LETO III, ST. 20 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LJUBLJANA- SlŠKA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: FRANC BERGANT TISK: Železniška TISKARNA V LJUBLJANI Občinski' GLASILO SZDL OBČINE LJUBL1ANA - SISKA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS (er vodstva družbeno poliličnih organizacij v občini čestitajo občanom ob prazniku dela ter jim želijo še mnogo delovnih uspehov VOLILNI PROGLAS Socialistične zveze delovnih ljudi W ' občine Ljubljana - Šiška Naš nenehen družbeni razvoj je dosegel tako stopnjo, da so osnovne listine našega družbenega življenja postale preozke, zastarele in niso več ustrezale dejanskemu stanju in družbenemu napredku. Zato smo po široki diskusiji, ki je zajela tudi v naši občini veliko večino občanov, sprejeli novo zvezno in re-pobliško ustavo, sedaj pa se pripravljamo na sprejem občinskega statuta ter na statute delovnih organizacij. To bodo novi dokumenti našega notranjega življenja, ki bodo regulirali | družbene odnose povsod, kjerkoli se naš občan 1' pojavlja, bodisi kot proizvajalec, upravljalec ^ ali potrošnik. Sedaj, ko sta v veljavi obe ustavi, zvezna in ’ republiška, prehajamo v novo obdobje demokratičnega socialističnega razvoja. Na osnovi načel nove ustave bomo v maju in juniju volili iz svoje sredine nove predstavnike v občinsko skupščino ter v okrajno, republiško in zvezno skupščino. Delovni ljudje naše komune! široko razvejano samoupravljanje v našem gospodarstvu in družbeno političnih skupnosti, kjer proizvajalci in volivci razpravljajo in odločajo v vseh vprašanjih našega dela in ustvarjanja in nov način delitve po delu v vseh družbenih dejavnostih, so ustvarile da-lekosežne spremembe na področju gospodar-skega in družbenega življenja tudi v naši komuni. Te spremembe so vplivale tudi na rezultate dela in ustvarjalnosti in se odražajo v dvigu Produktivnosti, v porastu bruto proizvoda in narodnega dohodka ter v rasti življenjske ravni delovnih ljudi. Tako se je bruto proizvod dvignil v zadnjih letih za več kot ena in pol-krat, prav tako tudi narodni dohodek v celoti, na prebivalca pa od 230.334 din v letu 1956 na din 505.840 v letu 1962. Pri takem silnem Porastu nosi glavni delež naša industrija, ki Jo letno povprečno dvigala svojo proizvodnjo za 16,4°/o in v letu 1962 ustvarila že 39,7 milijarde bruto proizvoda. Tudi ostale panoge našega gospodarstva so v stalnem porastu, pri čemer je naše kmetijstvo napravilo močan korak naprej v modernizacijo in povečalo bruto proizvod za celih 274°/o v primerjavi z lotom 1956. Jasno, da je tak nagel gospodarski razvoj vplival tudi na eni strani na povečanje osebne Potrošnje, na drugi strani pa na vlaganje v ostale panoge našega družbenega življenja, zlasti v dvig standarda delovnih ljudi. Tako zgradimo letno povprečno nad 350 novih stanovanj za naše delovne ljudi. Področje naše občine se spreminja iz leta v leto in dobiva nov lepši, modernejši in sodobnejši izgled. Za zdravstvo naših občanov poslujejo trije zdravstveni domovi, več ambulant, ki nudijo obča-nam vso potrebno zdravstveno pomoč in nego. Pri vseh teh naporih nismo pozabili na povečanje izvoza, pri čemer prav v zadnjem času vlagamo velike napore za zmanjšanje zunanjetrgovinskega deficita. Delovni ljudje — graditelji socializma! Pri takem našem hitrem gospodarskem razvoju in razvoju družbene skupnosti, v katerega smo vlagali ogromna sredstva in ogromne napore, smo naleteli tudi na razne težave in slabosti. Naš CK ZK in tovariš Tito so nas opozarjali na vse to in napake smo s skupnimi močmi tudi popravljali. Tudi v bodoče bomo strnjeno odstranjevali vse pojavljajoče se napake, ki bi na kakršen koli način krnile organe samoupravljanja, v katere bomo volili najboljše naše proizvajalce. Tudi v predstavniška telesa komune, okraja, republike in zveze bomo volili ljudi, ki so prekaljeni z izkušnjami in ki bodo naprej gradili naše družbene odnose v duhu naše nove ustave. Pri vsem tem pa bomo dosledno izboljševali načela delitve dohodka po delu, ki bodo tudi pospešila hitrejši razvoj sodobne proizvodnje v industriji, kmetijstvu in na ostalih področjih našega gospodarstva in v družbenih službah. Uspešnejše zadovoljevanje potreb delovnih ljudi na področju zdravstva, socialne zaščite, prosvete in kulture, na področju komunalne in druge dejavnosti in razvijanja socialističnih družbenih odnosov na teh popriščih, pa je naloga delovnih ljudi in organov upravljanja v družbenih in komunalnih službah. Mladi volivci! Mnogi od vas boste letos prvič šli na volišče. V glavnem je to mlada generacija, rojena v času najtežjih bojev in revolucije naših narodov. To ste otroci vojne, rodili ste se, ko so se vaši očetje in matere borili za vaše lepše življenje. Danes vam ne bo težka odločitev, saj uživate sadove te borbe in uspehe te revolucije. Živite v novi družbeni skupnosti, v novi socialistični domovini, ki vam nudi mnogo in vam bo nudila še mnogo več. Zato je vaš prvi korak na volišče in vaš prvi glas, ki ga boste oddali za naš nadaljnji družbeni razvoj veličasten in pomemben dogodek v vašem življenju, saj boste sami tudi odločali o vas samih v našem nadaljnjem družbenem razvoju. Volivci in volivke! Izvolimo tiste, ki se bodo dosledno zavzemali za samoupravljanje, za graditev krepke socialistične družbe svobodnih ljudi, za hitrejši gospodarski napredek, za čedalje boljše življenjske pogoje delovnih ljudi, za enotnost enakopravnih narodov SFRJ in za solidarnost delovnih ljudi ter za ideale socialistične revolucije! Občinski odbor SZDL Ljubljana-Šiška Dobra predvidevanja za tovarno KOT Pred nekaj leti je Tovarno kovinskega okovja iz Tacna malokdo poznal. Zdaj so njeni izdelki cenjeni ne le v naši državi, marveč je po njih veliko povpraševanje tudi v tujini. • Iz tovarniških dvoran prihaja zelo pestra izbira izdelkov: od ščitnikov za čevlje, ki jih je izdelovala tovarna že takoj po koncu druge svetovne vojne, pa do ključavnic in okvirov za torbice, ključavnice in drugo okovje za kovčke, ključev za konserve in žebljičkov za čevljarsko obrt. Eden izmed najstarejših in standardnih izdelkov te tovarne so ščitniki za čevlje (podkvice). Z njimi včasih regulirajo svojo proizvodnjo, kajti to je proizvod, ki se izplača in pri katerem se material hitro obrača, morda najhitreje izmed vseh izdelkov, ki jih izdelujejo v tovarni. Pri drugih je proizvodni proces bolj zamotan in je sestavljen iz več operacij. Tako je nemalokrat treba čakati na različen reprodukcijski material. s čimer s'e močno zavleče čas izdelovanja. Ščitniki so hkrati izdelek, ki ga zelo mnogo izvažajo na nekatera tuja tržišča. Čeprav napravijo zdaj v tovarni največ okovja in ključavnic za kovčke, je mnenje šefa komerciale Karla Breznika, da se bo v bližnji prihodnosti najbolj izplačala proizvodnja okvirov za ženske torbice. Leteli že zdaj izdelajo večje količine, vendar bo stvar stekla šele čez dober mesec dni, ko bodo lahko napravili na dan 800 takih okvirov. Prav pri izdelavi teh okvirov pa imajo v tovarni največ težav. Preskrba z materialom je bila doslej zelo neredna, mimo tega pa je bila, tudi cena razmeroma visoka. Prav tako so imeii do pred nedavnim težave s površinsko obdelavo okvirov, se pravi z galvanizacijo .kajti zastarele naprave so bile vzrok, da po-kromanje ni bilo najbolj kvalitetno. Pred mesecem dni pa so dobili nove naprave, s katerimi so kar najbolj zadovoljni. Vredno je omeniti, da je doslej izdeloval take okvire le »Merkur« iz Bačke Pa-lanke, vendar s to razliko, da njihovi izdelki niso bili tako kvalitetni, kot so tisti, ki prihajajo iz tovarne KOT v Tacnu. Morda je na mestu tudi primerjava glede trpežnosti. Mnenje strokovnjakov je, da so okviri tacenske tovarne precej bolj trpežni kot okviri za ženske torbice, ki jih izdelujejo italijanske tovarne. Okvire za ženske torbice, na katere so se zdaj specializirali v tovarni, prodajajo različnim tovarnam usnjenih izdelkov v naši deželi, predvsem v SR Sloveniji. Naročil imajo toliko, da komaj zadovoljujejo vsem