup tudi v prleški prestolnici. Ljutomerska prodajalna podjetja Sveča je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro.
MŠ
Podjetje Sveča ima široko ponudbo sveč za vse priložnosti odslej tudi v Ljutomeru.
Foto: NS
Foto: MS
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 7. aprila 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 2. del
Akaba
Akaba je edino obmorsko pristanišče v Jordaniji ob Rdečem morju, ki je bilo že v zgodovini izjemna strateška točka za trgovce med Arabci in Egipčani. Poleg tega je tudi pomembno industrijsko središče, saj je okolica bogata s fosforjem in nekaterimi drugimi rudami, ki so pomembne za izvoz.
Meja med Jordanijo in Izraelom premore tudi slab kilometer nevtralnega ozemlja ...
Foto: DZ
Od meje do mesta je le nekaj kilometrov, vendar nimajo javnega prevoza in moraš vzeti taksi. Tam imajo celo zaposlenega možakarja, ki naj bi sortiral potnike po taksijih, a sva se takoj na začetku sporekla. Najprej mi je hotel zaračunati višjo tarifo od običajne, zato sem smuknil nazaj na mejo in ga prijavil policajem. Medtem ko so imeli postopek, sem se pridružil dvema lokalce-ma, s katerima smo si razdelili stroške prevoza in že v globoki temi sem prispel v center mesta. V zahodnih državah center mesta pomeni največkrat kakšen glavni trg z različnimi znamenitostmi, v arabskem svetu pa center označuje tržnice, drobne bu-tike in trgovsko dejavnost. Šofer me je odložil sredi atrija nekih stranskih ulic, kjer sem kmalu našel poceni nočitev. Tu je še treba pripomniti, da so kategorizacije hotelov na tem območju zelo dvomljive narave, saj lahko pri hotelu s štirimi zvezdicami tri sijejo skozi streho.
Čakalo me je kar nekaj misij - najprej sem se seveda hotel najesti; potem sem hotel nabaviti kartico SIM za telefonijado po
deželi; hotel sem se na hitro naučiti nekaj arabskih besed; potem pa sem se hotel pozanimati še, kako je s prevozom do puščave Wadi Rum, kjer bi se moral narisati naslednji dan. No, vmes sem se hotel še kakšno uro naspati. Kot sem kasneje ugotovil, sta Akaba in Petra najdražji območji v Jordaniji, ker se tu enostavno obrne največ nekih ljudi. Butič-nih restavracij je bilo kar nekaj in namenil sem se v najbolj prazno, kjer je en možakar v krušni peči pekel dobrote iz testa. Naročil sem neke sirove pogače, med peko pa sva imela hiter tečaj arabščine. Nekaj osnov sem se navlekel, možakar pa mi je v zahvalo za družbo dal za povrh še sadno pito.
Ker so trgovine odprte pozno v noč, sem kmalu našel še švercerja s telefoni, ki mi je uredil SIM-kartico. Te zadeve so mi šle hitro od rok, nikakor pa nisem mogel najti nobenega javnega prevoza do puščave. Težava je bila v tem, da je bil naslednji dan petek, kar pomeni pri njih nedeljo, zato te stvari ne obratujejo. Iskal sem ljudi, ki bi znali kaj angleško, kar je bila velika težava. Bil sem
v nekaj trgovinah, hotelih, našel sem celo neko avtobusno postajo. Postajališče je bilo pravzaprav kos asfalta, kjer so bili parkirani minibusi ali kombiji, ki gredo na teren v neki smeri, ko so pač polni. To me ni motilo, ker je tako še najbolj avanturistično in poceni.
Med tem pohajanjem sem seveda tudi malce oprezoval po mestu, ki je bilo zelo živo, ter fotografiral različne zanimive zadeve. Po navadi so ljudje zelo občutljivi, če turist, še posebej kristjan, fotografira kakšne verske simbole ali mošeje, tu pa so bili glede tega zelo vzdržni. Nisem pa vedel, da obstaja v Akabi tudi budistični center v obliki krasne stavbe iz kamna, ki me je takoj zbodla v oči. Sicer sem videl, da me opazujejo, ko pa sem naredil nekaj slik, pa sta se dva možakarja zapodila za menoj. Sem si že mislil, da bo treba uporabiti kakšen prijem iz divjih mladostniških časov, a sta me ustavila in prosila, naj slike izbrišem. To uslugo sem jima lahko izpolnil, saj sem imel na telefonu narejenih še več slik, za katere pa nista vedela. Po tej medigri sem našel prostor, kjer so se ljudje
družili na kajenju pipe in pitju čajčka. Alkohol je za muslimane menda prepovedan, kljub temu pa je bilo odprtih nekaj trgovinic s priljubljeno robo.
