75
Slovstvene stvari.
Pisatelji slovenski, na pilo nikdar ne pozabite!
Naj bi mi dragi rojaki ne zamerili, da se zopet oglašam ; ali radost tolikega napredka v mili slovenščini doživevši hrepenim potem , da bi jo čim prej videl v knjigi kolikor je mogoče čisto vsake pege in vege. O času težavnega preporoda narodnega, ko je krdelcu pisateljev samoukov bilo vsekakor pisanje začeti in celino orati, tedaj je veljalo ocenjevanju slovenskih pisov drugo merilo ter bilo odpustno marsikaj , kar se dne današnjega ne more odpustiti!
Dan danes naj bi — tako menim jaz — ne prijel za per6 nihče, dokler se ni temeljito Daučil in navadil slovnice, sosebno tega, kar je najti o sintaksi v Miklošičevi prim. slovnici, v Navratilovi monografiji o glagolu, in drugih raztresenih spisih, in pristaviti bi se še smelo, — dokler se ni dovolj seznanil saj s hr-vatsko-srbsko knjigo, da ne bi se zaljubljal v kake slovenske posebnosti ali idijotizme, ki morebiti pri vsi dozdevni lepoti svoji z višjega, z občeslovanskega stališča nimajo nikake cene.
Ako se kdo dobro navzame slovniških pravil, ne bode — i naglo pišoč, kakor to pri novinarjih biva, — lahko zastranil od njih. Novinarju, ki poznd razliko med perfektivnimi in imperfektivnimi glagoli, — o čemer smo svoje dni toliko pisarili, — ne uide niti v največji naglici taka grdoba, kakor se zdaj v slovenskih političnih časnikih večkrat čita, da zavračujoČ tuje trditve pišejo, na pr. V „Glasniku" št. 15. I. I. reče, pove, ali pa: me I. I. poprime, zavrne itd., namesto imperfekt. gl: pravi, trdi, prijemlje, zavrača itd.
Vendar ni zadosti, da ti je sestavek, sosebno leposloven sestavek brez slovniških pogreškov, hoče se tudi uglajen slog, blagogiasna porazstava, hoče se neki ritem itd.
In ako bi se komu, recimo učenjaku, ki mu je največ do tega, da znanstvo najprej požene ali una-predi, trud za čisto obliko utegnil zdeti potrata in dan-guba, svetoval bi mu jaz, naj rajši piše po nemški, nego da bi kazil jezik, kar pod nikakim uvetom biti ne sme. Slavni Miklošič nemški piše , a zasluge sosebno za slovenščino niso mu manje.
Po „Novic&h", po „ Glasniku" in drugod, kakor sem gori namignil, bila je nasvetovana uže mnogoka-tera stvarca, ki seza v popravo naše sintakse, a vse to kakor da bi se zdaj nekako pozabljalo (ali pozabivalo). Omenim naj samo nauk, da se stavki ne začenjajo niti nadaljujejo z breznaglasnicami: ne, te, se, je itd.; vendar zoper to pravilo greši na pr. ,.Kres" na mnogih mestih; bolji pisatelji ,,Zvonovi'1 nasproti drže se ga trdno, dobro vedoč, da prav take nepravilnosti, če tudi se zde biti malehne , jeziku lepoto krhajo in Hrvatom rade delajo neužitno, kar slovenska roka napiše.