potrebam. V tujini je največje povpraševanje po ključavnicah in okovju za kovčke in torbice, po ščitnikih za čevlje in po konservnih nožih iz te tovarne. KOT izvaža zdaj te svoje izdelke v Egipt, Sirijo, Irak, Iran, Italijo, Turčijo in Grčijo. Za letos je z družbenim planom predvideno, da bodo imeli v tovarni za 510 milijonov dinarjev bruto proizvoda na 202 zaposlena delavca in uslužbenca. Od tega bodo po planu izvozili za 40 milijonov dinarjev svojih izdelkov. V prvem tromesečju letošnjega leta so prodali za 143 milijonov dinarjev izdelkov. V tem časovnem razdobju pa niso realizirali izvoznega plana zaradi objektivnih težav (nabava reprodukcijskega materiala), kar bodo nadomestili predvsem v drugi polovici leta, ko se bo izvoz močno povečal. M. R. Dvajsetletnica prvomajskih akcij liža se 1. maj — delavski praznik, prav je, da ga svečano proslavljamo. Vendar bi radi obudili nekaj spominov iz časov, ko ga Se nismo smeli proslavljati. Dolga je bila borba delavskega razreda za svoje pravice. Danes nekaj besed o tej borbi, o nekaterih pomembnih dogodkih v Sp. SiSki. Italijanski okupatorji so ro-govolili pri nas v nenehnem strahu, pred 20. leti za 1. maja pa so bili še posebno prestrašeni. Ni čudno! Na večer pred 1. majem 19« je vrh dreves viselo več naših zastav. V Kobetov! ulici so se pod krinko tamburiškega zbora sestajali mladinci Mohar Marjan, Medvešček Viktor, Vičič Darko, Kerne* Darja. Slovenske zastave so imeli pripravljene, pa so hoteli rdečo, ki bo bolj padla fašistom v oči. Mohorjeva mama je rdečo zastavo sešiia, njen sin Marjan pa jo je zvečer obesil vrh smreke na dvorišču. Ta večer so plapolale zastave še drugod. Največ hrupa je napravila slovenska zastava, obešena na vrh najvišje smreke na Sancah na Šišenskem hribu. Zraven na poseki pa so v obliki srpa in kladiva potresli s pepelom pomešano nafto in zažgali. Divje, kot nori, so z vseh strani streljali Italijani tja v noč; najbolj iz šišenske šole, kjer so na strehi imeli mitra- Ijezko gnezdo. Naši mladinci pa so se srečno prebili in šli naprej na druge nočne akcije. Veste kdo so to bili? Ncdog Janez, Nedog Jože, Nedog Melita, Medle Marko, Medvešček Hugo, Jazblnšek Miha. Naš mladi rod mora biti seznanjen s težko borbo za pridobitve, ki jih sedaj uživa. Prc-nekateri bi presneto slabo živel kakor danes živi, če te borbe ne bi bilo. In v obuditev spominov na nekaj, za Šiško zgodovinskih dogodkov, ponovno prireja Društvo prijateljev mladine mladine Hinko Smrekar« pionirski pohod po stopinjah takratnih aktivistov. Pripravljenih je 32 ekip z najmanj po deset člani, to je preko 320 pionirjev, ki bodo šli v presledkih nekaj minut na enourni pohod po vsej Šiški. V tej ulici in v tej hiši je bila skojevska tiskarna, bunker za material; prepišite imena hrabrih mladincev, ki so tam delali (Medle Eva in Marko, Nedog Janez in Jože, Pavlin Mile in še več drugih). V tej hiši naslednje ulice se je sestajala prva mladinska skojevska trojka; povejte imena te trojke (Vratič Miloš, Nedog Janez, Vrečko Vlado). Sledi hiša, ki se ponaša, da je dala kar pet partizanov, od teh eden narodni heroj (Ljubo Šercer); kdo je v naslednji ulici obesil zastavo; kaj predstavlja spomenik, ki ga je postavila ZB ob Celovški cesti; v Sternenov! ulici je plošča ustreljenemu Marjanu Majcnu; kdaj in zakaj je bil ubit. Hišo in podatke, kdaj je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih čet, najdete na Vodnikovi cesti 27; nadaljnja baza pohoda so San-ce. Na dvorišču vogalne hiše ulice M. Majcna in Celovške ceste stoji morda preskromen spomenik petim aktivistom, ki so izdelovali orožje za partizane. Izdal jih je klerikavzar Kosmač in zaloteni so bili prav pri izdelavi bajonetov. Vse so fašisti postrelili (Krpan, Kro-par, Hribernik, Mihelič, Medvešček); kdaj sc je to zgodilo. V Medvedovi ulici je hiša, kjer je bila pirotehnična delavnica — center aktivistov, kaj so tam delali? V Zibertovi ulici stoji Letošnja dolga in ostra zima js pošteno zagodla našim cestam. Ni je ceste, od glavnih do tistih najbolj postranskih, ‘ki jih ne bi prizadela. Tako tudi v naši občini. Ko smo se pozanimali o tem v tajništvu za komunalo pri občinskem ljudskem odboru in povprašali, kdaj bood lahko popravili ceste, ki jih je zima poškodovala, so nam odgovorili: — V naši občini je razmeroma malo cest IV. reda, za katere mora skrbeti spomenik padlim učiteljiščni-kom, na plošči so podatki, v bližini je bila ilegalna tiskarna; kdo je bil ubit (Ajdišek), koliko imen sokolov Sp. Šiške, ki so dali življenja za našo svobodo, je zapisano na spominskih ploščah TVD Partizana (34)? To so vprašanja na katera bodo morali odgovarjati udeleženci pohoda. Najboljše ekipe pojdejo za nagrado brezplačno na izlet v požgane Dražgoše, drugi dobijo kolektivna darila. Vsem preživelim aktivistom in borcem želijo pionirji in mladinci mnogo zdravja in nadaljnjih delovnih uspehov z obljubo, da bodo nenehno čuvali njih pridobitve. DPM »H. Smrekar« občina. Vendar so na vseh teh cestah, ki so makadamske, popravila že v teku in dela bodo končana še pred koncem meseca. Z drugimi cestami pa je položaj naslednji: že nekajkrat smo urgirali za popravilo na okraj in republiko in pred nekaj dnevi so '.s popravili dejansko že pričeli. Zatrjujejo, da bodo coste popravljene do 1. maja. Toda videli bomo ... Mudi pa se, saj prve motorizirane inozemske turistične lastovke že prihajajo ... S prvim majem — vse ceste nared MEDV0SKA KRONIKA NOVA BELILNICA MEDVODE — V tovarni Celuloze in papirja Vevče — Medvode, obrat Medvode bodo 3. maja odprli obrat belilnice, s čimer bo zaključena prva faza rekonstrukcije, v katero so doslej investirali več kot milijardo dinarjev. Mimo belilnice so v prvi fazi zgradili tudi sortacijo in obrat za proizvodnjo kisline. Medtem ko so januarja in februarja imeli nekoliko slabše proizvodne uspehe, pa so marca in prvo polovico aprila že dosegli in presegli predviden mesečni plan proizvodnje. Letos bodo, po planu, proizvedli Ifi.GOD ton proizvodov v vrednosti 1,350 milijonov dinarjev. Nov obrat belilnice predstavlja za kolektiv tovarne celuloze veliko pridobitev. Doslej so namreč proizvaja- ! U le nebeljeno celulozo. V belilnici pa bodo poslej lahko proizvajali oplemenjeno, beljeno celulozo, ki je na jugoslovanskem trgu izredno iskan proizvod. Na sliki: iz tovarne Celuloze v Goričanah pri Medvodah: dolge skladovnice lesa, ki ga predelujejo v celulozo. CESTA OD »COLORJA« DO ZADRUŽNEGA DOMA V MEDVODAH MEDVODE — Te dni gradijo v Medvodah cesto od tovarne »Color« do Zadružnega doma. Sodijo, da bodo lahko cesto izročili prometu 1. maja ali pa v prvih dneh tega meseca. Cesta bo asfaltirana, t m široka in okoli 220 m dolga. Gradnja bo veljala okoli 2,5 milijona dinarjev. Ker so ob tej cesti gostilna, pošta, samopostrežna trgovina, mlekarna, zadružni dom s kino dvorano in podružnica Komu- 1 nalne banke, bodo občani 1 Medvod asfaltiranje te ceste prav gotovo z veseljem : sprejeli. Gradnjo finansirajo iz sredstev občinskega proračuna. Na sliki: gradnja coste od »Colorja« do Zadružnega doma. PODRUŽNICA NARODNE BANKE V MEDVODAH PRENEHALA POSLOVATI Medvode — Pred dnevi je v poslopju Zadružnega doma v Medvodah prenehala poslovati podružnica Narodne banke v Medvodah. Tako bo poslej v Medvodah le še podružnica Komunalne banke. Uslužbenci Narodne banke so imeli ob zadnjem dnevu skupnega dela manjšo slovesnost. SLABA CESTA NA SLAVKOV DOM Medvode — Ker je cesta na Slavkov dom .prijetno Izletniško točko Ljubljančanov, izredno slaba, bi jo bilo treba vsaj za silo popraviti. Pričakujejo, da bodo predlog, naj se cesta čimprej popravi, medvoški volilei izrazili na enem izmed prihodnjih zborov volivcev. Volivci v Medvodah sodijo, da bi bilo treba to cesto čimprej popraviti, vsekakor pa še pred pričetkom letošnje turistične sezone. STANOVANJSKA IZGRADNJA V MEDVODAH Medvode — Na poljani pod Svetjem v Medvodah gradi škofjeloško podjetje »Tehnik« dva petnadstropna stolpiča in trinadstropni j blok. V teh stavbah, ki bodo, kakor pričakujejo, vse .1 Ijive v prvih dneh prihot njega leta, bo več kot stanovanj. Razen tega je v gradnji tudi precej enodru- 1 žinskih hišic, ki jih grade posamezniki. Poleg Sore bo v kratkem pripravljena na vselitev štlrlstanovanjska hiša, ki jo je zgradil »Tehnik« iz Škofje Loke za tovarno »Color« in za občinski ljudski odbor. Vanjo se bodo vselili uslužbenci »Colorja« in medvoški zdravstveni delavci. PRAVZAPRAV ŠELE NA ZAČETKU Čeprav je bilo zadnjih nekaj mesecev čutiti delno mrtvilo političnega dela, čemur pa je bil razlog prevelika angažiranost političnega aktiva pri povečevanju proizvodnje, izpolnjevanju družbenega načrta in izvoza, vendarle ne moremo reči, da smo sestavljanje statutov delovnih organizacij povsem zanemarili, dasiravno smo dejansko šele na začetku. O statutih delovnih organizacij razpravljajo sindikalne podružnice podjetij, gospodarskih organizacij in drugih družbenih organov že od novembra dalje. Pri občinskem sindikalnem svetu obstaja celo politični aktiv šestdesetih ljudi, predstavnikov samoupravnih organov in sindikalnih podružnic, seveda, predvsem iz industrijskih podjetij, ki imajo na skrbi pomoč pri sestavljanju statutov v posameznih organizacijah. Doslej so pripravili že dve posvetovanji o izdelavi statutov, pred nekaj dnevi pa so organizirali posvetovanja vseh panog. Tako so sklicali posvet direktorjev in računovodij podjetij uslužnostnih dejavnosti ter industrije gradbenega materiala in prometa. Vendarle za sedaj v občini nismo prišli dlje kot od tez, ki so jih sestavili na Občinskem sindikalnem svetu. Družb eno-politični delavci namreč sodijo, da se morajo v gospodarskih organizacijah in drugod predvsem lotiti revizije samoupravnih aktov. Dokler si ne bodo s tem na jasnem v kolektivih, je tudi nemogoče pričakovati kaj bolj konkretnega pri sestavljanju statutov. V večini podjetij so že imenovali posebne komisije za izdelavo statutov, ki so bolj ali manj delavne. Ponekod namreč še vedno prevladuje mnenje — čeprav je takih primerov razmeroma malo — da je treba počakati na izdelavo občinskega statuta, na sprejetje ustav, tako zvezne kot republiške in iz njih izhajajočih predpisov o delovnih organizacijah. Tako mnenje pa je kajpada zmotno. Statut delovne organizacij ni tak akt, ki ga ne bi bilo moč glede na novo nastale pogoje spreminjati in dopolnjevati. Občinski sindikalni svet ima namen pomagati delovnim kolektivom tudi s svojim posebnim štabom treh ljudi, ki bi podjetjem in organizacijam nudili neposredno, konkretno pomoč. Doslej so nekoliko delj od začetka v podjetjih »Litostroj«, v Tovarni dekorativnih tkanin, v tovarni »Iskra«, v podjetju »Farmis«, pri »Ljubljana-Transportu«, v Tekstilni tovarni v Medvodah in drugje. Problem pa brez dvoma predstavljajo manjše delovne organizacije, zlasti tiste iz vrst uslužnostnih dejavnosti in obrti. Od 126 sindikalnih podružnic, kolikor jih je na Siška-Medvode, imajo le v področju občine Ljubljana sedmih podjetjih organizirane kadrovsko-socialne službe, ki bi pri sestavi statutov lahko mnogo pomagale. V sedmih delovnih organizacijah pa je sedež matičnega podjetja izven občine in je potem razumljivo, da so v kadrovskem pogledu precej na slabšem, in naposled, le v devetnajstih podjetjih imajo sekretarje podjetij, ki zaslužijo to ime. Glede na to, je seveda jasno, da je najpoglavitnejši problem pri sestavljanju statutov delovnih organizacij v naši občini, pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra. Vendar ne gre le za strokovni kader. Tudi posamezni člani samoupravnih organov, ki so bodisi člani komisij v podjetjih ali pa drugje, niso v celoti dovolj dorasli tej nalogi. Zato bi bila naloga političnih in sindikalnih organizacij, da bi se še v večji meri zavzele za tak sestav komisij za pripravo statutov delovnih organizacij, ki bodo sposobni opraviti to zahtevno delo. Sestavljanje statutov delovnih organizacij, njihovo sprejetje ima velik pomen za nadaljnji razvoj zakonitosti v podjetjih, za nadaljnje poglabljanje delavskega samoupravljanja in za sankcioniranje obstoječega stanja družbeno-eko-nomskih odnosov v delovnih organizacijah. Nič še ni zamujenega. Saj je priprava statutov delovnih organizacij daljnosežna naloga in vsaka naglica morebiti bolj škoduje, kot koristi. Da pa se je treba naloge temeljito in vsestransko ter intenzivno lotiti, pa tudi ni nobenega dvoma. Te dni v Vodicah Nova šola bo odprta 1. maja Vodice — Pred dnevi (30 stroko vn j alki pregledovali zemljišče v Vodicah, po katerem naj bi letos izkopali kanale za napeljavo lokalnega vodovodnega omrežja. Letos bo verjetno večji del vaščanov dobil vodo iz vodovoda Cerklje—Komenda —Vodice—Mengeš. Glavni vod so namreč speljali že do hlevov »Agrokombinata« in bo treba poslej le še napeljevati krajevno omrežje. Stroški za to bodo znašali 4,5 milijona dinarjev. Potem ko bo načrt omrežja v Vodicah, ki je v izdelavi, gotov, bodo vaščani pričeli z izkopom kanalov. »Prvega maja bomo imeli v Vodicah velik praznik«, je dejal Franc Logar, predsednik krajevnega odbora SZDL. »Tega dne bomo namreč odprli novo šolo, ki bo imela 7 učilnic in smo jo gradili dve leti. Veljala bo 103 milijone dinarjev.« Otvoritev nove šole bo za Vodice prav gotovo pomemben dogodek. Doslej je šola imela le 4 učilnice, od tega eno v kletnih prostorih zadružnega doma. »Č‘e ne bi jeseni tako kmalu pritisnil mraz, bi novo šolo odprli že l.januarja letos. Tako pa se je gradnja, zlasti pa obrtniška dela, nekoliko zavlekla. Te dni napeljujejo vodovod, tako da bo 1. maja vse nared.« V stari šoli naj bi uredili otroški vrtec. Tako vsaj sotji Jakob Polajnar, član krajevnega odbora SZDL v Vodicah. Po njegovem mnenju je otroški vrtec, ki je sedaj v neprimernem podstrešnem prostoru, hudo potreben dveh ali treh večjih svetlih sob. Medtem pa nekateri v Vodicah sodijo, da bi kazalo v stavbi stare šole urediti skladišče. Dokončno se bodo o tem odločili na zboru volivcev. USPESNA AKCIJA Zaradi temeljito izvedenih priprav krajevnega odbora SZDL Vodice je arondacija zemljišč okoli Vodic za »Agrokombinat« potekala brez težav. »Priredili smo več množičnih sestankov. Razen tega smo o arondaciji razpravljali tudi na letni konferenci SZDL. Na letni konferenci je potrebo po arondaciji obrazložil predstavnik Agrokombinata. Kmetijski proizvajalci v Vodicah so po vsem tem arondacijo z razumevanjem sprejeli,« je povedal Franc Logar. V Vodicah se sestane sekretariat krajevnega odbora SZDL pred vsako pomembnejšo akcijo, celo pred vsakim zborom volilcev! Preden začnejo izvajati to ali ono zamisel, se o njej temeljito pogovorijo. Potem je, so povedali, veliko laže zagovarjati svoja stališča. PRED VOLITVAMI V Vodicah so že imenovali akcijsko komisijo SZDL pri krajevnem odboru za izvedbo volitev. Po daljših in temeljitih razpravah so izbrali 5 kandidatov, ki jih bodo člani SZDL predlagali v dveh volilnih enotah. »Razgledanost in priljubljenost kandidatov med volivci sta bili najvažnejši merili pri izbiri kandidatov. Sodim, da je treba imeti pri izbiri kandidatov izredno tanek posluh,« je rekel Franc Logar. »Mislite, da vam je to uspelo?« »Da. Precej časa smo razpravljali o kandidatih. Pretehtali smo jih z vseh strani.« v teh dneh bodo o kandidatih razpravljali še na zborih volivcev. Morda bo kandidatna lista doživela še kakšno spremembo. 