Odločil sem se, da bom do puščave poskusil priti kar na štop, tako da sem se vrnil do hotela, kjer me je čakalo neprijetno presenečenje. Vhodna vrata so bila namreč zaklenjena in nikjer ni bilo okna ali česa, da bi človek lahko potrkal . Lepa reč, to je še manjkalo ... Zvonec menda ni delal, ljudi ni bilo videti, tako da sem se odločil, da še naredim en krog in premislim vse skupaj. Šel sem do jase za kajenje pip, in ko sem pogledal po sodelujočih, sem slučajno ugledal mojega možaka z recepcije. Lepo prisedem k njemu in mu odmaham nekaj litanij in vprašanje, če še misli kaj odkleniti ta njegov brlog. Zbegan me je gledal in s pomočjo drugih sem izvedel, da je na hitro smuknil kadit, ker mu žena tega doma ne dovoli. Kleni Arabec s svojim haremom, pa copata! Ker so bili vsi drugi ob tem smrtno resni, sem tudi jaz komaj zadržal smeh in zmenila sva se, da mi čez kakšne četrt ure le odpre.
c^tk oven
^ (21.3. - 20.4.)
Obeta se čas, v katerem se boste ostro postavili tistemu, ki vas bo želel spremeniti. Kljub povečani samoiniciativnosti bo zelo dobro, da si postavite meje in pravila. Duhovna znanja se bodo lesketala v tem, daposlušate intuicijo. Ženske bodo v
4BIK
(21.4. - 20.5.)
Poglobili se boste v svet umetnosti in kreativnega izražanja. Besedno boste nekoliko hitreje užaljeni in težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. V ljubezni se boste morali še vedno veliko učiti in prilagajati. Zapisujte si občutke. Delo na vrtu vas bo veselilo in božalo vašo dušo. Pričakujte obisk prijatelja!
M DVOJČKA
jffi (21.5. - 20.6.)
Energija jutra prinaša neko dodatno motivacijo in ravnovesje. Pozitivno greste naprej in uspehi se bodo lesketali v pogledu službe. Ponosni boste nase in tako se vam bo okrepila tudi samozavest. Več časa si boste vzeli za prijatelje in sledili svojim sanjam. Uspehi gredo z roko v roki.
<C> rak
(21.6. - 22.7.)
Moč besed vam bo vlivala notranji pogum. V pogledu duhovnosti boste zapluli v nekoliko skrivnostnejše vode. Pravilno bo, da si zapisujete svoje občutke in da si priznate tisto, kar si želite. Brezpogojna ljubezen vam bo pokazala pravo pot. Na delovnem mestu bo razbrati več samoiniciativnosti.
m^ , LEV
^Pt (23.7. - 22.8.)
Odpre se vam bodo nove poti in novi pogledi. Pričakovati je priložnosti, ki so vezane na tujino in izobraževanje. Notranji nemir bo povod, da si priznate občutke in da se pogovorite. Finančno je pričakovati dobre iztočnice. Soočili se boste s svojo preteklostjo in razrešili nekaj skrivnosti.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Čeprav ste po naravi zelo realni, so zvezde prepričane, da vas čaka čaroben teden. Na delovnem mestu boste prejeli pohvalo ali priznanje. Razbrati je, da boste lahko izgubljeno energijo pridobili v naravi. Notranja moč in energija prinašata določeno ravnovesje in pogovori bodo ključ do usp
TEHTNICA ! (23.9 - 2310.) f
Učili se boste skozi partnerski odnos in ugotovili, da imate neko posebno srečo. Več boste tudi na jI poti in med ljudmi. Sodelovanja v!a bodo obrodila sad. Večja priložnost ozd vas čaka čez vikend v ljubezni. Mo- ;g žno bo, da se o vsem pogovorite. Če JS ste še samski, vas bo zadela Amorje-va puščica.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Reka življenja bo šla po svoji poti in vi ji boste uspešno sledili. Če imate svoje otroke, se boste od njih učili ljubezni. Pomembno bo, — da postanete v tem tednu nekoliko O bolj kreativni in ustvarjalni. Odpravili se boste lahko po nakupih ali k frizerju. Bodite aktivni in pogumni.
STRELEC v (23.11. - 21.12.)
Postali boste pravi umetnik in se lotili prioritet v življenju. Znali si boste postaviti meje in pravila. Aktivno in pogumno greste naprej in ustvarjate novosti. Pravljica Q v ljubezni se bo nadaljevala in tako boste znali ustvarjati harmonijo. Na delovnem mestu bo več trenj in istočasno priložnosti.
R
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
9V'
Odločili se boste in naredili nekaj zase. Okrepila se vam bosta samozavest in dar za organizacijo. Pričakovati bo ugodne finančne investicije in željo po tem, da greste naprej. Zelo boste blesteli poslovno in srečni boste. Največ vas bo naučil srčni izvoljenec. Samski: sreča.
VODNAR
(21.1. -18.2.)
Iskali boste svojo srečo in jo tudi našli. Čeprav bo zelo nujno, da si boste postavili meje in tako sledili svojim sanjam. Na delovnem mestu je pričakovati pohvalo. Vendarle čas ni namenjen novostim. Blesteli boste v komunikaciji. Obstaja dobra iztočnica, da preživite romantičen vikend.
rn&l ribi
<ef (19.2. - 20.3.) ,
Čeprav si boste predstavljali drugače - vam bo življenje : ponudilo neko harmonijo. Močno v podporo vam bo dejstvo, da cvetijo vaše finance. Čeprav boste iskali različne možnosti uspeha, boste ugotovili, da ste sami tisti, ki odločate o tempu. Pričakovati je, da se boste znali postaviti zase.
