\ Priloga »Slovraca« 10. decembra 1920, Štev. 6, i UFSTNIK Slov. krščansko-socijalne zveze EfflHHH H b H 1 V 1 B M tfflHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH^ Poduk o hrSUansho-secialnSh izolružeoalnih društvih. Društvo uaj bo srce! Društvu, kjer je uraduo poslovauje v redu, j« treba dati življenje. Stroj, če še tako točno gre in opravlja svojo službo, ostane vcndar-le mrtev stroj: nima srca, nima življenja. A v društvu mora utripati živahno srce, tako, da plove po yseh žilah in žilicah društva bujno življenje. Va ž n o s t poduka. Dol tega življenja dobiva društvo z podukom. Poduk je pri izobraževalnem društvu glavna stvar; saj se društvo zalo tako imenuje, ker hoče izobrazili svoje člane. Ves poduk se mora seveda vršiti v soglasju z nauki katoliške vere, na versko-nravni podlagi. Poduk naj bo zmožnostim članov prikrojen, poljuden in jasen. Sredstva, ki služijo poduku v kršč. riocialiiilt izobraževalnih društvih, so zelo različna. Tu povdarjanio zlasti sledeča: J. Predavanja. Ob uedeljali popoldne aii pa zvečer, mogoče iudi zjutraj, semtertja kak zimski večer tudi med tednom naj se priredi v društvenih prostorih predavanje o času primernih, članom potrebnih in njihovi izobrazbi dostopnih predmetih. Raztezajo naj se ta predavanja ua vso vrsto človeškega zna-uja. Ta predavanja ne smejo biti preveč podobna pridigam; izpeljana v lahkem slogu, prepletena z zanimivimi, semtertja šaljivimi zgodbicami, poslušavcev ne bodo nikoli utru-dila, ampak vedno ohranila svojo privlačno silo. Pri teh predavanjih je najlepša prilika navduševati člane za treznost, varčnost, čistost, odločnost v verskih stvareh, za delovanje v splošno korist, za misel skupnosti; iu se leh-ko pokaže v vsej goloti pijanstvo, ponočevanje, eirovost, pretepi, nesramnost itd. Predavanja bo v začetku seveda morala prevzeti večinoma domača duhovščina; čo je v dotičnem kraju kak dober učitelj-somišlje-nik, ali učiteijica-somišljenica, naj se prijazno povabi k sodelovanju. Naprosi naj se tudi sosednja duhovščina, o počitnicah bogoslovni iu dijaki vseučiliščiuki, saj vemo, da »razlika mika«. Semtertja bo tudi Zveza-.*, poslala kakega svojega zastopnika. Govorniki naj se izurijo. Vendar naj se gleda ua lo, da bodo tudi nadarnejši čla;. i sami polagoma začeli nastopati. V to svrho naj jim duhovnik pomaga izdelati kratke govore, da se jih naučijo iu potem predavajo. Za mlajše člane so za prve nastope najbolj primerne dcklamacijc v vezani in nevezani besedi. Pri takih nastopih izgube polagoma strah in se izurijo v lepem govorjenju in dostojuem obnašanju. Taki poskusi so obenem prva šola za potrebno moči pri dramatičnih predstavah. Važnost razgovorov. Toda drugi člani ue sinejo samo poslušati, ampak pripravijo naj se do tega, da začno izražati tudi svoje mnenje o tem, kar so SSS: slišali: svoje dvome, pomisleke in naj zahtevajo pojasnila. Tako nastane razgovor (diskusija), ki vse predavanje jako poživi, člani se pa navadijo samostojno nastopati in govoriti. Taki razgovori se napravijo lahko tudi o tem, kar so člani med tednom eitali in morda ne popolnoma razumeli. Že samo v »Slovencu« je na razpolago dovolj gradiva. 2. Pod učni tečaji. Taki tečaji ec jako koristni. Vrše naj se o raznih, članom potrebnih predmetih: o raznih postavah; o dopisovanju z uradi, o knjigovodstvu, o poljedelstvu, trto-reji, sadjereji itd; tečaji za poduk v raznih jezikih. Pri dekletih za šivanje, ženska ročna dola, gospodinjstvo itd. Kjer se uvedejo taki podučni tečaji, tam postane izobraževalno društvo ros nekaka šola, iz katere polagoma izidejo sposobne moči za naša gospodarska društva. 3. Napeljevanje k varčevanju. Nikjer ni lepše priložnosti, ljudi privajati k varčevanju, kot v izobraževalnih društvih. V predavanjih se jih za stvar navduši in potem se v društvu samem članom ustanovi nekaka mala hranilnica aii »čebelica*, v katerem se pokažejo krasni uspehi. (Glej v današnji številki » Veslnika« navodilo, kako se vodijo »Čebelice«). •i. Napeljevanje k treznosti. Veliko lahko stori društvo tudi proti kugi pijančevanja. Na tem mestu sicer ni prostora, da bi se o tej rani na telesu našega naroda obširneje razpravljalo; a prepričani smo vsi, da res obstoji ta rana in da jo je treba zaceliti, v kar so poklicana v prvi vrsti tudi naša izobraževalna društva. 