65 : 35 Razmerje med industrijskimi in kmetijskimi proizvajalci v Vodicah in okoliških krajih je (Nadaljevanje na 7. strani) Franc Logar KONEC LETA ALI V PRVI POLOVICI 1964 V MUZEJ V GORICANSKEM GRADU MEDVODE — Konec tega leta ali v prvi polovici prihodnjega leta bodo v gradu v Goričanah pri Medvodah odprli stalno razstavo etnografskega muzeja iz Ljubljane in razstavo pokojne Skuškove. Te dni že popravljajo streho in žlebove na gradu, v kratkem pa bodo pričeli popravljati tudi pročelje. Občina Ljubljana SiSka-Medvode je dobila 21 milijonov dinarjev posojila, s katerimi bodo' preskrbeli stanovanja za občane, ki sedaj stanujejo v gradu. To smo zvedeli v upravi Etnografskega muzeja v Ljubljani. Del zbirke pokojne Skuškove, ki šteje več kot Štiri sto kitajskih in japonskih predmetov, Je še v njenem nekdanjem stanovanju v Ljubljani, del pa v prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani, kjer so bili razstavljeni na razstavi, ki so jo zaprli v nedeljo 21. aprila. Vrednost njene zbirke, ki bo v celoti razstavljena v Goričanskem gradu, še ni ocenjena, vendar domnevajo, da znaša več deset milijonov dinarjev. Razen tega bodo verjetno v prostorih bivše konjušnice uredili tudi stalno razstavo starega slovenskega poljedelskega orobja. V gradu naj bi bila tudi lokalna zbirka etnografskih in drugih predmetov ter muzej predmetov iz NOB iz Medvod ter okolice. Nekaj prostorov v gradu bodo pustili za stanovanje hišnika, ki bi bil nujno potreben za razna manjša vzdrževalna dela. Pripravljajo se tudi načrti za ureditev dela poslopja v restavracijo, ki bi bila opremljena v sta- rem stilu ter bi bila prav gotovo velika turistična pridobitev za Medvode. Preuredili bodo tudi del obširnega vrta pred gradom ter uredili dohode ter najbližjo okolico gradu. Za dokončno ureditev gradu v muzejski in turi-tični objekt kažejo vsi pristojni organi veliko razumevanje in lahko pričakujemo, da se bodo Medvode že prihodnje leto ponašale z novim zgodovinsko turističnim objektom. Pri delih na obnovitvi grada sodelujeta Etnografski muzej iz Ljubljane in komisija za spomeniško varstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šiška, ki zaslužita za doslej opravljeno delo vse priznanje. STRAN 5 Volilne enote za občinski zbor Volilna enota 1 Celovška cesta — desna stran 4, 14b, 20, 20a, 22, 26, 28, 28a, 30, — leva stran 33 (Muzej NOB) Ruska ulica — leva stran 1, 3, 5, 7 Jesenkova ulica — leva stran 1, 3, 5, 7, 9 Malgajeva ulica — desna stran 2, 4, 6, 8, 10 Vošnjakova ulica 17 Parmova ulica 1 in 3 Volilna enota 2: Ruska ulica — desna stran 2, 4, 6, — leva stran 9, 11, 13 Jesenkova ulica — desna stran 2, 4, 6, 8, 10 Malgajeva ulica — desna stran 12, 14, 16, 18, 20 Medvedova ulica — leva stran 1, 3, 5, 7, 9 in 11 — desna stran 2, 4, 6, 8 Volilna enota 3: Celovška cesta — desna stran 32, 34 — leva stran 41, 43 Malgajeva ulica — leva stran 5, 9, 13, 15 Frankopanska ulica — leva stran 1, 5, 9, 11, 21, 23, 25, 27, 29 — desna stran 8, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 26a Zibertova ulica — desna stran 2, 10, 22, 26, 26a, 28, 30 Polakova ulica 3, 7, 11, 13, 15, 17 Medvedova ulica — leva stran 13, 17, 17b — desna stran 10, 12, 14, 18, 20 Volilna enota 4: Celovška cesta — leva stran 47, 49, 51, 53, 55, 57, 59, 61 — desna stran 37, 48, 50, 54, 56 Zibertova ulica lova stran 3, 5, 7, 9, 11, 13, 17, 19, 23, 25, 27, 27a, 29, 33 Lepodvorska ulica — leva stran 1, 3, 5, 11, 13, 15, 21, 23, 23a, 29, 31, 35, — desna stran 10, 14, 20, 22, 26, 26a, 28, 30, 32 34 Gubčeva ulica leva stran 11, 13, 17, 19 — desna stran 10, 16, 18 Jezerska ulica 1, 4, 6, 10 Medvedova ulica — leva stran 19, 21, 21a, 25, 27 — desna stran 22, 24, 26, 26a, 26b, 28 Ulica Milana Majcna — desna stran 2, 6, 8, 14, 16, 18, 22, 24, 32, 34 Volilna enota 5: Milana Majcna — leva stran Gasilska cesta Pod gozdom Drenikov vrh Tržna ulica Dolinska steza Kavškova ulica Železnikar jeva ulica Štefanova ulica Kosova ulica Celovška cesta 65, 67 in 69 Beljaška ulica 4 in 10 Verovškova ulica 5 Černetova 3, 4, 6, 7, 8, 10 Goriška 3 Volilna enota 6: Vodnikova 1 do vključno 15 Vodnikova od 17 do 43 Celovška cesta 68 do 98 (razen 69) Na Jami — levo Volilna enota 7: Beljaška ulica Verovškova ulica Maurer jeva ulica Murnova ulica Černetova ulica 9, 12, 13, 14, 16, 17, 20 Drenikova ulica 12, 13, 14, 18 Videmska ulica 3 in 5 Goriška ulica 11 Volilna enota 8: Knezova ulica Aljaževa ulica Podjunska ulica Drenikova ulica 22, 24, 27, 28, 29, 30, 35, 37 Černetova ulica 17, 19, 25, 26, 29, 31, 28, 30, 32, 34, 36, 36a Goriška ulica 25 Kettejeva ulica 2, 2a, 4, 5, 8 Volilna enota 9: Smrekarjeva ulica Aljaževa ulica Podlimbarskega ulica Hotimirbva ul. 12, 13, 15, 14, 17 Kettejeva ul. 10, 12, 14 Drenikova 36, 40 Černetova 40 Goriška 29, 35, 39, 41 Gorazdova (ena hiša) Volilna enota 10: Ves predel med gorenjsko in kamniško progo — to je: Milčinskega ulica Vodovodna cesta Stadion, tovarna »Tiki« ves podaljšek Aleševčeve ulice Jama poljana Strojeva ulica Železniška mostovna delavnica Volilna enota 11: Runkova ulica 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 1, 3, 5, 7 Zofke Kvedrove 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30 Kebetova ul. desna stran 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, — 8a—c in lOa—e Volilna enota 12: Kebetova ulica — leva stran 1—9 Majde Vrhovnikove 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32 Česnik o va ulica 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32 in stanovanjski blok Goriška, ki je brez hišnih številk in hiša Celovška 112 Volilna enota 13: Obirska, Gorazdova, Goriška in Celovška cesta od 124 do št. 144 desno Volilna enota 14: Djakovičeva cesta leva in desna stran do žel. proge, Ljubeljska leva in desna stran in Celovška desna stran od št. 160 do 180 Volilna enota 15: Drabošnjakova, Gutsmanova, Andreaševa, KorotanSka — cela, Livarska, Marušičeva, Strugarska, Djakovičeva cesta — preko žel. proge Volilna enota 16: Na Jami — desna stran do Zvezne ulice Scopolijeva — leva in desna stran vključno hiš. št. 12 Celovška cesta — leva stran od št. 105 do št. 145a Gospodinjska ulica — od št. 4 do 8c Volilna enota 17: Vodnikova c. leva stran od 48 do 97, desna stran do 94 Gospodinjska ulica — levo Zvezne ul. vse bloke Scopolijeva ul. levo od Zvezne od št. 16 do 18 Celovška c. leva stran od št. 151 do 155 Pavšičeva ulica v celoti Sternenova ulica v celoti Kneza Koclja od št. 1 do 21 Za vasjo št. 1 Pod hribom št. 3 do 28 Volilna enota 18: Celovška — leva stran št. 157, 191, 193 Šišenska od št. 3 do 7, bloki PBM št. 13 in 14 Martina Krpana, blok PBM št. 16 in 17 ter od 1 do 5 Freyerjeva ulica — Medvedova hiša Zvezna ulica — dvojček Kurnik Tugomerjeva — desno od št. 30 do 56 Volilna enota 19: Tugomerjeva ul. levo in desno od št. 33 oz. 42 do Vodnikove št. 96 in 96a Freyerjeva ul. med Vodnikovo, Zvezno, Kneza Koclja in Martina Krpana ulico Vodnikova cesta desna stran od št. 104 do 120 in bloki Rozeta I, II, III, IV, V, VI, VII in VIII Volilna enota 20: Vodnikova c. desno od št. 126 do 196, leva stran od št. 139 do 191 Šišenska c. desna stran od št. 2 do 46 brez blokov Rozeta Celovška c. leva stran od št. 193 do 195 Šolska ulica leva stran št. 3, 5, 37 Zatišje v celoti Osterčeva v celoti Grošljeva v celoti Vavpotičeva ulica Volilna enota 21: Šišenska c. leva in desna stran od št. 48 in 49 do Večne poti Vodnikova cesta — leva stran od št. 99 do 133 Pod hribom — od št. 36 do konca Matjanova v celoti Cepelnikova v celoti Kolmanova v celoti Prelovčeva v celoti Bizjanova v celoti Pod hruško v celoti Bregarjeva v celoti Majde Silčeve v celoti Javorškova v celoti Podutiška v celoti Draga v celoti Marjekova Za vasjo razen hiš. št. 1 in Jelenov žleb vštevši 58 vrstnih hišic Pod hribom Volilna enota 22: Vodnikovo naselje Devičnikova ulica Na Dolih Bitenčeva ulica Lakotence Verdnikova ulica Vodnikova cesta — desna stran od št. 172 do št. 188 in leva stran od 191 do 215 Kamnogoriška ulica Ledarska ulica Zlatek Zapuška cesta od št. 61 do št. 111 Volilna enota 23: Dražgoška ulica Sojerjeva ulica Draveljska ulica Majorja Lavriča ulica Vodnikova cesta od št. 192do 256, desna stran in od št. 239 do št. 277 leva stran Za Krajem Kovaška ulica Čebelarska ulica Volilna enota 24: Stegne Sadjarška ulica Kumerdejeva ulica Babnikova ulica Vrbska ulica Devova ulica Cesta v Kleče Celovška cesta desna stran od št. 204 do 380, leva stran od št. 201 do 301 Laznikova ulica Krovska ulica Na Korošici Bohinjčeva ulica Dolomitska ulica Zapuška ulica od št. 4 do 'ključno št. 43 Na Trati št. 4 in 14 Pržanjska ulica Vodnikova cesta, desna od št. 266 do novih hiš do konca ter leva stran od št. 277 do konca Volilna enota 25: zbor volivcev