K
O
P
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE
Foto: Dani Zorko
ŠTEVILNE UGODNOSTI:
NAROČILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Štajerski
TEDNIK
Davčna Številka:. Telefon:.
RADIO TEDNIK Ptuj, d. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Kmalu mi je bilo jasno, kaj se bo jedlo v naslednjih tednih ...
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku
Avtobus zvestobe (izbrani izleti
po ugodnejših cenah)
praktična darila za nove in obstoječe naročnike
ekskluzivne kupone ugodnosti
H RE
I li.' '
petek • 7. aprila 2017
Oglasi in objave
Štajerski	21
Prireditvenik
Petek, 7. april
08:00 Slovenska Bistrica, grad, sejem Cvetni petek -pozdrav pomladi, kulturni program, nasveti Miše Pušenjak in trendi zasaditve Klementine Tement ob 10.00 in 14.00, predavanje o priložnostih za mlade podjetnike ob 12.30, ocenjevanje vin ob 14.00, vinsko kulinarični dogodek Okusi Pohorja 10:00 Veržej, Pušenjakova dvorana Rokodelskega centra DUO , 9. razstava pirhov slovenskih pokrajin in križevega pota 15:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka,
arhitekturno svetovanje podjetja Arhitekturni nasvet, prvi stik za dober začetek, brezplačna pomoč mladih arhitektov pri gradnji ali urejanju prostora 18:00 Avla Občine Središče ob Dravi, odprtje razstave Središčani v objektivu fotografa Rudolfa Rakuše 18:00 Majšperk, konferenčna dvorana, KPC, občni zbor
KO RK Majšperk 18:00 Ptuj, Gasilski dom, 22. redna skupščina OGZ Ptuj 19:00 Draženci, Dom vaščanov, 6. redni zbor članov TD
Mitra Hajdina 19:00 Majšperk, gostilna Dolinca, občni zbor Društva
vinogradnikov in sadjarjev Majšperk 19:00 Majšperk, Breg, Galerija AP, odprtje razstave slikarskih del Zvonka Mesariča 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Tine Grčar - Avstralija
seminar za mentorje plesnih skupin, mentorica Jana Kovač Valdes 11:00 Majšperk, gasilski dom, občni zbor Društva upokojencev Majšperk 11:00 Starše, avla OŠ, razstava ročnih del, domačih potic in kruha
18:00 Skorba, dom krajanov, gledališke urice za otroke, gledališke urice in ustvarjalne delavnice
Nedelja, 9. april
09:00 Starše, avla OŠ, razstava ročnih del, domačih potic
in kruha, do 17.00 09:00 Polenšak, turistični dom, razstava presmecev
različnih velikosti, peka in prodaja gibanic, razstava starodobnih vozil, muzej 09:00 Slovenska Bistrica, zbor pred staro telovadnico, 15. Bistriški tek
12:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, brunch, šparglji in jagode
15:00 Gerečja vas, gasilski dom, koncert Pesem druži nas 15:00 Terme Ptuj, kinološki dan z zaključno prireditvijo in podelitvijo
Ponedeljek, 10. april
Sobota, 8. april
08:30 Kebelj, OŠ, otroška predstava Gusar Berto 10:30 Tinje, OŠ, otroška predstava Gusar Berto 17:00 Pragersko, knjižnica, otroška predstava Gusar Berto 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Zlatke Dreo Pravila poslovnega oblačenja
07:00 Slovenska Bistrica, Grajska tržnica, nastop učencev
OŠ Antona Ingoliča iz Sp. Polskave, do 11.00 09:00 Ptuj, Narodni dom, Ples v glasbi, glasba v plesu,
Torek, 11. april
19:00 Ptuj, Zavod Bodidobro, Zvočna kopel s himalajskimi posodami ob polni luni
PETKOV VEČER
www.radio-tednik.si
Mestni kino Ptuj
Petek, 7. april: 17:00 Novi mulc; 19:00 Moj zmenek na slepo; 21:00 Sledi življenja.
Sobota, 8. april: 10:00 Kino vrtiček: Zootropolis, filmska ustvarjalnica in igralnica Policisti na obisku; 17:00 Novi mulc; 19:00 Moj zmenek na slepo; 21:00 Sledi življenja.
Nedelja, 9. april: 17:00 Novi mulc; 19:00 Sledi življenja; 21:00 Tiha strast.