5. Skrb «a člane, ki gredo na tuje. Društvo ne smo pozabiti svojih članov tudi takrat, ko odhajajo ua tuje; v službe, v mesta, k vojakom, v Ameriko... Tujina je zanje pre-smogokrat jako nevarna: v društvu mi j se opozarjajo na nevarnosti; pri odhodu nuj se jim da v roke priporočilno pismo v mesto na tega ali onega gospoda, po čegar posredovanju pride zlasti mlad človek v pravo družbo, vstopi v dobro društvo. Sploh naj se zveza med društvom in odhajajočimi člani nikakor ne pretrga; a tudi na tujem, kjer jih pride kaj skupaj, naj prijateljska vez ostane trdna: člani so drug drugemu najboljši angelji varihi. Program društva. Tako približno naj bi se skrbelo za poduk v naših izobraževalnih društvih. Ako bodo odbori skrbeli za živahno društveno življenje s predavanji, s podukom v raznih občekorist-nih stvareh, zu dobro obiskovano knjižuico iu bralno sobo; ako bo poleg tega vso člane družila lepa sloga, tako da bo en duh prešinjal vso: duh edinosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti, potem bo vsako društvo doseglo svoj namen; potem bo društvo res katoliško sh> vensko izobraževalno društvo, bo šola prave krščanska omike. «2 Našim ljudem v premišljevanje. >V združitvi je moč!' ta glas se od nekdaj po svetu razlega, a tudi vedno bolj umevu in upošteva. Nasprotniki krščanstva so si po celem svetu podali roke iu v mogočnih mednarodnih organizacijah sto.io kot silna armada nasproti krščanstvu. In njihove vrste se dan za dnevom množe. »Nc odnehamo prej, dokler naša zastava ne zavihra po vseli gradovih, po cerkvah iu zasebnih hišah« — tako je zaklical že leta .1863. socialnodemolaatičui vodja Singer v Koliuu. Te besede ponavljajo nasprotniki krščanske misli dau za dnevom, ho-teč jih z vso silo udejstviti. 0 d v r u i m o nevarnost! Da odvrnemo to nevarnost, treba rabiti enako orožje, sličuo taktiko. Protikrščanskim društvom treba uasproti postaviti krščanska društva, ki. naj bi med nami zbrala vse do-bromisleče krščansko ljudstvo. Pa tudi, ko ne pretila nevarnost od protikrščanskih društev, jc združevanje v katoliških društvih potrebno. Silna nevarnost za vse človeštvo, posebno za nas Slovenec je nravuo in gmotno propadanje, ki vedno bolj narašča. Pijančevanje, zapravljanje, nenravnost se vedno bolj širi iu spodkopava temelje družinske sreče in narodnega blagostanja. Zato pa treba združili boljše elemente v društva, da se po teh izbruuih četah ljudstvo prerodi. Pri možeh, ženah, mladeničih in mladenkah se mora vzbuditi zanimanje za plemenitejše potrebe, kot so vsakdanji živalski nagoni, in to se uaj-Inžje iu, najboljše zgodi v društvih v preda-' ariji, predstavami in petjem, z branjem, var-čevnt ra itd. V Važnost društva. Tako so društva izvrstno zdravilo zoper časovne bolezni; le tisti ne priznavajo tega, ki ne umevajo časa. Kdor res želi, da na smrt bolno človeštvo ozdravi, tudi ue sme prezirati društvenega življenja. Da so društva potrebna in koristna, o tem m nobenega dvoma. Potrebna so, da si mladeniči in dekleta lažje ohranijo cvetje nedolžnosti; potrebna, da se delavci složno in pogumno bore za svoje pravice; potrebna, da se možje spoznajo med seboj, se zavarujejo proti škodljivim vplivom sedanjega časa in se navdušijo za sveto vzore vere iu domovine; poirebna, da se ženo in matere opominjajo na njihove vzvišene dolžnosti in podpirajo v njihovi težki nalogi, ki jo morajo vršiti kot gospodinjo iu matere; društva so potrebna, da se po besedah Leona XIII. »katoliško ljudstvo po njih organizira in izšola za svojo težke boje.c U s t a n a v 1 j a j m o i u zbudimo speča društva! Med nami Slovenci obstoji že jako lepo štovilo društev, ki so osnovaua iu delujejo v krščanskem zmislu. Toda še jo veliko krajev, kjer tli nobenega društva, ali vsaj nobenega katoliškega društva; šo je nekaj krajev, kjer so nekdaj tako cvetoča društva zaspala. Tudi v take krajo treba narediti gaz katoliškim društvom, oziroma treba jih oživiti. Co so nam posreči, da preprežemo nušo domoviuo s celim omrežjem katoliških izobraževalnih društev, ki bodo tudi delala, potem se nam ni bati za prihodnost našega naroda. Čebelica. Po naših orlovskih odsekih ter orliških krožkih je bila že marsikje letos vpeljana »Čebelica«. Posebuo pred mariborskim taborom so Orli in Orlice zbirali prihranke, da so mogli iti v Maribor. Način pa, kako so vodili »Čebelico c, je bil povsod drugačen. Kjer so imeli člana, ki je poznal knjigovodstvo, je bila : Čebelica.: urejena popolnoma po predpisih, drugje pa, kjer tega ni bilo, jo bilo poslovanje v Čebelice c prav pri-prosto. Vendar kljub temu ni, kolikor nam je znano, nikjer prišlo zaradi poslovanja -"Čebelice v do nesporazutuljenj. Čebelica " se je večinoma omejila le na člane odseka oz. krožka. Ti so pri fantovskih oz. dekliških večerih imeli vedno priliko opozoriti voditelja »Čebelice« na vse pomanjkljivosti, in zato so se tucli vse pomanjkljivosti vedno mirnim polom odstranile. Treba pa nam bo tudi odslej gojili : Čebelico« in ž njo navajati vse člane naših izobraževalnih društev k štedljivosti, ne samo Orlov in Orlic. Dostikrat pa je težko dobili pripravnega voditelja za »Ccbelico*. Vsak se boji, da ni zmožen zato, vsak misli, da je s tem združeno bogsigavedi koliko posla. Zato podajamo v naslednjem nekaj ca« vodil, kako naj se vodi »Čebelica«. Na ta način se je vodila »Čebelica : že doslej v več orlovskih odsekih. Način «e je obnesel in zato priporočamo, da \odijo tako »Čebelico« tudi drugi odseki uašili izobraževalnih društev; m pr. pevski, dramatični, godbeui itd. Voditelj .'