Podutik, T<^ko čelo zbor volivcev Dolnice, Gl>nce in Kamna gorica Volilna enota 26: zbor volivcev Pržan, Trats in Zapuže zbor volivcev Podgora do ceste in trgovine »Pržan« na levi strani ceste Ljubljana-^anj Volilna enota 27: Naselje Poljane in vse hi^e številke naselja Podgora od trgovine »Pržan« do naselja 5mtvicl Volilna enota 28: naselje: Šentvid in del nabija Vižmarje (meja v Vižmar-jih poteka po enosmerni preča* cesti za podjetjem Športopre-ma do žel. proge) Volilna enota 29: naselje: Gunclje in vse številke naselja Vižmarje, ki so na levi strani žel. proge k^bljana—Kranj in na severozahodni strani prečne ceste P10'1 podjetjem Športoprema in poti k vodnemu rezervoarju Volilna enota 30: zbor volivcev Stanežiče, Pv°r zbor volivcev Medno ^ Volilna enota 31: del naselja Vižmarje -',n0ci klancem — med žel. progo in nabrežino, ki razmejuje opcije, vključno hiš. št. 157 in 157a, ter 180 in 180a ter vojaš^6 °cjekte del naselja Vižmarje — klancem in celotno območje naselja Brod vse do reke SaVf Volilna enota 33: zbor volivcev naselje Tac^ zbor volivcev naselje Šm!i'tno Volilna enota 34: J zbor volivcev Zgornje Ga^ihe, Srednje Gameljne, Sp. Gameljne zbor volivcev Rašica Volilna enota 35: ‘ zbor volivcev Skaručna, Polje in Vojsko zbor volivcev Dobruša in f 'Pnje Volilna enota 36: zbor volivcev Vodice , zbor volivcev Zapoge, D0fr Kl *n Torovo 7956 "7957 7958 796o -796 7 /962 Volilna enota 37: Bukovica, Utik, Koseze, Golo, Selo, Senkovturn, Vesca, Kot in Potok Volilna enota 38: zbor volivcev Smlednik, Valburga, Hraše zbor volivcev Moše in Dragočajna Volilna enota 39: zbor volivcev Zgornje Pirniče in Verje zbor volivcev Vikrče in Zavrh, Spodnje Pirniče Volilna enota 40: Medvode Volilna enota 41: zbor volivcev S vet j e zbor volivcev Ladja, Zgornja Senica in Spodnja Senica zbor volivcev Zbilje Volilna enota 42: zbor volivcev Preska, Vaše in Studenčice zbor volivcev Žlebe, Seničica in Golo brdo Volilna enota 43: zbor volivcev Sora in Dol zbor volivcev Rakovnik in Goričane zbor volivcev Topol, Brezovica, Tehovec, Trnovec in Go-vej ek Volilne enote za občinski zbor delovnih skupnosti A. SKUPINA GOSPODARSTVA Volilna enota I: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Ingrodex; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Plutal; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Torbica, Čevljarsko obrtno podjetje Šiška in Peko — poslovalnica Šiška. Volilna enota 2: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Pivovarna Union; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Alko; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Hotel Bellevue, Ma-jolka, Keršič, Bufet Soča, Pri Nikolu, Pri Gusteljnu, Espress bu-fet, Gorenje, Pri kolodvoru, Lovec, Podutik, Zibert, Motel Medno in Hotel Šiška; — zbor delovnih ljudi za delovni organizaciji Slovenija les — obrat Vižmarje in Metalka — obrat Vižmarje. Volilna enota 3: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Podjetje za popravilo voz in strojev; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Želez, elektro podjetje; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Podjetje za obnovo grog.ZTP Postaja Šiška, ZTP Postaja Vižmarje in PTT Šiška in Volilna enota 4: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Podjetje za obnovo tirnega materiala; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Podjetje za avtomatizacijo prog; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo ZTP — Nadzorništvo prog; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Kompas — garaže. Volilna enota S: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Slovenija-vino; — zbor delovnih ljudi za delovni organizaciji Slovenija avto — skladišče Šiška in Volan — obrat in skladišče Šiška; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Dežnik; — zbor delovnih ljudi za del zasebnega sektorja obrti. Volilna enota U: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Avtotehna; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Cosmos, Jugotehnika_ skladišče Šiška in Galis; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Prehrana — poslovalnice v Šiški, Naš vrt — poslovalnice v Šiški, Uprava trgov — tržnica Šiška, Delikatesa — poslov. Šiška, Bosanka, predstavništvo Šiška, Volna — poslovalnica Šiška, Kovina — poslovalnica Šiška, Modna oblačila — obrat Šiška, Mesarija Škofja Loka — prodajalna Šiška, Tobak — prodajalne Šiška, Kinematografsko podjetje — obrati Šiška; Petrol — prodajalne Šiška, Spectrum, Javor in Elektro vod; — zbor delovnih ljudi za del zasebnega sektorja obrti. Volilna enota 7: — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Grmada — poslovna enota Šiška, Sadje zelenjava — skladišče Šiška, Embalirka, Emona —poslovalnica Šiška, Ljubljanske mlekarne — poslovalnica Šiška; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Drogerija, Labod — sprejemališče Šiška, Brivnice in česalnice — obrati Šiška in Briv-sko-frizersko podjetje — obrati Šiška; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Kurivoprodaja, Modna krojačnica, CZP Pravica — poslovalnica Šiška, Veletrgovina Sarajevo — predstavništvo Šiška in Veletekstil — obrat Šiška; Volilna enota S: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Gradbeno podjetje Šiška; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo ZRKM Gameljne; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Komunala Vodice; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo GP Gradis — gradbišča Šiška; — zbor delovnih ljudi za del zasebnega sektorja obrti (preko Save). Volilna enota a: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Farmis-Lek; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Pekarne Šiška, Dekor in Dimnik; — zbor delovnih ljudi za delovni organizaciji Mizarstvo Šiška in Mizarstvo Dravlje. Volilna enota 10: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Ljubljana transport. Volilna enota 11: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Ljubljana transport. Volilna enota 12: — zbor delovnih ljudi za delovni organizaciji Tiki in Mestna plinarna; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Unitas; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Monter, Elektrome-hanika in Kovinar. Volilna enota 13: — zbor delovnih ljudi za delovni organizaciji Narodna banka — podružnica v Šiški in Komunalna banka — ekspozitura v Šiški; —•zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Tiskarne NB; — zbor delovnih ljudi za Stan. skupnosti Milan Majcen, Hinko Smrekar, Sercerjevo, Litostroj, Zgornja Šiška in Šentvid. Volilna enota 14: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Avtomontaža; ~ Ple0srka^t7onKebi“oiaZ!ndoiepšaeva0rganiZaCije Pleskarstv0 Slo«a- Volilna enota 15: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Iskra — Elektronika; — zbo*7 delovnih ljudi za delovni organizaciji Iskra — Feriti in Mag- — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Keramika Vižmarje; zbor delovnih ljudi za del zasebnega sektorja obrti. Volilna enota 16: — zbor delovnih ljudi za delovni organizaciji Megrad in Tekton. Volilna enota 17: Volilna enota^s* ^Udi Za delovno organizacijo Litostroj — del. Volilna enota"!!?