BRUNCH »ŠPARGLJI IN JAGODE«
9.4.2017, 12.00 - 15.00
Kulinarično razvajanje v Grand Hotelu Primus
Rezervacije: recepcija Grand Hotela Primus, t: 02/ 74 94 506 e: hotel.primus@terme-ptuj.si. Sava Turizem, d.d - Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj
MMÄ M» «M W (MdM Aft MÄ
/PREKAJENAZADNJAKRACA 50 % CENEJE SEDAJ
i samo1.99€/KG
V PONUDBI TUDI PREKAJEN R0ZBIF, PREKAJEN PURANJIFILE, VELIKONOČNE GOVEJE DOMAČE KLOBASE IZ 100% GOVEJEGA MESA IN SE VELIKO VEČ!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.tednik.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLJCTSki TEDNIH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	RADIOPTUJ
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	Vik^ 89.8-98.e-io4,3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
NAROČILNICA ZA Štajerski
č>taiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
v	v	______j .	'—, '* S'
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITETUDI
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku
RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
\
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti p^ug*
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 7. aprila 2017
Znamka Letnik			Oprema	Barva
PEUGEOT 407 2.0BST CONFORT	2005	3.590,00 €	SERV. KNJIGA	KOV.SIVA
PEUGEOT4071.6 HDI SPORT L00KSW	2007	4.450,00 €	PRVILAST.	KOV.SIVA
OPEL ASTRA 1.616VNJ0Y	2009	4.990,00 €	PRVILAST.	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.816V CC C0SM0	2006	5.290,00 €	60.498 PREV.	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0RTLINE	2008	4.680,00 €	SERV. KNJIGA	BELA
PEUGEOT 207 1.4VTI MILLESIM 200 SW	2011	6.190,00€	PRVILAST.	KOV. BORDO
RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION	2008	4.490,00 €	KLIMA	KOV. VIOLA
CITROEN C5 2.0 HDI SX LIMUZINA	2004	2.390,00 €	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
BMW 320 D LIMUZINA	2006	7.990,00 €	PRVA REG. 2007	KOV. SREBRNA
VW SHARAN 2.0 TDI BLUEMO. C0MF0RTLINE	2011	13.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT PANDA 4X41.28V	2006	4.150,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
BMW 3181 COUPE	2000	2.990,00 €	AVT.KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK	2007	3.550,00 €	AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC	2003	1.990,00€	CITYSERVO	KOV.SV.MODRA
RENAULT MEGANE 2.0 DCIGT line	2008	4.990,00 €	AVT.KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI TEPEE ACTIVE	2013	10.690,00 €	CENAZDDV	BELA
TOYOTA YARIS 1.0 TERRA	2011	6.490,00 €	68.675 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCIGT LINE	2011	7.650,00 €	PRVILAST.	BELA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI ENJOY	2011	8.600,00 €	PRVILAST.	Kov. SV. ZELENA
SEAT LEON 1.6TDI SCORPION	2010	8.400,00 €	PRVILAST.	RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a,
ZNAMKA	LETNIK CENA€ OPR.			BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN.DPF	2010	10.790	SERV.KNJIGA, ODLIČEN	KOV. ČRNA
AUDI A4 AVANT QUATTRO 2.0 TDI	2011	19.890	ODLIČEN, NAVIG.	KOV. RJAVA
CHEVROLET CRUZE 1.616V	2012	7.980	1.LAST, REDNO SERVIS.	BELA
CITROEN C4FURI0	2012	8.790	ODLIČEN, 1. LAST.	KOV. BORDO RDEČA
FORD B-MAX 1.6 TDCI-DIESEL	2014	11.990	1.U ODLIČEN	KOV. MODRA
FORD OMAX 1.6 TREND	2008	5.890	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA	KOV. TEMNO SIVA
FORD FIESTA 1.25 TITANIUM	2012	7.990	ODLIČEN, SAMO 43.800KM	KOV.HOTMAGENTA
FORD FIESTA 1.25 TREND	2014	8.490	1. LAST., SAMO 44.777KM	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6TDCIJITANIUM	2013	11.990	ODLIČEN, 2.LAST., TRAJNIK	KOV. RUMENA
FORD GALAXY 2.0 TDCI TITANIUM	2011	15.990	7 SEDEŽEV, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
FORD KUGA 2.0TDCI TREND	2014	18.490	ODLIČEN, SAMO 63.000 KM	KOV. ZELENA
FORD RANGER 2.2 TDCI XLT 4X4	2013	22.900	SAMO 47.129 KM, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
HONDA CIVIC 1.4 SPORT	2012	11.790	1.LAST., OOUČEN	RDEČA
OPEL CORSA 1.4	2012	7.990	1.LAST., 43.875 KM	KOV. SREBRNA
VW EOS CABRIOLET 1.6 FSI	2007	7.900	ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK	KOV. T. SIVA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
PEUGEOT 407 2.0 B ST C0NF0RT	2005	3.590,00€	SERV. KNJIGA	K0V.SIVA
PEUGEOT 4071.6 HDI SPORT LOOK SW	2007	4.450,00€	PRVI LAST.	KOV.SIVA
OPEL ASTRA 1.616VNJ0Y	2009	4.990,00€	PRVI LAST.