Čebelice : mora voditi troje vi* slo knjig: 1. knjigo vložnikov, '2. blagajniško knjigo in 3. knjigo, kamor vpisuje posamezna vloge. Za knjigo vložnikov in blagajniško knjigo »i treba kupovati posebnih knjig. Te so dandanes siluo drago in tudi promel naših ./Čebelic« ni tako velik, da bi bile take knjige neobhodno potrebne. Zadostuje popolnoma, če kupi vodja '.'Čebelice« dva navadna, seveda malo debelejša, zvezka, kakršne rabijo otroci v šoli. Ta zvezka sčrta, kakor bomo kasneje povedali. Za knjigo, kamor se vpisujejo posamezne vloge, so pa najboljši bloki. Kupijo ae lahko pri Orlovski zvezi (gospodarski odsek) v Ljubljani za nizko ceno. Tak blok sestoji iz cele vrste listkov. Vsak listek ima takole obliko: a št...... Čebelica. ŽL Čebelica. Gosp. .................................................. ir .................................... his. št. ....... je vložil danes v ičebelico« (z besedami) .....................kron (K .....b .....). V ..................... dne ...............192...... vodja -■Čtbelice*. Gosp.................................................... iz ................................... hiš. 3t ....... je vložil dunes v sčebelko-: (z besedami) .....................krou (K..... b _...). V...................... dne ................J92...... vodia »Čebelice*. Listek torej sestoji iz dveh delov. Id sta si popolnoma jednaka in sc dasta drug od drugega odtrgati. Oba, dela mora voditelj »Cebo-lice« jednako izpolniti. Nato en de! odtrga in ga da vložniku, drug del pa ostane v bloku vo- ditelju »Čebelice«. Dne 5. septembra 19*20 je vložil n. pr. Janez Klaučič iz Dola št. 15 znesek devet kron. To bo vpisal voditelj »Čebelice« tako-le: 20 Čebelica. *20 Čebelica. Gosp. -Janez Kiančlč Gosp. Janez Klan£i£ iz Dola hiS, St. 15 iz Dola hiš. žt. 15 je vložil danes v >ČcbcIico,- (z bese- jc vložil danes v Čebelico i (c bese- dami) devet kron (K 9 h —). dami) devet kron (K 9 h —). V Dola , dne 3. sept. 1920. V Dola , duc 5. sept, 1920. Jaaee Hribar Jansz Hribar vodja .'Čebelice-. vodja >Čubclicc«. Številke ua kuponu so tekoče: Kdor vloži prvi, ima zapisano mi kuponu: št. 1, drugi 'J, tretji 3 in tako dalje. Takozvanih vložnik knjižic ni treba voditi. To pa iz več vzrokov: Voditelj ^Čebelice«, če je marljiv, izrabi vsako priliko, da opominja ciane k varčevanju. Ce upelje vložne knjižico, mora vsako vlogo potrditi v vložni knjižici. Člani bi morali vsled tega imeti vložne knjižice vedno s seboj. Tega bi pa večina ne storila, in zato bi mogel voditelj »Čebelice« le od malo članov sprejemati vloge. Tudi bi se marsikateri izgovarjal: ».Minam knjižice« in se s tem znebil .' nadležnega« voditelja »Čebelice«. Druga težkoča je la, da ima voditelj »Čebelice r precej pisanja z vložuimi knjižicami. Najprvo mora potrditi vlogo v vložni knjižici, potem mora pa vlogo upisati še v svojo knjižico. Ako pa dela voditelj »Čebelice« tako, kakor smo zgoraj opisali, odpade precej teh težav in pisanja. Na vsak sestanek, na vsako predavanje, ua vsako prireditev vzamo s seboj blok s kuponi. Ta je lako majhen, da ga dene lahko v vsak žep. Pri prireditvi med pavzo ali pred ali po predavanju stopi k enemu iu k drugemu člauu, ga opomni, da naj vloži kaj v »Čebelico« in vzame blok s kuponi iz žepa. Če je voditelj marljiv in živahen, bo dobil mnogo vlog ob takih prilikah. Ni treba zahtevati večjih zneskov: vsak znesek naj sprejme, četudi samo eno krono. Seveda, naj pa premožnejše člane opominja tudi, da naj vlagajo po možno- sti večje zneske. Na ta način bo pri vaitki priliki zbral večjo ali manjšo vsoto. Voditelj »Čebelice« naj ne postane nikdar malodušen, če uima pri vseh članih aii vsaj pri večini vspeha. Tudi če od posamezalh članov nič no prejme, žc s tem, da ga spomni ua »Čebelicoc, že s tem napravi dosti koristnega. Tudi če član ničesar ne vloži, postane pozoren na štedenje in če se to redno, pri vaeh sestankih, prireditvah itd., ponavlja, ima že samo to dobre posledice. Kupone izpolnuje lahko s kemičnim svinčnikom (tintnim svinčnikom ali pa s tinto), če piše s svinčnikom, gre vlaganje hitro izpod rok. Ce je količkaj uren v pisanju, je v pol do ene minute gotov z enim članom. Na uro jih torej lahko odpravi 6«) do 100 in še več. Za vsakega vložnika napiše ime in priimek, bivališče, vloženi znesek z besedami in številkami, ter datum. Na koncu naj se podpiše. To stori dvakrat in vse delo jo odpravljeno. Zaporedne številko napije že lahko v naprej, takoj ko prejme blok. Vložnike naj vedno opozori, da naj dobro shruuijo potrdila. Samo s temi potrdili se vložnik izkaže, da je res vložil v »Čebelico«. Razen teh kuponov ima voditelj »Čebelice« tudi blagajniško knjigo. Kakor smo že pojasnili, lahko vsak voditelj ' čebelice« blagajniško knjigo sam naredi. Kupi naj navaden šolski zvezek iu tega naj sčrta takole: Prejemki: Blagajniška knjiga: Izdatki: ! Dattim Šlevilke kuponov Zneacti j Datuin | Za koj se jc izdal znesek Znesek __ K V i 920 1920 T ■'■I1., T — ! 