- ^UCiI ^uciI za del°vno organizacijo Litostroj — del. — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Litostroj — del. Volilna enota 20: -j —»• Volana c n ota "p 1'iUdi Za delovno organizacijo Litostroj — del. — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Litostroj — del. Volilna enota 22: Volhna enotan23-IiUdi 73 delovno oreanizacijo Litostroj — del. ~ tkaniml0Vnih 1;iUdi Z3 delovno orSanizacijo Tovarne dekorativnih Volilna enota 24: — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Tapo. -— zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo LIBIS' — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Toplovod; — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije ASP, Avtopopravljal-nica, Meh. delavnica »Ilirija«, Elektrotermo, Graverstvo, Učila in Krovstvo — kleparstvo; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Institut za turbinske stroje, Avtoobnova, Indos, Planica-šport. Volilna enota 25: VoHlna e no ta'26 ■ ^Udi 23 delovno orgabizacijo Iskra — Pržan. _ Vižm drje°Vnih 1;IUdi 23 delovno organizacijo Bombažna tkalnica Volilna en1otan27-1'iUdi 23 del zasebnega sektorJa obrti (bivše občine Šentvid — desni breg Save). zdor delovnih ljudi za delovno organizacijo KOT-zoor delovnih ljudi za delovno organizacijo SKIP- — zbor delovnih ljudi za delovne organizacije Sport-oprema, Emajl Vižmarje in Elektro Ljubljana-okolica; J ~ 5P°r del°ynih lj'udi za delovne organizacije Pleskarstvo Šentvid, Oprema, Mizarstvo in Moda. Volilna enota 28: Volilna enote"«- 1;iUdi 23 delovno organizacijo Rašica Gameljne. — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Color Medvode; — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Tesnilka Medvode; zd°r delovnih ljudi za delovni organizaciji Elektrarna Medvode, PTT Medvode m ZP Medvode in Medno. Volilna enota 30: zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Celuloza Medvode- — zbor delovnih ljudi za delovni organizaciji Sora Medvode in Mizarstvo Medvode. Volilna enota 31: ~ ]v|edvode-OV"lh 1;iUdi 23 delovno organizacijo Tekstilna tovarna — ?bo,rr delovnih ljudi za delovni organizaciji Komunala Medvode obrti bzi!a obra‘ Medvode, družbeni zasebni sektor obiti (področje občine Medvode). Volilna enota 32: ~ zbdr de!ovnjh ljudi za delovno organizacijo Komunala Šiška; _ Podutik•OV"lh ljUd Za delovnl organizaciji Indop in Kamnolom ~ zb°I' dc'°™ih y.dd! ?a dS,lovno organizacijo Gradb. podi. Tehnika gradbišče v Šiški in GP Sava Jesenice — gradbišča v Šiški- Z e^*il??OVnih ’ludl za delovno organizacijo Stavbenik — gradbišča v šiški; ~ Zbor^e.ovnm ljudi za delovno organizacijo GP Pionir — gradbišča Volilna enote 1 (kmetijska podskupina); ~ d?!oXnib !iudi za delovne organizacije KZ Šentvid, Umetna valilnica Šentvid, Ribogojnica Povodje; — zbor delovnih ljudi za zadružni sektor kmetijstva; Vodice- °V"id 1;iUdi 23 delovno organizacijo Agrokombinat — ~ HeprnjdPl0vnih 1Judl za delovno organizacijo Agrokombinat — — zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Agrostroj ____ Draga „ SKUPINA PROSVETE IN KULTURE: 8 Volilna enota 1: ~ V^goino1 v=rit 1Jl!di za delovne organizacije šola Zvonka Runka, Cefovšk* za.vod Lepodvorska 5, Vzgojno-varstveni zavod Letoviška, Knjižnica in Muzej NOB. VoHlna enote"^ 1;iUdi 23 delovne organizacije šola Hinka Smrekarja, v"arsUtvernikzli"odŠLUoftrorilnl5ka 3’ IndUStr- Š°l3 Litostr°J' Vzgojno-Voltlna enota 3: ~ ntea dŠl0vV=ni?„ljUd,i,za delovne organizacije šola Valentina Vod-fil,m- Vzgojno-varstveni zavod Zg. Šiška, Vzgolno-vzgojo VOd Šentvid, Vajenski dom Šentvid, Zavod za glasbeno Volilna enota 4: — lote Atelz^Kehefi 2tar delovne organizacije šote Franca Rozmana, Sola DSZNZ b ’ • gimnaziia. Glasbena šola Stefanova ul. 2, VoHlna enote"^ 13udl Za delovno organizacijo Šentvid. 70 ~ lranadM0Uč"khskigfU2mlednOXneM«?anlzacije šole v Medvodah, šote gasilska šola Medvod?; ' J3 slasbena S°la Medvode, Nižja ~ ha"vzgoteo"varstvenf^aifo^Vodlcef"^23"136 Š°le Smartn°’ VodlCe VoHlna ■enotePlI;NA ZDKAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA ~ dom.dclovnlb yudl za delovno organizacijo Železniški zdravstveni Volilna enota 2: Volhna enote"? ljUd‘ Za delovno organizacijo Bolnica DSNZ. delovnih ljudi za delovne organizacije ZD Šiška oa r itn socialno dete*™3 ^k3' Lek3rna Sentvid- OA Islra Irlan', ^vod'‘z^ VoHlna enota 4: ~ Medvode?V"ih 1:,Udl Z3 delovne organizacije ZD Sentvid in ZD SKUPINA DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH a v-tu DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH INVS{tUSTVra:NIH’ Volilna enota 1: — S^aC?S i,7*a*družbene organizacije ObLO Ljubljana — Ib! DPM te DU). e"e organizacije (ZK, SZDL, ObSS; ZMS, Volilna enote 2: _ stenovlftesteh1 hišUnLte družbene organizacije Sklad za zidanje — zbor delovnih Hort. h ’ ?ostaja LM SiSka, Sentvid. Medvode; V nHmevih J ?- družbeno organizacijo Sentvid 70. orgJnizicU a^orinnnv Z0b„°r delovnih ljudi opravijo za dve ali več mKuni/.acij aii ciganov, se opravi zbor pri tistih oman^nriiTh n-zi roma organih, ki so prvi navedeni v sk^pin,1^? katere se opravlja' OBČINSKI RAZGLEDI Volilne enote za republiški zbor 62. volilna enota Ljubljana-Siška I: obsega del občine Ljubljana-Siška, ki ga zajemajo krajevna skupnost »Milan Majcen«, krajevna skupnost »Hinko Smrekar«« in krajevna skupnost »šercerjevo«: 63. volilna enota Ljubljana- Siška II: obsega del občine Ljubljana-Siška, ki ga zajema krajevna skupnost Litostroj, krajevna skupnost Zg. Šiška in krajevna skupnost Dravlje; 64. volilna enota Ljubljana-Siška III: obsega del občine Ljubljana-Siška, ki ga zajema krajevna skupnost Šentvid, krajevna skupnost Podutik, krajevna skupnost Gunclje-Vižmarje, krajevna skupnost Stanežiče - Medna, krajevna skupnost Vižmarje-Brod, krajevna skupnost Smartno-Ta-cen, krajevna skupnost Ga-meljne-Rašica, krajevna skupnost Vodice, krajevna skupnost Bukovica-Sinkov turn: 65. volilna enota Ljubljana- Siška IV: obsega del občine Ljubljana Šiška, ki ga zajema krajevna skupnost Medvode. Volilne enote za zbore delovnih skupnosti Ljudske skupščine SR Slovenije 37. volilna enota: delovne organizacije na območju krajevnih skupnosti »Milan Majcen«, »Hinko Smrekar«, »Šercerjevo«, »Litostroj« in »Zgornja Šiška«. 38. volilna enota: delovne organizacije na območju krajev- * nih skupnosti »Dravlje«, Šentvid«, »Podutik«, »Gunclje-Viž-marje«, »Stanežiče - Medno«, »vižmarje-Brod«, »Smartno-Ta-cen«, »Gameljne-Rašica«, »Vodice«, »Bukovica-Senkov turn« in »Medvode«. V vsaki volilni enoti po enega poslanca v gospodarski, kul-turnoprosvetni, zdravstveno-šo-cialnl in organizacijsko-politič-ni zbor Ljudske skupščine SR Slovenije. Skupno torej volimo v vseh pet zborov Ljudske skupščine SR Slovenije 12 poslancev. Volilne enote z dvoletno mandatno dobo V V občinski zbor so izvoljeni odborniki v tistih volilnih enotah, ki imajo liho zaporedno številko. V zbor delovnih skupnosti so izvoljeni za dve leti odborniki iz skupine gospodarstva, izvoljeni v volilnih enotah 3, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 15, 20, 21, 22, 24, 25, 31 in 32, odbornik iz podskupine kmetijstva je izvoljen za eno leto, v skupini kulture in prosvete so izvoljeni za dve leti odborniki iz volilnih enot 1, 4, 5, iz zdravstveno socialne skupine 1, 2 in iz skupine državnih uslužbencev iz volilne KAKO BOMO VOLILI Uvodoma: koncem maja in v začetku junija bomo volili odbornike v občinsko skupSčino ter poslance v zbore republiške in zvezne skupščine. Ustava in spremljajoči zakoni pa so prinesli v strukturo teh organov in načine volitev bistvene spremembe in zato je prav, da se pob liže seznanimo, kdaj in kaj bomo volili. Občinska skupščina naše občine bo imela tudi vnaprej dva zbora: občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. V prvem zboru bo 43 odbornikov, v drugem pa 44 odbornikov. Kandidate za odbornike občinskega zbora bomo kandidirali na zborih volivcev v posameznih volilnih enotah. Ker je v občinskem zboru 43 odborniških mest, je občina razdeljena na 43 volilnih enot. Kdo lahko predlaga kandidate za odbornike na zborih volivcev? Kandidate za odbornike občinskega zbora lahko predlagajo volivci na zborih volivcev, razen tega pa tudi skupina volivcev. Zbor volivcev, na katerem bomo kandidirali, bo sklepčen, če je prisotna najmanj desetina vseh volivcev, najmanj pa 50 volivcev. Če pa je v kakšni volilni enoti manj kot 100 volivcev, je zbor sklepčen, če je prisotna najmanj tretjina volivcev z območja zbora. Če na zboru volivcev ne bo toliko volivcev, kot zahteva zakon, je lahko čez eno uro potem, ko je bil določen čas za začetek zbora, ponovni zbor volivcev s prisotnimi volivci, lahko pa zbor volivcev odložimo in skličemo nov zbor. Na zboru volivcev imajo pravico predlagati in glasovati samo občani, ki imajo volilno pravico in ki prebivajo na območju, za katerega je zbor sklican. Vsak