OPEL ASTRA 1.816VCC C0SM0	2006	5.290,00 €	60.498PREV.	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0RTLINE	2008	4.680,00€	SERV. KNJIGA	BELA
PEUGEOT207 1.4VTIMILLESIM200 SW	2011	6.190,00€	PRVILAST.	K0V.B0RD0
RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008	4.490,00€	KLIMA	K0V.VI0LA
CITROEN C5 2.0 HDI SX LIMUZINA	2004	2.390,00€	SERV0V0LAN
BMW 320 D LIMUZINA	2006	7.990,00 €	PRVA REG. 2007
VW SHARAN 2.0TDI BLUEM0. C0MF0RTLINE 2011	13.990,00€	SERV. KNJIGA
FIAT PANDA4X41.28V	2006	4.150,00€	SERV. KNJIGA
BMW 3181 COUPE	2000	2.990,00 €	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK	2007	3.550,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIATSTIL01.9 JTD DYNAMIC	2003	1.990,00 €	CITYSERVO	KOV.SV.MODRA
RENAULT MEGANE 2.0 DCIGT line	2008	4.990,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI TEPEE ACTIVE	2013	10.690,00€	CENAZDDV	BELA
TOYOTA YARIS 1.0 TERRA	2011	6.490,00€	68.675PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCIGT LINE	2011	7.650,00€	PRVILAST.	BELA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI ENJOY	2011	8.600,00€	PRVILAST.	Kov.SV.ZELENA
SEAT LEON 1.6TDI SCORPION	2010	8.400,00€	PRVILAST.	RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ZNAMKA
LETNIK CENA€ OPR.
BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN.DPF AUDI A4 AVANT QUATTRO 2.0 TDI CHEVROLET CRUZE 1.616V CITROEN C4FURI0 FORD B-MAX 1.6 TDCI-DIESEL FORD OMAX 1.6 TREND FORD FIESTA 1.25 TITANIUM FORD FIESTA 1.25 TREND FORD FOCUS 1.6TDCIJITANIUM FORD GALAXY 2.0 TDCI TITANIUM FORD KUGA 2.0TDCI TREND FORD RANGER 2.2 TDCI XLT 4X4 HONDA CIVIC 1.4 SPORT OPEL CORSA 1.4 VW EOS CABRIOLET 1.6 FSI
2012 2012 2014 2008 2012 2014
2013 2011
2014 2013 2012 2012
7.980	1.LAST, REDNO SERVIS. BELA
8.790	ODLIČEN, 1. LAST.	KOV. BORDO RDEČA
11.990	1.LAST., ODLIČEN
5.890	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA
7.990	ODLIČEN, SAMO 43.800KM
8.490	1. LAST., SAMO 44.777KM
11.990	ODLIČEN, 2.LAST., TRAJNIK
15.990	7 SEDEŽEV, ODLIČEN
18.490	ODLIČEN. SAMO 63.000 KM KOV. ZELENA
KOV. TEMNO SIVA KOV. HOT MAGENTA KOV. SREBRNA
11.790 1.LAST., ODLIČEN 7.990 1.LAST., 43.875 KM 7.900 ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK
KOV. T. SIVA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
BMWX5X-DRIVE
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA
FORDS-MAX TITANIUM
HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA
MERCEDES BENZ B 200
OPEL ASTRA SW 1,7 COSMO
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE
VW GOLF TDI
VW GOLF TDI V. GOAL
VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI
VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJAL.
VWTOIIRAN 2.0 TDI NÄVI
2013 2012 2011 2011
2013 2011
2014
18.490	1.LAST., ODLIČEN
23.990	1 .LAST.,
15.500	1 .LAST.,
20.990	1 .LAST.,
17.990	SLO, VSA OPREMA	ČRNA
7.990	1.LAST., ODLIČEN	SIVA
12.990	1.LAST., VSA OPREMA	BELA
I.799	ZELO UGODEN	SV. KOV. MODRA 15.990	LEPO OHRANJEN	ČRNA
9.490	1.LAST.	SREBRNA
7.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
9.390	1.LAST., ODLIČEN	SIVA
4.990	1 LAST, SLOVENSKI	ČRNA
5.500	1.LAST.	SREBRNA
II.490	LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA 11.300	1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV 13.490	1 .LAST.	ČRNA
BMW 520 D KARAVAN VW SHARAN 2.0 TDI SSANYONG KYRON VWTOURAN 1.9 TDI BMW 525 LIMUZINA IVECO DAILY 17M2 PEUGEOT 508 1.6 HDI SEAT LEON 1.9 TDI NISSAN JUKE 1.5 DCI BMW 520
FORD GALAXY 2.0 TDCi PEUGEOT 508 2.0 HYBRID
ODLIČEN
ODLIČEN
ODLIČEN
ODLIČEN
LIMUZINA
ODLIČEN
LIMUZINA
ODLIČEN
ODLIČEN
KOT NOV
DOBRO OHRAN.