2. 9. l 40 — 2. o. | za 2 cvo/.lia 10 - , i 4. O 2-=!5 52 — 7. 9. vložil pri posojilnici 175 - b. 9. 1 17—23 73 . ( i J i Obeuein smo navedli že par slučajev. Voditelj >Cebelieev je začel pobirati 2. septembra 1920. Kupil je dva zvezka za .10 K. Zato je sam vložil 40 K v »Čebelico:, izpolnil prvi kupon, lorej št. i, za znesek 40 in ga spravil. Teli 40 K je prenesel takoj v blagajniško knjigo. Vse prejemke, ki jib dobi »Čebelica«, so mora vpisati na levo stran blagajniške knjige, izdatki pa na desno. V prvi oddelek naj napiše datum, torej 2. septembra 1920. V drugi odde-lok naj napiše številko kupona, ki ga prenese, v tretji pa znesek. Od te vloge je vzel K 10.— za dva zvezka. To takoj ludi vknjiži. To je izdatek za >Čebelico«, zatorej vpiši ua desno stran v blagajniški knjigi. Dva dni kesneje se je vršil fantovski 6Cstanek. Voditelj »Čebelice« je šel pred otvoritvijo fantovskega sestanka okrog članov iu dosegel, da jc 15 članov vložilo 52 K. Vsakemu članu je izročil kupon, na katerem je potrdil prejem vloge. Po fantovskem sestanku pa vpiše celi prejeti znesek v blagajniško knjigo. Ker je »Čebelica« ta znesek prejela, ga vpise na levo stran in sicer v prvi oddelek zopet datum: 4. september .1920. V drugi oddelek vpiše številke kuponov, ki jih je izdal, torej kupon štev. 2 —16. v tretji odelek pa skupni znesek, ki je bil tistega dne vložen. One 6. septembra 4920 je bila pevska vaja. Voditelj »Čebelice« je prejel od 12 pevcev 75 K vlog. Vsakemu jo izročil potrdilo in tako popisal kupone št. .17 — 28. Po vaji pa je zopet vpisal v blagajniško knjigo tako. kot je zgoraj navedeno. Do sedaj je imel torej 167 K prejemkov, izdal je pa samo 10 K za 2 zvezka. V blagajni ima torej 157 K. Teb pa ne bo pustil kar tako ležati. Naložil jih bo raje v domači posojilnici, da bodo nosile obresti. Zato gre drug dan v posojilnico in naloži tam vseh 157 K na knjižico, ki se glasi ua :> Čebelico:: ali ua izobraževalno društvo, ali ua - Orla ali pa karkoli že. To knjižico hrani voditelj :: Čebelice . Tudi to mora vpisati v blagajniško knjigo! Ker je lo izdatek, se vpiše na desno stran V blagajniški knjigi. Kdor torej sedaj pogleda blagajniško knjigo. \ndi, da so napisani na desni strani zneski, ki so prišli v blagajuo »Čebelice«, na levi pa zneski, ki so šli ven iz blagajne. V našem slučaju je imela »Čebelica« enkrat 10 kron. drugič 52 kron in tretjič 75 kron prejemkov, skupaj torej 167 kron; izdatkov pa enkrat 10 kron, enkrat pa .157 kron, skupaj 167 kron. Prejemkov je bilo torej ravno toliko, kot izdatkov, v blagajni ni torej ničesar. Pač pa se razvidi iz blagajniške knjige, da inm .Čebelica : dva zvezka in hranilno knjižico, v kateri je naloženih 157 kron. (Dalje prihodnjič). se d&Ia! izobraževalna društva sc gibljejo, gredo na novo delo, Spanja je bilo ne le dovolj, ampak veliko preveč. Na mnogih krajih ustanavljajo nova izobraževalna društva, ki naj postanejo nova ognjišča ljudske prosvete v dotičnenr kraju. So pa kraji, kjer se kljub raznim drezanjem nočejo zganiti, društva spe naprej, čeprav mora vsak treznomisleč človek priznati, da jc danes bolj kot kdaj koli poprej potrebno ljudstvo izobrazbe. Da ni potreba društva poživiti ali ustanoviti novega, za lo najdejo gotovi ljudje cele kupe izgovorov, ki pa so skozi in skozi neutemeljeni. Po moji sodbi more izobraževalno društvo v vsakem slučaju prav lepo uspevati, vse je odvisno le od pametnega in spretnega vodstva in da so v odboru delavni in agilni ljudje. V tem članku je potrebno, da odgovorim na vprašanje, zakaj v nekaterih krajih ne požive društev in ne ustanove novih tam, kjer jih ni. Velikokrat sem bil na deželi, pfislušal različne ugovore, pri tem pa sem vedno premišljeval, zakaj nočejo društev. Toda odgovor na lo vprašanje je bil vedno en in isti. Naj navedem nekoliko izgledov! V nekem kraju se jc svoječasno izobraževalno društvo prav lepo razvijalo, tako da bi moglo bili za vzgled marsikateremu drugemu društvu. Danes lo društvo spi, čeprav so dani vsi predpogoji za napredek društva. Da opravičujejo to spanje z različnimi izgovori, ki pa prav noben ne drži, tega mi menda tli potreba še poudarjati. Je drug, precej velik kraj. Koliko bi sc dalo storiti na polju izobrazbe. Toda društvo nima zaslombc tam, kjer