volivec ima pravico predlagati po enega kandidata. Predlog, ki ga podpirajo najmanj štirje volivci, je potrebno prevzeti na listo, o kateri zbor volivcev glasuje. Na zboru glasujejo za vsakega kandidata posebej, in sicer po vrsti, kot so bili predlagani. Glasovanje je z dviganjem rok. Med predlaganimi kandidati je na kandidatno listo sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev. Če pa nobeden izmed predlaganih kandidatov ne dobi večine glasov, volivci ponovno predlagajo in ponovno glasujejo o kandidatih. Predlog kandidature pa daje lahko tudi skupina volivcev, seveda mora ta predlog podpisati najmanj 50 volivcev, vpisanih v volilnem imeniku na območju volilne enote, za katero je predlagana kandidatura. V vsakem predlogu je lahko samo en kandidat. Kdo je lahko izvoljen v občinski zbor? V občinski zbor je lahko izvoljen vsak državljan, ki ima splošno volilno pravico. VOLITVE V ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI V zbor delovnih skupnosti (doslej zbor proizvajalcev) bomo volili 44 odbornikov. Bistvena sprememba med sestavom zbora proizvajalcev doslej in sestavom zbora delovnih skupnosti je v tem, da so doslej volili v ta zbor le v gospodarstvu zaposleni ljudje, medtem ko volijo v zbor delovnih skupnosti vsi zaposleni ljudje. Po sprejetem odloku bo v zboru delovnih skupnosti 33 odbornikov iz skupine gospodarstva, od tega eden iz kmetijstva, štirje odborniki iz skupine prosvete in kulture, 5 odbornikov iz skupine zdravstva in socialnega varstva in dva odbornika iz skupine delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih. Pri tej četrti skupini je treba opozoriti, da tod volijo vsi delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih, v državnih organih, v družbeno političnih organizacijah in društvih, razen izvoljenih funkcionarjev v predstavniških organih. Kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti bomo predlagali na zborih delovnih ljudi v prizadetih delovnih organizacijah. Za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti so določene volilne enote, toliko volilnih enot, kolikor odbornikov ima posamezna skupina. Zbor delovnih ljudi skliče predsednik delavskega sveta, predsednik zadružnega sveta oziroma njim ustrezni funkcionar v organu upravljanja. Če je zbor delovnih ljudi skupen za več organizacij, ga skliče predstavnik tiste organizacije, v kateri bo zbor. Zbor delovnih ljudi je sklepčen, če je navzočih najmanj desetina vseh zaposlenih, ki imajo pravico udeležiti se tega zbora. Pri- sotnih pa mora biti najmanj 50 delovnih ljudi. Če pa je v prizadeti organizaciji oz. v organizacijah, za katere je sklican skupen zbor, manj kot 100 delovni ljudi, mora biti navzoča najmanj tretjina vseh delovnih ljudi, ki imajo pravico udeležiti se tega zbora. Volitve v občinski zbor bodo 26. maja, volitve v zbor delovnih skupnosti pa dva dni prej, torej v petek, 24. maja. Na zborih volivcev pa bodo prav tako predlagani kandidati za poslance republiškega zbora in zveznega zbora, na zborih delovnih skupnosti pa kandidati za zbore delovnih skupnosti v republiški in zvezni skupščini. Postopek za predlaganje na zborih volivcev je takšen kot pri predlaganju kandidatov za odbornike občinskega zbora oz. zbora delovnih skupnosti. Le pri predlogih, ki jih daje skupina volivcev, je ta razlika, da je za republiški zbor potrebnih najmanj 100 volivcev, za zvezni zbor pa 200 volivcev. Za volitve v republiški zbor so v naši občini štiri volilne enote, torej bomo imeli štiri poslance v republiškem zboru. Za zbore samoupravnih organizacij republiške skupščine pa dve volilni enoti, kar pomeni, da bomo volili po dva poslanca za vsakega izmed zborov republiške skupšči-- 7l€. VOLITVE V REPUBLIŠKO IN ZVEZNO SKUPŠČINO Volitve republiških in zveznih poslancev se razlikujejo od dosedanjih volitev. Kako bomo torej volili poslance republiške in zvez- O&Č/N&KA LJU&L&Afi/A -S/SAA O&C/M&K/ ZuBOfZ. 43 OD&ORM/ACO \/ Z30&- DBLOVA//H SkUPA/OSTf\ 44 O o d 0/2 W ATO v/ INDUSTRIJSKA^ PROIZVODNJA, /5.9 /m L/JARO 55 z MIL (JARO ŠTEVILO V////// ZAPOSLEN/H ///j V / NDUSTR/J/ //j <NQ -J956_ 4962 2,5/MILIJARDE 3, 2 M/L!JARDE Mo dem iza cija trg o vin e 9 Katere pomanjkljivosti pa tarejo družbeno obrt? — Najslabše je to, da vsaka servisna ali kaka druga obrt družbenega sektorja takoj začne siliti v proizvodnjo. Tako se zgodi, da se zlasti v servisih začno ukvarjati s proizvajanjem, zanemarjajo pa svojo osnovno dejavnost ... Tu je treba nekaj ukreniti, mimo tega pa pomagati servisom, saj njihova dejavnost zlasti še ne prenese tako visokih dajatev za najemnine. Industrijska proizvodnja je bila v letih 1956 do 1962 v stalnem porastu, saj je naraščala povprečno letno za 16,4 •/. in se je dvignila od 15,9 milijard v letu 1956 na 39,7 milijard v letu 1962. povzpelo v isti primerjavi iz 6.960 na 9.790 oseb. S po večanjem kapacitet, z uvajanjem modernejših tehnolo-skih _ postopkov, s podbudnejšimi oblikami nagrajeva-nja m s smotrnim vlaganjem v razširjeno reproduk-cijo se je proizvodnja bistveno povečala v Litostroju Tilu. Leku, Colorju, Tesnilki, Plutalu, Tovarni dekorativnih tkanin, Bombažni tkalnici, Vižmarju, Rašici in drugjh. Mimo sredstev, ki so jih vlagale gospodarske organizacije v modernizacijo strojnega parka, z namenom, da razširijo svoj asortiment, zboljšajo kvaii teto in povečajo produktivnost, so bili na novo zgra-jeni industrijski objekti Avtomontaže, Tiki, barvarno pri Tovarni dekorativnih tkanin, tabletarne pri I,ek* obrat za proizvodnjo tesnilnega materiala In pla.stičnf mas pri Tesnilki, obrat za proizvodnjo nitroceluloznih lakov v Colorju in večje ali manjše dozidave ter adaptacije pri ostalih podjetjih. TROMESECNO GIBANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Še vedno zaostajamo Prvi, še nepopolni podatki o gibanju industrijske proizvodnje v prvih treh mesecih letošnjega leta na področju občine Ljubljana Šiška-Medvode kažejo, da smo glede predvidene dinamike industrijske proizvodnje, ki jo predvideva občinski družbeni načrt, še precej v zaostanku. Medtem ko bi morali fizični obseg proizvodnje in njeno vrednost doseči v tem času s 25 odstotki, smo uspeli realizirati le 21,4 odstotka ali 3,6 odstotka manj. Čeprav je mesec marec nekolikanj boljši od februarja in januarja, še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj še vedno »zamujamo«. Kako pa je z nadomestitvijo zamujenega in koliko naporov nas to velja, menda ni treba posebej poudarjati. Posamezni delovni kolektivi se sicer bore z določenimi težavami, katerih rešitev ne leži v njihovih rokah, pač pa so objektivnega značaja. To velja predvsem za določene vrste reprodukcijskega materiala, ki je vezan za uvoz, nadalje za nespoštovanje pogodb s strani kooperantov, itd. Omeniti pa je treba pozitivno dejstvo, da se izvoz veča iz meseca v mesec in pričakovati je — glede na objektivna predvidevanja — da ga bo moč v letošnjem letu ne le doseči, pač pa predvideni načrt celo preseči. Treba pa je na splošno poudariti, da je kljub pomanjkljivostim višina industrijske proizvodnje v letošnjih prvih treh mesecih, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta precej večja, kar zgovorno potrjuje dejstvo, da se je povišala za 22,7 odstotka. Čeprav nobena industrijska veja v naši občini ni dosegla predvidene dinamike povečanja proizvodnje, pa je v posameznih kolektivih položaj različen. Nekateri so svoje obveznosti ne le dosegli, marveč celo presegli. Tako so v podjetju »KOT« iz Tacna dosegli v prvih treh mesecih letošnjega leta 29 odstotkov celoletne proizvodnje in kar 28 °/o več kot lani v istem času, v »Tesnilki« v Medvodah 27,8 “/o ali kar za 51 "/o več kot lani, dalje v podjetju »COLOR« v Medvodah 25,6 Vo ali 22,6 “/», v »Bombažni predilnici« v Vižmarjih 29,3 °/» ali 20,9 #/o, v Tovarni dekorativnih tkanin 26,9 "/o ali 68,9 "/o, v »Ingradexu« 26,1 %> ali za 15,2 °/o več kot lani, v podjetju »TIKI«, kljub nemogočim proizvodnim pogojem, katerim je botrovala selitev v nove prostore, pa so dosegli v prvih