ODLIČEN
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@qmail.com
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
08:00 Materinski dan v Zamušanih 09:00 Oddaja iz Slovenskih goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:40 Polka in Majoika 12:40 Ujemi sanje 14:10 Video sirarn 15:00 Italijanska irgovina ■ v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Dan vrtca Gori&nica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK ved na spletnih fllnneh www.slp1v.sl
08:00 SKL
08:30 Ptujska Kronika ______
09:00 Mat. dan v Dražencih ir Hajdošah 11 :QQ Pasión na Vidmu 12:00 Glasbena oddaja 13:00 Revija OPZr 3. del 14:00 Uživajmo 15:00 Dan vrtca GoiiSmca 17:00 Oddaja i z občine Deslrnik 18:30 Oddaja ¡z Slovenskih goric 20:00 Materinski dan v Trničah 21:30 V zvezdah 23:00 Video strani
UrcdniSlvo- wwwsiptvsi
02 754 OÜ 30; info^siplv si Marketing: 02 749 34 27, 031 627 340
[08:00 Kronika iz občine Markovci 09:10 ŠKL
09:40 Ptujska Kronka 10:30 Oddaja iz Slovenskih goric 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdrav pomladi OS Majfiperk 20:00 Dan vrtca Markovci 21:00 Ujemi sanje 122:30 Polka in majdka
program V ŽIVO tudi preko splciii www.slptv,si 08:00 Veselo na Jožefovo, 2. del 09:30 ŠKL
10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 1S OO Italijanska trgovina - v Živo 16:00 Pasion na Vidmu 20;00 Dan vrtca Markovci 21:15 Kronika iz občine Markovci
-nn VHfni tirani
Prodamo ali damo	v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč
Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,	-—
* '	Poraba energije za ogrevanje:
02/ 749 34 10	ininn kwh/m2 ieto
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
MM
031688777 www.vrata-tuning.si

Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
V športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju se je v soboto, 18. februarja 2017, z izbiro najboljših končala tretja sezona projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, občin in šol Spodnjega in Zgornjega Podravja ter sponzorjev in donatorjev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Dober obisk in izjemno vzdušje sta poskrbela, da je finalna prireditev odlično uspela. Skupaj smo ustvarili še eno uspešno zgodbo projekta, ki se v slovenskem prostoru vse bolj širi.
Vabimo vas k ogledu posnetka finalne prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo predvajan na TV Slovenija:
• 1-delv soboto, 8.4.2017, ob11.15naTVSL02
• 2. del v nedeljo, 9.4.2017, ob11.15 naTVSL02 -
Prijetno spremljanje posnetkov vam želi družba Radio-Tednik Ptuj, kiiseižeipripravljai naiizvedboinaslednje, četrteisezone.
:radioptuj
89.8-9B.e-IO«
ŠtajrnUTEDNIK
' www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov TERMALNI AVTOBUS v SV. MARTIN NA MURI za samo 19 EUR (odhod sreda) in 23 EUR (odhod sobota).
V ceno so vključeni prevoz, celodnevno kopanje in kosilo.
i v Poslovalnici Tur/Sta Kuj na Miklošičevi 2
tel. 02 23 50 206 '
Odhodi z avtobusne postaje Ptuj: 19. 4., 29. 4., 3. 5., 13. 5., 27. 5.2017 ob 8.35.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Prenova slovenske ureditve kmetijske zemljiške politike; Mednarodni projekt ERASMUS PLUS - izobraževanje na Ljudski univerzi Ptuj; Konferenca Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj; Mestni odbor Nove Slovenije Ptuj zazrt v spremembe prihodnosti; Plan dela Varnostnega sosveta za leto 2017 na Ptujskem; Najboljši študent podiplomskega študija Andrej Lamut na sprejemu v Mestni hiši; Čistilna akcija na območju MO Ptuj; Občni zbor članov Ribiške družine Ptuj; Svečana rez trt na dvorišču ptujskega gradu; Humanitarec Ignac Habjanič zbral okrog 4,5 tone zamaškov; Spomin na gostijo, knjiga Jožeta Ekarta; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
petek • 7. aprila 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
PRODAM dva prašiča, težka okrog 130 kg, in odojke od 25 do 30 kg. Tel. 051 243 164.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
DOM-STANOVANJE
VIR pri Zadru, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, klimatiziran, oddaljenost od plaže 150 m, prosto do 10. 7. in od 3. 8. dalje. Tel. 031 742 714.
ODDAM garsonjero na Ptuju za dobo do enega leta. Tel. 051 300 605.
VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si.
CVETLIČARNA Tulipan iz Lovrenca na Dr. polju išče osebo, cvetličarko ali ljubiteljico rož, za občasno mesečno pomoč v cvetličarni. Več informacij na 02 790 10 10.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Možnost dostave. Tel. 041 893 305.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAMO gozdne sadike javorja, hrasta, domačega kostanja in divje češnje. Drevesničarstvo Ivan Kekec, tel. 041 800 685.
PRODAM mešan jedilni krompir po 20 centov in traktor Ursus 355. Tel. 041 831 611.
PRODAM telico simentalko, brejo v osmem mesecu, in bikca za zakol, težkega 150 kg. Tel. 031 713 160.
PRODAM frezo širine 120, za manjši traktor. Tel. 041 887 026.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajmo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM prašiče domače reje, težke od 120 do 150 kg. Tel. 041 388 214.
PRODAM dve telici tik pred telitvijo. Tel. 041 263 537.