Neznani mi gosp. T. Petrov je v „Novicah" spregovoril o ;. Kresu" in .,Ljublj. Zvonu" ter pretresa sosebno neke slovniške oblike, jedva dotaknivši se sintakse;   tudi   jaz   sem   prečital   dozdanje  razdatke teh
dveh listov, a šlo mi je več za sintakso, manj za oblike in posamne besede. Da bi bila edinost tudi v oblikah bolja, kdo ne bi pritegnil T. Petrovemu! Glede opomnje njegove, da bi namesto: opazovaje, kar je gotovo pogrešno, bilo bolje: opazuje, rekel bi jaz, da je še bolje pisati, kar tudi Hrvat razume, namreč: opazujoč, ter ne bode treba rabiti dvomnega akcenta, kar je vsegdar neprilično. Da T. Petrov glede obiike genitivov, na pr. lastnostij, tako hitro popušča ali ustopa, to mi pa ni po godi. Ta oblika nas loči in odmika od hrvatsko-srbskih bratov, in je neznana tako novi, kakor tudi edini resnični stari slovenščini, namreč Brižinskim spomenikom, torej nam je danas ne oživljajo umni razlogi, nego: sic volo, sic jubeo, stat pro ratioua voluntas. Isto veljd o enako neznanih slovenski in slovanski večini oblikah: j a je, je je. Rekel sem: slovenski večini in to je izvestno. Res se sicer v nekih kotičkih sliši, da govore, na pr.: ,,Kje imate tele? Gospodar je je prodal". Ali sploh, z večine se govori: ga je prodal; in tako pravi tudi Hrvat in Rus; čemu torej begati čitatelje s to obliko in delati Še slovenščino Hrvatom nerazumno? A kdo bi verjel, da se kje na Slovenskem sliši tako govoriti: na pr. „Kje sta vola? gospodar j a je prodal"?! — nego inajka tej obliki je prava pravcata — imenujmo jo po tuje — slovničarska Consequenzreiterei.
Toliko mimogrede o oblikah. Prestopimo k stvari ter naj povem brez vsega pristrastja, kako sodim o „Kresu" in ,,Zvonu". Oba lista imata enako zanimljive sestavke, lepo usnovane ali zamišljene povesti, temeljite razprave itd.; ali v oziru na Čistost oblike, na pravilnost ostaja ,,Kres" za ,,Zvonom". V „Ljublj. Zvonu" sem se le malo kje spotaknil nad katero malenkostjo, dočim v „Kresu" cesto pogrešam pile.
„Zvonu" bi očital, da za Geschmack (Schonheits-sinn) piše okus namesto vkus; da piše vtis nam. vtisk, čutilo nam. čustvo; da besedi obrt daje ženski spol namesto moškega; da brez potrebe rabi jako moteči, drugim Slovanom neznani glagol: dostajati se česa nam. tikati se. Namesto: platno, na ka-keršnega slikamo, bilo bi pravilneje: platno, na ka-keršno slikamo. — Ta trditev se daje dokazati, — meni se zdi, da mora tu stati: Ta trditev se d& dokazati. — Priprava za loviti, namesto: za lov, kar je omenil tudi T. Petrov. Glede besednega reda (str. 90): ,,da je tisti Čas pri kraji, v katerem — nam. da je pri kraji tisti čas, v katerem itd." Slednjemu, ki je od mladih dni gledal na njo, je teško ločiti se — nam. teško je ločiti se. — Namesto latinskih, iz adjektiva izvedenih besed, kakor: aktiviteta, pasiviteta, bolje bi bilo pisati: aktivnost, pasivnost, intenzivnost itd., da bode manj tistih neprijetnih — tet. — Cem dalje, tem lepše; nam. čim dalje. — Izpoznati (erkennen) nam. edino pravilnega spoznati. — V enem in istem pisu: (vidve) nista bili, kakor se rea v narodu sliši, in pa s vi bili, moravi, oblika, ki je podvržena jeziku ali pa vsaj zavržena, ne bodoč za rabo, ker preveč moti.
(Konec prihodnjič.)
85
Slovstvene stvari.
Pisatelji slovenski, na pilo nikdar ne pozabite!
(Konec.)