bi jo bilo pričakovati. Je pač križ, če so akcije in mesta upravnih svetnikov več, kol pa delo v društvu. V prijazni dolini pod gorami leži ne prevelika župnija. Imeli so izobraževalno društvo, imajo ga šc danes, toda le na papirju. Pravijo, da sc tu društva nc da poživiti, da ljudje niso za lo, pri nasprotnikih pa imajo smisla za organizacijo, samo pri nas pa nc. Imajo celo društveno dvorano, toda ta je zaprta, ključe pa hrani gotova ženska oseba. Kakšna nc sme biti organizacij, naj navedem šc drug slučaj iz tega kraja. Imajo »Kmečko zvezo«, ki pa spi, O lej bi sc dalo kaj več napisati, pa pustimo to žalostno zgodbo. Tu pa imajo kar cele koše izgovorov zakaj da div?,.vo :;pi, otepljejo se ga iz vseli moči, samo da ni društva. Je pač boljše tako,, potem ni treba delali. Nekje drugje se branijo ustanoviti drušlvo. Ljudje, ki bi delali, bi se mogli dobiti, ljudje si ga žele, prostor je na razpolago. Toda Bog nas varuj društva. Drugje pa društva ni potreba. Imajo štiri »Marijine družbe«, društvo bi bilo čisto odveč. Ko se je v tem kraju dregalo, naj vendar ustanove društvo, so ljudje sicer priznali, da bi bilo potrebno, s strahom pa pristavili, . potem bo pa treba delati«. Res jc, kjer je društvo, tam se mora delati. Takih in podobnih primerov bi lahko navedel še več. Toda za enkrat naj jih bo dovolj. Dolžan sem šc odgovora na vprašanje, zakaj ne marajo društev. Odgovor: Zato, ker nočejo delati. V tej besedi je zapopadeno vse. Brez dela ne more biti nc društva in nc društvenega življenja. Zato jc naša dolžnost, da delamo ravno na izobraževalnem polju in mu posvetimo vse svoje moči. Kajti le v delu je rešitev! d@lo v društvih. Živimo v času, ki sc v njem časovni in fvetovr.i dogodki silovito in hitro, kakor še nikdar poprej, razvijaio in izpreminjajo. v zadnjih letih smo v političnem in socialnem življenju narodov več doživeli, kakor so pred nami doživeli celi rodovi. Ta svetovni položaj morajo naša društva izrabiti v poglobitev izobrazbe svojih članov. Ljudje berejo dan za dnevom časopisje vseh struj in strank. Zato je potrebno, da bi naša S. K. društva skrbela za to, da bodo člani tudi prav umeli, kar berejo v našem časopisju, da bodo znali ločiti dobro od slabega, kar slišijo iz nasprotnikovih vrst. S predavanji samimi, s po-litiškimi shodi tega ne moremo doseči. Treba jc podrobnega dela. Živimo v času, ko vidi večina ljudstva posledice časovnega toka, ne pozna pa vzrokov, zakaj se vse tako hitro spreminja. Splošna načela se že še od časa do časa, včasih boljše, včasih slabše, obravnavajo po shodih, ali pa po predavanjih. Nekaj več aH manj jasnih pojmov dobe ljudje. Ne morejo pa točno slediti hitrim izpremem-bam našega časa. Pctrebno je zato, da se vrše v naših izobraževalnih društvih redni nedeljski sestanki. Ob takih sestankih naj bi kdo kratko poročal, ka se je zgodilo politiško in gospodarsko važnega med tednom. Ljudje naj ob takih sestankih vprašajo, česa niso razumeli, ko so brali naše časopisje. Ob takih sestankih naj bi se tudi temeljito razpravljalo o stvareh, s katerimi se peča narodno predstavništvo, o delovanju raznih političnih strank v blagor ali kvar ljudstva. Tu naj bo tista politična šola, ki naj razbistri ljudem pojme in jih pouči, da bodo znali pravilno presojati važne stvari, o katerih lu in tam večinoma vsled nezakrivljene nevednosti sodijo napačno. - Ali so društva v tem oziru povsod storila svojo dožnost? Kar piše časopisje, se mnogokrat lahko prezre, dasi je važno za dotični stan. Brez takih rednih nedeljskih sestankov ne bomo prišli naprej. Ljudstvo mora vedeti, kaj se godi po svetu, kaj v državi, kakšne programe in namene imajo nam nasprotne stranke, umeti mora, zakaj se kaj važnega pripeti, naučiti je moramo, da bo znalo pametno presojati dnevne dogodke, dobit iin imeli mor apriliko, da tudi ve, kdaj in kako naj sc potegne za to, kar mu gre. Edina pot. da se doseže ta namen, so naša izobraževalna društva. Velika nevarnost preti našemu ljudstvu od strani nasprotnega časopisa. Nasprotne liste berejo tudi naši ljudje. Na laži in na hinavščino tega časopisja se vjame marsikak človek, kar v zadnjem času v mnogih krajih opažamo. Vsakega, ki pade, je škoda, ker nam taki padci povzročajo vrzeli med našimi vrstami. Zato pa mora naša krščansko-socialna organizacija v vsakem kraju natančno vedeti, kateri nasprotni listi prihajajo v njihov kraj, kdo jih širi in kdo bere. Na vsako laž, zavijanje in hinavsko pisanje, kakor tudi na postopanje naših nasprotnikov in njihovega časopisja jc strogo paziti. Vsako drušlvo mora v svojem okolišu skrbeti in se truditi, da razbline vsako spletko in laž od nasprotne strani takoj pri prvem nedeljskem sestanku. Koliko hudega bi naša društva preprečila, koliko dobrega storila za pravi napredek