PRODAM tri račke tekačice, stare 10 mesecev. Tel. 051 621 514.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PVC okna, vrata, senčila
PRODAMO 1-sobno stanovanje v 1. nadstropju večstanovanjske stavbe, l. 1980, 39,20 m2, svetlo in vzdrževano, cena ^¡js v/aaks 42.500 €. Pokličite za \v//Vmk ogled: 070 826 220
ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
Kadar bom vandral zadnjič v življenju, ko bom zatisnil trudne oči, takrat, prijatelji, zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni.
Avsenik
Svojo pot je prehodil
Tonček Mir
IZ VELIKEGA BREBROVNIKA 73
Od njega se bomo poslovili v soboto, 8. aprila 2017, ob 14. uri v Miklavžu pri Ormožu.
Žena Slavika, hčeri Marijica in Majda z družinama
Bil si vse, kar smo želeli,
sreča, ki je nismo imeli,
ljubezen, ki po njej smo hrepeneli.
S smehom rane si celil, svetu dobroto delil.
S tvojo pomočjo duša je vzcvetela,
za vedno tebe bo želela.
Zdaj očesu si se skril, srcu večnost podaril,
z nami skozi življenje vedno boš hodil.
SPOMIN Uroš Ozmec
20. 6. 1986-7. 4. 2007
Danes, 7. aprila, mineva dolgih 10 let, odkar te ni med nami.
Hvala vsem, če ste v mislih z njim, hvala za podarjeno svečko v njegov spomin.
Neizmerno te pogrešamo, tvoji najdražji
amnoseK
r
spomeniki police
Boštjan ZEMUAKs.p. stopnice
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVAVAS 2 b
Zdaj je pravi čas za naročilo montaže ograje pri vas!
www.ograjerogina.si tel. 051 311900
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
SPOMIN
6. aprila so minila tri leta žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Janez Popošek
IZ PODVINCEV 1 A
Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke spomina.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi življenjske sopotnice, sestre in tete
Majde Muhič
IZ KAJUHOVE 3, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem Komunalnega podjetja Ptuj, OŠ Kidričevo, upokojenkam OŠ Kidričevo, Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala UKC MB - pljučni oddelek, dr. Mojci Žerdin in sosedi Milici Petek za nesebično pomoč. Zahvala pevcem za zapete žalostinke, govornicama za čustvene poslovilne besede, Mikiju Prstecu za zaigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljene storitve. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi oče, dedek in tast
Ivan Svenšek
IZ TRŽCA 25 D
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrekali ustna in pisna sožalja, darovali sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem PGD Tržec, etnografskemu društvu Tržec. Hvala patru Janezu Ferležu za opravljen obred in mašo. Hvala gospe Hedviki za besede slovesa.
Žalujoči sin Dušan z družino ter Zvonko z družino
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila, srca naša vaju nikoli ne bodo pozabila.
SPOMIN
Rozalija Toš
4. 2. 1915-7. 4. 1967
Anton Toš
24. 10. 1914-17. 6. 1976
IZ PODVINCEV 58
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima poklonite lepo misel in prižigate sveče.
Vajini najdražji
Proizvodnja, montaža, prodaja raznovrstnih mrež, vrat... in pribora za ograje z do 25 % popustom!
www.tednik.si
Slovenija • Uvedba poostrenega nadzora na mejnih prehodih
Pripravite se na zastoje in čakanje na mejnih prehodih s Hrvaško
Poostren nadzor in sistematično preverjanje vseh potnikov na slovenski južni meji bodo policisti začeli izvajati od petka, 7. aprila. Da bo zaradi uveljavitve uredbe EU o nadzoru nad schengensko mejo zagotovo prihajalo do daljših kolon, je izpostavil tudi generalni direktor policije Marjan Fank, ki še dodaja, da za to ne bodo krivi policisti.
Zaradi zagotavljanja varnosti schengenskega prostora je tudi slovenska policija dolžna začeti izvajati uredbo Evropske komisije. To pomeni več postopkov in drugačen način prehajanja meje za vse, ki so bili doslej deležni bonitet, je pojasnil. "Pri tem zelo hitro spregledamo, kaj je sploh namen te uredbe. Zagotavljanje varnosti," je poudaril Frank ob robu podpisa pogodbe policije in ministrstva za infrastrukturo o sodelovanju v nacionalnem centru za upravljanje prometa.
V vodstvu policije se zavedajo organizacijskih težav, ki jih bo povzročilo izvajanje uredbe. Gotovo bo prišlo tudi do kakšne daljše kolone oz. do kakšne čakalne ure več na mejnih prehodih. »Mi se bomo trudili, da
Foto: Črtomir Goznik
bodo te kolone čim krajše, če bo do njih seveda prišlo,« je zatrdil.
Prav tako bo policija pravočasno obveščala javnost, kje lahko pride do zastojev ter kateri mejni prehodi so bolj in kateri manj obremenjeni. Bo pa izvajanje uredbe v tem pogledu vplivalo tudi na organizacijo potovanj, saj bo treba čas prehoda meje prilagoditi razmeram, je dejal.