Prestopivši h ,,Kresu" naj omenimo najprej nekih nenavadnih besed. Beseda: slednji — ki jo Kranjci poznamo v pomenu, kakor: vsak (Pater Marcus: qui-libet) in stoji tudi v „Zvonu", kakor smo gori navedli, v tem zmislu, a zdaj jo kot nepotrebno in motljivo več in več opuščamo — nahaja se v enem sestavku za d e r letztere, a v drugem (str. 86: Roke slednjega Človeka v hiši so imeli polno dela) zopet v zmislu, kakor bi jo Kranjec razumel. To je vendar neprilično. Držimo se besede: poslednji, adv. naposled, ki je Btaroslovenska, hrvatsko-srbska, ruska in vrhi tega nam uže dobro znana! Bodi ogersko-slovenska, ali mi je ne moremo potrebovati! — Neslovenske so besede in oblike: koji, namesto kateri, crkev nam. cerkev, vest za Nachricht, ker Slovencem pomeni: Gewissen, iznenadjen, dogodjaj, razredjen, godec raz draževa, izraževa, tako tudi: dokazivati, opazi vati, pokazivati, storjevati (neznani doslej frequent. od storiti). Nenavadno je: davki zavdušu-jejo nam. zadušujejo ; povstanek nam. postanek; lastnoljubje nam. samoljubje. — A ko kaj čuta imajo, zato ni brige; nam. imajo li kaj čuta, ni brige. — Nenavadno je: da se narod spozna s to strašno prikaznijo, nam. da se upoznd ali seznani z njo. — Napačno je: plesaje; nepravilno je: ni mi se hotelo posrečiti podpreti svoje trdenje, nam. — da bi podprl (ali: vzmogel podpreti) svojo trdnjo.
Zedinimo pa druge barve, dobodemo sestavljeno barvo, nam. zedinimo li ali pa: če zedinimo. — Particip sme sklanjati se in vjemati z dotičnim samostavnikom samo tedaj, kadar zamenjuje (skrajšuje) relativen stavek. Na pr. Staunend sah sie ihm nach. Strmeč je gledala ona za njim, in nepravilno bi bilo reči: strmeča
(die Staunende). Nepravilno je torej: Krka vali svoje valovje proti Savi, vijoča se kakor srebrosvitla nit, nam. vijoč se, kakor svitla nit. — Tako tudi: Samostan je dobil ime po reki, ki se imenuje Rila, izvirajoča na makedonski meji. Tu mora stati ali: Samostan je dobil ime po reki, izvirajoči na makedonski meji, ki se imenuje Rila, ali pa: Samostan je dobil ime po reki, ki se imenuje Rila, izvirajoč na makedonski meji. — Glede perfektivnih in imperfektivnih glagolov naj se omenijo take-le nepravilnosti, na pr.: Slušajo krik obupajočih nam. obupujočih. Vsaj nekoliko trenotkov si bodeš odtrgal od svojih opravil in te daruješ meni, nam. bodeš daroval meni, kajti z nedovršniki se brez pomožnega glagola ne izražuje bodoči čas. — Veda se ne omeji, nam. ne omejuje se. Življenje je, kar vstajenje omogoči, nam. omogo-čuje (ali: mogoči). — Obhodila je vrt, tu odtergaje kako cvetlico, tam popravljajo itd. tako ne velja , bolje bi bilo zasukniti ter reči: hodeč po vrtu odtrga tu kako cvetličico, tam itd. — Posrkaj oči plin, nam posrku-joči plin, srkajoči plin. — Kjekod naletimo na taka ali podobna poslovila: Pozvan na drugo mesto štejem si v prijetno dolžnost, da se zahaljujem dozdanjim tovarišem za izkazano mu prijateljstvo. Ne zdi se mi prav tako, nego bi se bolje reklo: štejem si v dolžnost, zahvaliti se dozdanjim tovarišem, ali — po strogo logičnem zahtevu — štejem si v dolžnost zahvaliti se ter se s pričujočim zahvaljam itd. A kadar stvari naneso tak6, utegne prilegati se tudi ta dikcija, na pr. navada novinarska je, da se zahvaljujejo za dozdanjo podporo, vabeč na novo naroČbo.