ljudstva, če bi v tem oziru in na ta način potrojila svoje delovanje! Dekaniiiki ©db©ri $ POROČILO DEKANIJSKEGA ODBORA SKSZ ZA KAMNIŠKO DEKANIJO. Dragi g. uredniki Videti je, da si silno radoveden, kaj in kako dela naš dekanijski odbor SKSZ. Naj Ti vendar vsaj nekoliko ute-šim radovednost! Vsega naenkrat seveda ne morem izdati, kako se pletejo in sučejo načrti po naših možganih. Nekaj malega Ti pa že razodeneni. Če i m a m o redne seje? 01'iciei-nih saj za enkrat nimamo. Morda se Ti bode zdelo io zelo napačno. Toda čemu bi prihajali od blizu iu daleč skupaj, ko dobro vemo, da kakih velikopoteznih podjetij v sedanjih razmerah ne moremo započeti. Samo govoriti in sklepati in pisati v tajniško knjigo pa res ni vredno. Kadar bo kaj bolj kazalo, bonto imeli seje in bomo sedeli in sejali iu zalivali, da bo res kaj vzklilo. Če i m a m o društva v evidenci?— poizvedujemo, kako delujejo društva v našem področju. Nekatera se jako dobro gibljejo. Taka društva puščamo lepo v miru, dokler nimajo ona kake želje do nas. Veseli smo, da delajo. Če kakšno stvar malo bolj po svoje zakrojijo, naj jo. Vsak kraj ima svojo posebnosti iu za vsako nogo je treba drugega kopita. Da se le v bistvenih rečeh strinjamo. Č e s u u j e m o n o v a d r u š l v a ? — Ves, tu je treba miiuifo preudarka. Kjer so tlu res ugodna, kjer so dani pogoji za obstoj in delovanje društva, lam skoraj povsod društvo že imajo. Ne rečeni pa, da novega društva nikjer ni treba. Toda predno pride do ustanovitve, se mora marsikaj popraviti, marsikaj zagotovili, drugače je tako društvo že naprej obsojeno — na papir! Upam, da bomo sčasoma mogli kaj storili. Če obstoječa društva p riga-n j a m o k delu? — O, tisto že. Pa veš, kaj nam pravijo? Priganjati je lahko, toda delati je dostikrat križ. Storimo, kar moremo. Če mislite, da nismo dosti delavni, pomagajte nam! Dajte nam ljudi, ki bodo prijeli za delo. Vsega že tudi ne moremo sami, Tako odgovarjajo in moram reči, da prav govore. Kaj torej sploh delamo? — Načrte! Tebi se morda to prav malo zdi, toda pomisli, da uaš odbor šc iti dolgo skupaj. Morda bi rad zvedel nekaj teti načrtov? Zbiramo krožek predavateljev in predavateljic, ki bodo pripravljeni ili okrog po društvih. Nekaj nas je že in tudi predavanja so že napovedana. Sodimo, da je ta reč najbolj potrebna. Ljudje potrebujejo danes dobrih, času primernih predavanj iu govorov in to precej bolj kakor iger, zabavnih večerov, sre-čolovov in šaljivih pošt. Te predavatelje bomo potem ponudili na vse strani, kjer društva delajo, kjer društva spe, pa tudi tja, kjer društva še ni. Boljše je eno dobro predavanje brez društva, uego pa dvoje društev brez predavanja. J n še en načrt. Ker izbira predavateljev, oziroma predavateljic seveda ni posebno bogata, si bomo skušali govornike sami vzgojiti. Upamo, da pojde. V decembru nameravamo otvoriti v Kamniku govorniško šolo za fante in dekleta iz mesta in iz bližnje okolice. Za to šolo vlada med člani naših društev veliko zanimanje in po pravici si obetamo od nje lepega sadu. Za danes lorej bodi s tem zadovoljen. Drugič kaj drugega. Do takrat pa Te Bog živi! K a ni u i k, god sv. Martina 1920. P. B. A., predsednik. d Kamnik. — Dekanijski odbor SKSZ za Kamnik otvori v kratkem trimesečno govorniško Solo (december, januar, februar). Namen tc šole je, da bi si vzgojili domačih ljudskih predavateljev in predavateljic za izobraževalna društva in njihove številne odseke po dekaniji. Pouk je teoretičen in praktičen in se bo vršil vsako soboto zvečer. V to šolo vabimo naše fante in dekleta iz Kamnika in bližnje okolice, ki bi se hoteli z vso resnostjo poprijeti tega pouka in se posvetili svoji in ljudski izobrazbi. Pojasnila daje iz prijaznosti g. Bore v Kamniku. — Predsednik dekanijskega odbora. Dekanijske odbore pozivamo, da za prihodnjo številko »Vestnika« pošljejo poročila o svojem delovanju ter sestavo svojega odbora. fvlaša druSfva. d Društvu so dolžna poročati vsak mesec v »Veslnik« o svojem delovanju oziroma spanju. Poročati morajo tajniki ali pa kak drugi od odbora določeni odbornik. Zdramite se! d Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani. Naprošeni od »Vestnikovega < urednika podajamo kratko sliko o delovanju našega prosvetnega društva v zadnjih letih med vojno in po vojni. Drušlvo je bilo ustanovljeno leta 1911. Tedaj je štelo 400 članov. Zdaj ima 130 članov in 320 članic. Svojo prostore ima v zasebni hiši v Florijanski ulici št. 15 za ne previsoko najemnino, za kar gre vsa hvala hišnemu posestniku g. Matiju Grabnarju. Tu ima tudi preprost oder za prireditve v ožjem društvenem krogu. Večje igre prireja v »Ljudskem domu«. Drušlvo ima lastno knjižnico, telovadna odseka »Orel« in Orlica« in pevski odsek. Ves čas, kar društvo obstoji, si je prizadevalo po svojih močeh nuditi svojim članom umske in srčne izobrazbe na podlagi katoliških načel, obenem pa tudi pošiene zabave. Tudi med svetovno vojno je kljub najhuj- . šim oviram društvo vestno vršilo s\ojo nalogo. V tej dobi je priredilo 41 predavanj; večinoma o aktualnih svetovnih zadevah. Govorili so med drugimi gg. Gostinčar, Steska, Šarabon, Jež, Gruden, Mantuani, Remec, Krischc, Punlar, Debevcc, Pe-slotnik, Barle, Mazovcc, Valjavec, Dolenec, Jarc, Tavčar, Vrtovec i. dr. Po majniški deklaraciji je obračalo društvo vso pozornost na to, da pripravi ljudstvo na bodočo jugoslovansko državo. O Jugoslaviji je bilo 11 predavanj. V zimski dobi 1. 