letošnjih treh mesecih kar za 31,5 “/o večjo proizvodnjo kot v lanskem letu, saj bodo svoj bruto proizvod letos povečali na skoraj dve milijardi dinarjev, čeprav so ga lani dosegli komaj 1,3 miljarde. Kljub nezadovoljivim podatkom pa položaj le ni tako kritičen. Podjetja vztrajno povečujejo delovno storilnost, kar je razvidno tudi iz naslednjega: število zaposlenih se- v prvih dveh mesecih letošnjega leta ni zvišalo niti za enega delavca nad lanskoletnim povprečjem, osebni dohodki pa so se v prvih dveh mesecih povečali v industriji za 6 #/o v primerjavi z lanskoletnim povprečjem. Kot kaže, bo moč v naslednjih mesecih nadoknaditi zamujeno, saj zdaj občinski gospodarski strokovnjaki kakor tudi zastopniki zbornice obiskujejo tista podjetja, ki se bore z največjimi težavami in jim bodo po svojih močeh skušali pomagati, da bi čimprej nadoknadili zamujeno. »SORA« IZVAŽA V ZAHODNO NEMČIJO IN ZDA Medvode — Marca je kolektiv »Sore« iz Medvod presegel mesečni plan za 18 %>, s čemer so prvič letos presegli mesečni plan proizvodnje, ki ga januarja in februarja niso dosegli. Sodijo, da bodo letošnji proizvodni načrt v višini 425 milijonov dinarjev v celoti dosegli in nemara še presegli. Sicer pa velja omeniti, da je letošnji načrt za 52 %> višji od lanskega, ki je znašal le 280 milijonov dinarjev. Pričeli so s proizvodnjo novih artiklov: TV omaric in radio omaric. Letos bodo prvič sodelovali z zavodi RR Niš. Kooperacijska pogodba predvideva, da bodo poslali v Niš za 150 milijonov dinarjev radio in TV omaric. Podjetje bo izvozilo večje število radijskih in televizijskih aparatov v Zahodno Nemčijo. Razen tega pa bodo letos samostojno izvozili tudi za približno 30 milijonov dinarjev svojih izdelkov v Združene države Amerike. V »Sori« je trenutno zaposlenih 255 proizvajalcev, večino žensk. Letos bodo dozidali nekaj novih prostorov, v katerili kanijo namestiti več novih strojev. Povečan strojni park naj .bi pomagal kolektivu do večjih proizvodnih uspehov. VELIKO STANOVANJSKO GRADBIŠČE Sezonska stanovanjska izgradnja v letošnjem letu se je začela. Mimo tega, da nadaljujejo gradnje na lani začetih gradbiščih, so pred dnevi tudi odprli veliko gradbišče 139-stanovanjskega bloka B-2, prav tako ob Celovški cesti. Velik stanovanjski blok bo predvidoma dograjen koncem prihodnjega leta. Prvega junija pa bodo začeli predvidoma graditi novo tri-najstetažno stolpnico s 84 stanovanji, prav tako za udeležence »Gradnje 20—30—50«. Vsega skupaj bo letos po predvidenem programu sklada na območju obeh dosedanjih občin dograjenih in v gradnji skupno 1115 stanovanjskih enot v 41 stanovanjskih objektih. Seveda so pri tem samo gradnje, ki jih ima v svojem lastnem programu sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Skupaj je vrednost vseh gradenj, dograjenih in začetih, 5.814,565.007 dinarjev, od tega bo letos porabljenih sredstev 1 milijarda 800 milijonov dinarjev. PRIPRAVE NA TURISTIČNO SEZONO MEDVODE — Gostišči »Pri kolodvoru« in »Na klancu« se pripravljata na pričetek letošnje turistične sezone. Medtem ko so pred gostiščem »Pri kolodvoru« že lani tlakovali ploščad pred vhodom, pa so pred dnevi isto storili tudi pred gostiščem »Na klancu«. Obe gostišči sta razen tega izpopolnili inventar in nekolikanj preuredili svoje prostore. Vendar pa bi kazalo k tej preureditvi dodati Še eno novost: bilo bi namreč dobro, če bi ob glavni cesti namestili več desk, ki naj bi mimoidoče turiste opozarjale na ti dve osrednji medvoški gostišči. Letošnjo sezono pa bodo, pričakujejo, privabili več tujih gostov tudi k camp-ingu »Zarica« v Dragočajni in na smledniški Stari grad, kjer je prizadevno turistično društvo uredilo manjša bifeja ter napeljalo vodo in elektriko. Zgodovina smleškega gradu Smlednik je slikovita vas v jugovzhodnem delu kranjskega polja. Za vasjo se dviga 514 m visok grič z razvalinami Starega gradu. Na tem mestu so našli sledove prazgodovinskih grobišč iz 6. ali 7. stoletja pred našim štetjem, pozneje pa je bila tu verjetno rimska utrdba, ki je čuvala pot med Ljubljano in Kranjem. Stari grad je nastal bržkone v času naj hujše fivdalizacije slovenskega ozemlja in je bil domovanje smleških gospodov, po katerih je vas tudi dobila ime. Prvikrat se omenja leta 1136, ko je bil Wodalricus de Fledinich priča oglejskemu patriarhu Peregrinu. Pomembnejši je še Bertold Smleški, ki je poklonil šmarnogorskemu graščaku Albertu von Marienberg posestvo pri Preddvoru (1216). V začetku 14. stoletja rodbina smleških gospodov izumre, grad pa je 1332 kupil Friderik Zovneški, pozneje grof Celjski. Od tedaj pa do smrti zadnjega Celjana kneza in grofa Ulrika II (1456) je bil grad v posesti celjskih, oskrbovali pa so ga njegovi zaupniki. Zadnji graščak na Starem gradu, ki ga je imenoval Ulrik II., je bil Rudolf Kenenhuler. Na pogajanjih, ki jih je imel s svetovalci zadnjega Celjana, je cesar Friderik III. ponovno potrdil njegovo imenovanje za graščaka Starega gradu. Kljub temu pa mu je že naslednje leto (1458) dodelil grad Goldstein, Smlednik pa prepustil svojemu svetovalcu Gašperju Tschernemblu in mu v zahvalo za vdano službo dovolil, da pečati svoja pisma z rdečim voskom, kar je bilo v tem času dovoljeno le vladarjem ter nekaterim dvornim in cerkvenim dostojanstvenikom. Ce lahko verjamemo virom, je bil Tschernembl za tiste čase zelo razgledan in ne povsem brez posluha za koristi in želje svojih podložnikov. Da je bil cesarski oskrbnik na Starem gradu več kot dve desetletji, dokazuje pismo, ki mu ga je v začetku leta 1478 poslal Friderik III. Iz listine je razvidno, da je cesar odobraval gradnjo tabora na Šmarni gori, saj so bili turški vpadi na slovensko ozemlje v tem obdobju (1460—1480) zelo pogosti. Prebivalci so si reševali življenja s tem, da so pričeli graditi na težko dostopnih krajih tabore, o turški nevarnosti pa-jih je obveščal »ognjeni telegraf«, sistem kresov, ki so jih zažigali na najbolj vidnih vrhovih. Kdaj so pričeli graditi tabor na Šmarni gori, je blizu Grmade edina sled, ki priča, da so Turki plenili tod okoli. Verodostojnih dokazov o ropanju po šmarnogorski okolici in Smledniku zaenkrat še ni, nedvomno pa so oddelki bosanskega paše, ki je bil v tem času reden gost pod ljubljanskim obzidjem, od časa do časa obiskali tudi okolico Šmarne gore. Tschernembla je nasledil stotnik Gašper Hambergar, znan kot »Prcfectus Castri Flet-nich«, ki je upravljal smleško posest do leta 1503. Po njegovem odhodu je grad hitro menjaval svoje oskrbnike, saj se je v slabih sedmih letih zvrstilo kar pet graščakov. Grad je v tem času že načel zob časa, poleg tega pa ga je potres marca 1511 zelo močno poškodoval, vendar ga prebivalci kljub temu še niso zapustili. Kmalu zatem je smleško posest kupil Ivan Kacijanar, ki pa se za novo pridobljeni fevd ni dosti zanimal. Raje je iskal slave na bojnem polju. Ker se je odlikoval v boju s cesarjevimi nasprotniki in se precej uspešno upiral turškim napadom, ga je cesar imenoval za kranjskega deželnega glavarja. Njegova pot je šla strmo navzgor, dokler se ni izkazal nevrednega slovesa, ki ga je užival. Cesar Ferdinand, ki je po bitki pri Mohaču (1526) postal ogrsko-hrvatski kralj, je obljubil, da bo branil hrvatske koristi. Zato je oborožil precejšnjo vojsko in jo postavil pod poveljstvo generala Kacijanarja. Ta je hitro krenil nad Turke. Ko je prišel do Osijeka, je po nekajdnevnem obleganju spoznal, da ima prešibko vojsko. Pričel se je umikati. Turki pa so prešli v protiofenzivo. Kacijanar se je zbal in ponoči zbežal, vojake pa je prepustil usodi. Turki so to izkoristili in porazili vojsko brez poveljnika nedaleč od Djakova. Vendar je tudi Kacijanar drago plačal to sramotno dejanje. Na gradu Kostanjica, kamor se je zatekel, ga je dal umoriti grof Nikola Zrinjski, njegova posestva pa je dobil deželni knez (1538). Ker je bil Kacijanar precej zadolžen, je deželni knez leta 1541 zastavil smleško po-, sest Wolfu Engelbertu Turjaškemu, po šestih letih pa jo je ta s knezovim dovoljenjem prepustil rodbini von Egkh.