Morali čno  nam.   moralno   (odkod tukaj ič?); gmotno  nam. materij alno   (ker  menda slov. kore-nike ni); nenasitljiva pohlepnost nam. nenasitna. Tem   dobrohotnim   opomnjam   naj   še  dodam   naslednje :
Adjektiv ne more nikdar biti nadomestek participa tako, da bi pri sebi imel akuzativ predmeta; napačno je torej, kakor sem v dveh slovenskih listih čital, namreč: Take, nas katoličane žaljive, napake, nam. nas — žaleče (ali nam, za nas žaljive). — Mladina drugega, telo in dušo blažilnega, razve9eljevanja ne pozna, nam. telo — blažečega (ali pa telesu — blažilnega). — Nekateri se ravnajo po nemški navadi ter pišejo na pr.: Mit 1. Janner 1881 beginnt, s 1. januvarjem lh81 začne se, ali to ne more biti prav, nego: S 1. dnem januvarja meseca začne se, s 1. januvarja začne se, ker se štejejo dnevi in ne januvarji.
Beseda: še le ni kaj pristojno odličnejši knjigi ter nam bode treba poiskati zamenice pri Hrvatih. Gospoda Levstik in Erjavec pišeta: sto prav; ali jaz te besede v slovarjih ne nahajam; Vuk ima toprv, Miki. starosl. slovar: toprv o, Stulli s toprv, a znane so hrvatsko-srbske besede v tem zmislu še: stopram, tek, in isto m. Jaz bi svetoval poprijeti se izraza: s toprv. Kako sodi kdo drug?
Teh, ki za Worterbuch pišejo izraz: slo v ni k, vprašal bi jaz, kako mislijo na razno držati slovenska izraza za: grammatikalisch in lexikal(isch), ker se iz: slovnik in iz: slovnica podaje le: slovniški. Ali z golim akcentom? Kdo naj razsodi, kam ga je postavljati? Samo in edino za to sem se jaz poprijel ruske besede slovar, ker daje odločen pridevnik: slovar s k.
V Miklošičevi sintaksi stoji pravilo, da se zaimek se v stavku ne ponavlja. Kaj velja za tiste slučaje (Miklošič ne navaja dotičnih primerov) , kjer se skup namerita dva povračavna glagola, katerih eden služi drugemu v dopolnilo? V golih stavkih rekel bi jaz za trdno,  da  ne sme stati dvakrat se.    Na pr. Tomaž se
86
boji ženiti (in ne: se boji ženiti se): ali v večjih stavkih ne vem, kako bi se odločil. To bi bilo razsoditi iz sta* roslovenskih in ruskih primerov. Morebiti kdo kaj ta-cega iztakne.
V neki učilnicam namenjeni računici našel sem, da se osnovnim številnikom (Grundz. w.), izraženim js cifro v nekih padežih najraje pristavlja pika, na pr. Ce s 5. delavci opraviš to in to, koliko bi z 9. delavci? Mislil sem si, to spada med tiskovne pogreške. A ker sem pozneje isto opazil v nekem novejšem šolskem berilu, začenjam zdaj slutiti, da utegne, kakor pravijo, vendar le neka metoda v tem biti. Piše se v tistem berilu, na pr. Zemlja se okrog svoje osi zavrti v 24. urah, luna pa okrog svoje v 27. dnevih in 7. urah. — Stvar je tako jasna, da se omenivši jo tukaj skoraj bojim zamere , ali da bi odtod ne bilo kvare za šolo, bodi tu rečeno naslednje temu, kdor bi bil poučenja potreben v tem: Po obči navadi prideva se pika zarad razločka edino vrstilnim ali rednim številnikom (Ordnungsz. w.) in nikoli ne osnovnim, a če se osnovniki v nekih padežih sklanjajo takisto, kakor vrstilniki, oni za to ne izpreminjajo se v vrstilnike, nego so in ostajajo osnovniki ter jih je pisati z brojko brez p k.            Cigale.