1916. na 1917. jc vodil v prosvetnem društvu dr. Krek socialni tečaj ob mnogoštevilni udeležbi, V listih, za rajnkega Kreka najhujših dneh mu je stalo šentjakobsko prosvetno drušlvo neustrašeno ves čas ob strani in jc tudi sam našel tukaj malone edino uteho. Pozimi 1917 na 1918 sc je vršil v društvu tečaj za hrvatski jezik in cirilico. Z veliko požrtvovalnostjo jc poučeval prof. Mazovec. Leta 191S je bilo v društvu osem predavanj, leta 1919 desel, leta 1920 doslej sedem. V zimski sezojil je predavanje vsako nedeljo ob 6. uri zvečer, če ni posebnega zadržka. Med vojno sla posebno marljivo delovala tudi tamburaški in pevski odsek, ki sla zelo poživila razne društvene prireditve. Tamburaški odsek je leta 1918 prenehal, ker so se morale izposojene tamburice vrnili. V vojnem času sc je priredilo na domačem odru 23 manjših predstav, po vojni pa na Ljudskem odru 5 večjih iger, ki so vse zelo dobro uspele. Društvenih izletov je bilo med vojno in po vojni pel. Letošnje leto ni bilo izleta, ker sc jc mnogo društvenih člauov udeležilo mariborskih prireditev. Društvo je priredilo svojim članom v ožjem krogu tudi več zabavnih večerov pr> pogrnjenih mizah, s petjem, deklamacijami, kupic t i itd. Zadnji občni zbor sc je vršil 4. marca 1. 1. Sejo se vrše odslej redno vsako prvo sredo v mesecu. Za vsakega umrlega člana se opravi sv. maša, za žive člane pa na leto po dve sv. maši, večinoma ob priliki društvenih izletov. Članarina se je za bodoče določila na 12 K letno. Dasi se ima boriti naše prosvetno društvo z raznimi težavami — ena teh je, da sc i)aša inteligenca obnaša povečini do društva precej pasivno — vendar ima zavest, da si resno prizadeva širiti in utrjevati pravo izobrazbo In krščansko zavest med našim ljudstvom. Svojo vzvišeno nalogo mu je pa mogoče vršiti samo tedaj, čc sc bodo vsi njegovi člani, pa tudi vsi drugi mc-rodajni činilclji med nami z vso ljubeznijo zavzeli za. prosvetno delo. Zalo prisrčno pozdravljeni v naSem društvenem krogu vsi krščansko misleči Šcntjakobčanll d Kat. f.lor. izobr. društvo v Dalo pri Lfafe-I liani ie v mesecu oktobru pričelo zopet delovali po trimesečnem od'>oru. Imelo |e žc dvoje predavanj o vzgojni nalogi Mariiinih družb. Marijina družba in orlovstvo. Pripravljamo sc za igre. 14. novembra so igrale dekleta: »Na krivih potih«; druga, o Božiču, bo »Domen«. Društveni pevski zbor je pričel z rednimi fantovskimi večeri. Priredili bomo tudi socialna predavanja za našo delavsko skupino. Podrobno poročilo o delu v novembru pošljemo v decembru. dTrebnie. O življenju na Ruskem in boliše-vikih jc predaval Matevž Sila (Trebuic). ko sc ie koncem septembra t. 1. vrnil iz Rusije, Iticr ie bil nad šest let kot uietnik. Predavanje ie bilo nad vse zanimivo; poslušalci so sledili z ušesi in očmi. d Cerklje pri Kranfu. Pri nas društvo spi. Pa ni bilo vedno tako. Svoje čase ic cvetelo boli kot v krajih, ki so nas danes daleč zadaj pustili. Za časa vojske jc pa lo društvo popolnoma zmrznilo. Im ttmo še iz tistih časov krasen »f.iitdski dom«, na katerefa smo lahko ponosni: v nitra ie Hvornna, da težko najdeš na deželi take. Seveda bi sc dalo šc marsikaj popravili, olepšati in dodati, — toda kako, če pa društva ni! Pri nas bi se dalo marsikaj lepega napraviti. Obširen, lako lop oder bi bil sposoben in primeren tudi za večje iu ložio prireditve, ne pa v.u predstave, iz katerih se že liudie norčujejo. Treba bo začeti vsekako iznova prebirali ljudstvo k novemu življenju. Tudi Orel mora fcolj vzdiiiniti svoio perot. iSič ne pretiravam, čc rečem, da bi hilo lahko pri nas vsaj 50—60 Orlov; pevski odsek bi prav lahlio vseboval najmanj tO—80 pevcev in pevk ild. Tudi ženski odsek izobraževalnega društva se mora ustanoviti, moški pa zbuditi in poživiti. Pa pravijo, da pri nas ni lahko napraviti kaj takega, ker gorenjska grča je trda; no, zakaj sc je pa svoj čas dalo to napraviti, zakaj se pa da drugod?! T"mo prav začeti na pravem (!) koncu ie treba prije ' pa bo šlo! Vsi deiujmo z združenimi silami; vsak, ki se še zaveda naše stvari, na delo, z Bogom za narod! — Bog živi! d Mozirje. Tudi naše »Izobraževalno društvo« je nanovo oživelo z občnim zborom, ki je bil dne 12. septembra. Pristopilo jc 30 novih članov. Društvo ima precej lepo knjižnico, oder, obleko in 14 tamburic, ki so pa zelo potrebne popravila. Ko bo malo manj dela, moramo resno začeti! d Školja Loka. Tukajšnje izobraževalno društvo lepo procvita. V poletni sezoni jc imelo skozi dva meseca tedenska predavanja o aktualnih predmetih. Jako vztrajno sc giblje naš Orel, ki jc priredil 1. novembra velik okrožni tečaj z najboljšim uspehom. Tudi Orlice delajo marljivo iu širilo zanimanje s tedenskimi predavanji, zlasti s poukom v gospodinjstvu. Največji razmah se pa opaža pri gledališkem odseku, ki jc že v letošnji zimski sezoni priredil dve igri: »Pri belem konjičku« in »Hanice pol v nebesa«. Obe gri sta bili lepo uprizorjeni in občinstvo zelo zadovoljno. Pevski zbor je tudi stopil na noge. Priredil je izlet k cerkvenemu koncertu v Žiri in nastopil pri zadnji predstavi z izbranimi modernimi skladbami še dovolj pohvalno. Dobrodelni odsek pripravlja pa našim otrokom darila za Miklavžev večer. Tako jc na delu celo društvo in uživa najlepše uspehe! d Novo izobraževalno društvo v Črnem vrhu nad Idrijo. V nedeljo, dne 26. septembra 1920 smo imeli prvi ustanovni občni zbor tukajšnjega novo ustanovljenega izobraževalnega društva. Ob tej priliki je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Mrak Alojzij, Črni vrh št. 98; podpredsednik: Set-ničar Franc, Bukov vrh št. 38; tajnik: Pohleven Franc, Črni vrh št. 28; blagajnik: Bozovičar Anton, Črni vrh št. 34; blagajnikova namestnica: Trobec Marija, Črni vrh št. 43; knjižničar: Sova Anton, Črni vrh št. 3; ostali odborniki: Trobec Marjana, Črni vrh št. 7, Kos Frančiška, Črni vrh št. 6; Sta-nevnik Marija, Črni vrh št. 93, Pečenik Marjana, Črni vrh št. 50, Ambrožič Anton, Smolnik št. 13. Pregledniki računov: Košir Franc, Črni vrh št. 33; Pohleven Blaž, Črni vrh št. 28; Kos Marija, Črni vrh št. 6. — Društvo šteje doseda 86 članov in čla> nic, in sicer 56 žena in deklet in 30 fantov. d Jezica. V nedeljo, 21 novembra so priredili tukajšnji fantje in dekleta igri »Županova Micka in «Ne vdajmo se!« V prvi so pokazal.i, da tiči v njih precej igralskega talenta. Ugajal nam jc posebno Kremen, ki nam je jasno predstavljal znača; ponosnega, bogatega kmetskega župana stare korenine. Ljubka jc bila Micka — živa slika lahkomiselnega, a poštenega kmetskega dekleta. Razen par malenkostnih hib so se ludi ostali znali dobro uživeti v svoje vloge, kar se pa nc more- reči o drugi igri, kjer smo zapazili preveč površnosti in nesigurnosti. Tudi na sedanjo valuto bi morali mislili. Zato pa še enkrat: rajši manj, pa tisto dobro! d Trata nad Škof jo Loko. Kakor druga društva, jc počivalo tudi naše slov. kat. izobr. društvo na Trati ves čas svetovne vojne. V letu 1919 pa je vstalo k novemu življenju. Zasluga za to gre našim vrlim dijakom. V poletju 1919 je bil dograjen po neumornemu delu č. gosp. župnika Brajcca »Društveni dom« na Trati. Za otvoritev so vpri-zoriti domači dijaki pod vodstvom č. g. Cirila Potočnika igro »Mlini pod zemljo«. O Božiču 1919 so priredili pod vodstvom g. Franc Dolinarja igro »Zloba in zvestoba« in burko: »V ječi!« O novem letu 1920 so vprizorili burko: »Za letovišče« in ponovili »V ječi!« O Veliki noči so nastopili z žalo-igro »Garcia Moreno« iu burko: »Krčmar pri zvitem rogu«. V počitnicah 1920 so ponovili v Žireh igro »Mlini pod zemljo«, se udeležili mariborskega tabora, priredili doma igro »Strah v grajskem stolpu« (prestavili iz nemškega: Dcr Turmgeist auf Grauenburg) in burko: »Strah z dolgo roko«. Vse priprave na tc igre so izvršili dijaki večinoma sami s pomočjo domačih fantov. Dne 22. avg. 1920 so ustanovili s pomočjo Škofjeloškega orlovskega okrožja, ki jc priredilo na Trati javno telovadbo Orla na Trati in prevzeli sami od začetka tečaja mesta odbora. Tudi so uredili društveno knjižnico in sodelujejo pri prireditvah Marijine družbe, ki jc imela jeseni 1919 tabor za celo poljansko dolino ter je takrat nastopila z igro »Lurška pastarica*. Na taboru Marijinih družb jeseni 1920 je priredila domača Marijina družba igro: »Skrivnostna zaroka«. Deloma s pomoč:o dijakov, večinoma pa z domačimi fanti Orli in domačimi dekleti se je uprizorila dno 24. okt. t. 1. dobro uspela igra »Krivoprisežnik« Člani našib društev! Spominjajte se ob vsaki priliki (krstih, svatbah .pogrebih, birmah, izletih, sodnijskih poravnavah, 'igrali in v veselih družbah) z nabiranjem prispevkov za Slovensko krščansko socialno zvezo. Vsled tehničnih ovir se je ta številka »Vestnika« zakasnila. eze&š) 2 Prihodnji »Vestnik«, zadnji v letošnjem letu, izide pred božičnimi prazniki. D.u-šlva se opozarjajo, da do 15. t. m. pošljejo i poročila o svojem delovanju.