Fank je še pojasnil, da se je ravno v teh dneh sešel s predstavniki obeh policijskih sindikatov, s katerimi so spregovorili o kadrovskem deficitu v policiji. Ta se po njegovih besedah ne izraža le na mejnih prehodih. "Večja težava je v tem, da bomo samo delno lahko krepili mejne enote v špicah na mejnih prehodih," je pojasnil.
OKNA, VRATA & GARAŽNA VRAM A www.naitors.si
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO
NAIlORSo
Hardek 34g, 2270 Ormož Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204
Fank je ob tem potrdil, da so se na to temo že večkrat sestali tudi s kolegi iz Hrvaške. Dorekli so nekaj zadev, povezanih s skupnim nastopom in uravnavanjem prometnih tokov. "Vemo pa, da se popolnoma težavam ne bomo mogli izogniti," je še dodal Fank.
(sta)
Slovenija, Maribor • Na pokopališču namesto kamnitega virtualni nagrobnik
Digitalni dnevnik o pokojnikovem življenju
Si predstavljate, da na pokopališču namesto kamnite spominske plošče z izklesanimi osebnimi podatki pokojnika stoji digitalni nagrobnik. In da lahko v njem polistate po njegovem digitalnem življenjskem dnevniku podatkov, fotografij in videov. Sliši se skoraj neverjetno, pa vendar je resnično. Sodobna tehnologija prestavlja mejnike tudi na področju pokopališke dejavnosti.
Inovacija o digitalnem nagrobniku je nastala v Mariboru. Pred dnevi so ga predstavili na mariborskem pokopališču Pobrežje. Po navedbah Pogrebnega podjetja Maribor gre za prvi tovrstni izdelek v pokopališki dejavnosti in je plod sodelovanja med mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) z domačimi in mednarodnimi malimi in srednje velikimi podjetji. »Današnji napisi na nagrobnikih so zelo kratki in niti o pokojniku niti njegovih svojcih ne povedo več kot zgolj nekaj najosnovnejših podatkov: ime, priimek, letnico rojstva in smrti. Sodobna, digitalna doba nam prinaša številne nove možnosti, tako v življenju kot tudi po smrti,« izposta-
vljajo v Pogrebnem podjetju Maribor. Dosedanji kamen so zamenjali z digitalnim nagrobnikom, ki lahko
vsebuje fotografije, besedila in video posnetke. V t. i. fazi mirovanja so na zaslonu kot pri klasičnem
Foto: MZ
Pokopališče je prostor miru in spokojnosti. Nekateri opozarjajo, da so moteče že digitalne elektronske sveče.
kamnitem nagrobniku prikazani osnovni podatki o pokojnem. Ko mimoidoči za nekaj sekund obstane pred njim, se začne samodejno odvijati vsebina, ki je shranjena v njem. Digitalni nagrobnik iTernal je lahko poljubne velikosti, opremljen z visoko stopnjo svetilnosti in naprednimi vmesniki. Zavarovan je proti vandalizmu, prilagojen različnim vremenskim razmeram, vsebuje očesno prepoznavanje in senzor gibanja, napajan je lahko na klasično elektriko, solarno energijo ali baterije. Cena digitalnega nagrobnika velikosti in vsebine vzorčnega, kakršen trenutno stoji na pobreškem pokopališču, znaša slabih 3.000 evrov.
Mojca Zemljarič
Obliko nagrobnika določa občinski odlok
Medtem ko so prvi vzorčni digitalni nagrobnik na svetu postavili v Mariboru, nas je zanimalo, ali bi bili tovrstnim rešitvam naklonjeni tudi na Ptuju. Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, ki so upravljavec ptujskih pokopališč, je povedal: »Menim, da je pokopališče prostor miru, pretirano dinamične vsebine lahko to zelo hitro in močno spremenijo. Morda sprememba še ne bi bila tako opazna pri enem ali dveh takšnih spomenikih, predstavljajte si jih dva tisoč. Treba bo dobro predhodno preučiti tudi možnosti težav, ki jih sicer prinaša uporaba informacijskih tehnologij: nepravilno delujoča naprava, možnost vdorov in nenazadnje tudi vprašanje, kako oblikovati vsebine, ki bodo naložene. Menim da je potreben razmislek, ali smo pripravljeni podirati tabuje tudi na tem področju. Odlok v Mestni občini Ptuj, ki predpisuje dopustno obliko nagrobnika, takšnega digitalnega nagrobnika v tem trenutku ne predvideva. Kar pa seveda ne pomeni, da to ne bi bilo mogoče v prihodnosti, če bi najemniki grobov izkazali interes in bi bila sprejeta ustrezna politična odločitev. Za zdaj podobnih idej ali pobud občanov še nismo prejeli.«
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo v zahodnih krajih deloma jasno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, ob morju 6, najvišje dnevne od 13 do 18 stopinj C.
Opozorilo
V	krajih z majhno količino padavin je še vedno velika nevarnost požarov v naravnem okolju.
Obeti
V	soboto in nedeljo bo večinoma sončno in vse topleje.
Vremenska slika
Nad zahodno in deloma srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad severno in vzhodno Evropo pa plitvo ciklonsko območje. Od severa doteka k nam postopno bolj suh in nekoliko hladnejši zrak.