1f>8. številka. ————1————— Trst, v torek 25. julija I Stf 9. Tečaj XXIV ii Edinost" izhaih dvakrat na rtmi. razun nedelj in praznikov, zjutraj in r.veiVr oh 7. uri. O pnnPdeljkih in po praznikih irhain nl> 9 uri zjutraj. Naročnina /rutin : Ohp imlanji na leto . . . gld. 21*— Za »urno večerno izdanje 12"— Za pol leta. fe»trt let« in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na ua-ročhe hre* priložene naročniriP uprava np nzirri. Na drobno ne prodajajo v Tratil »jutranje t^mjtapo 3 iivč. vpčerne številke po 4 #PPHt,|irt|iie.leljBke /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več. EĐIN0S1 Večerno Izdanje.: GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 41,v. S7«». 4 nvč. V pd1no«lf Je moč! Oglaal ««p računajo po vratah v petitu. Z« kratno naročilo * primernim popintom. Poslana. oamrtnice in javne zahvale. i|<>-mači oglasi itd. računajo po po^odhi. V*i dopiai naj *e poAiljajo nrednlAtvii. Nefrankovutii tlopmi *e »e »prejemajo. Kokopi*i »e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o^lii*e sprejema iipravnifttvo. Naročnino in oglase jp plačevati locn Trst. Uredništva in tiskarna ne nahajata v ulici ('uriiitia ^tv. 12. l'praviiištv«, nil-pravniiUvo in h prejemali je li»xeral»v v ulici Molili piccolo 4tv. ."I, II. nad»tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija tista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) tiradfC -4. I*!) končanem shodu soeijalno-demokratičnih žena, ki so danes /večer protestirale proti povišanju davka na sladkor, so se vršile demonstracije v notranjem mestu. Redarstvo je raz-gnalo udeležence ter zaprlo nekoliko osel). DllliaJ 24. Vladni zastopnik je razpustil zbor socijalnih demokratov proti poyišanju davka na sladkor, in sicer zaradi napadov poslanca Verkaufa na vlado. Občinstvo se je razpustu glasno protivilo. Redarji so izpraznili dvorano. Množica se je potem hotela podati proti mestni hiši; vendar jo je policija razškropila. Nekoliko demonstrantov so zaprli. R'atanija 24. V Paternb del Passo se je občutil danes lahek valovit potres. PctroRrad 24. Ob »5. uri popoludne so pripeljali truplo ca rje v i ča Jurija. Car in veliki knezi so vzdignili rakev iz voza. Nepregledna množica je spremljala mrtveca v katedralko sv. Petra in. Pavla. V spremstvu je bil car, carica Marija, ve liki knezi, velike kneginje in tuji potentati. Ulice so bile natlačene naroda. Belfgrad 24. General Sava Grujid, bivši srbski poslanik v Petrogradu, je dospel semkaj. Policija ga ne nadleguje. Občinskega zdravnika Vlado Gjorgjevida je preiskovalni sodnik spoznal nekrivim ter ga izpustil iz pripora. Rim 24. Oficijozna »Agenzia italiana* potrjuje, da se je italijanska vlada pridružila ostalim vladam v svrlio skupnih Ljubi se je smilil v srce. Kada je imela svojega očeta, da-si njuno razmerje ni bilo dokaj intimno. Ln ko ga je videla, da joka, se je milo in britko storilo tudi njej; kmalu bi bila tudi ona zaplakala. Premagala se je. Pristopila je bliže k očetu, pogladila mu čelo in lase in /. svojim ljubkim glasom, ki je vzbujal isti čut, kakoršnega imamo, če gladimo z roko jako fin baržun, mu je jela potiho šepetati. Zavedi se, oče; umiri sc! Vidiš, saj ne more biti tako grozno. Nikar si ne slikaj položaja v pre-črnih barvah. Glej, oče, saj imaš mene. Oe ti je premoženje izgubljeno — dobro. Saj nimaš nikogar, ki bi potreboval bogastva. Siromašen boš, a v tvojem siromaštvu te bom jaz tešila in tako nežno bom skrbela za te, da ne opaziš nobenega pomanjkanja. — Ah, Ljubica! Ne bojim se siromaštva. Ce bi bilo samo to, bi ti jednostavno dejal: hčerka moja, našega bogastva ni več; od jutri zanaprej bova drugače živela. A moje ime, hčerka, moje ime. Zakoni so trdi; v trenotku, ko napovem kon-kurz, se mi odpre ječa . . . Cariurad 24. Veliki vezir, minister za vna-nje stvari in prvi tajnik sultanov so jodlikovani z velikim križem srbskega reda belega orla. Sultnn je podelil Milanovemu pobočniku, polkovniku Lu-kieti, III. razred osmanskoga reda. Bruselj 24. Van den Peereboom odstopi čez nekaj dni kakor ministerski predsednik ter obdrži samo še portfelj za železnice in pošto. Šolsko vprašanje in občinska volilna pravica. (Poročilo o shodu slov. socijalistov v Hojami, d no 23. julija.) V izvrševanje resolucije, katero so sprejeli pred daljšim časom tukajšnji socijalisti obeh narodnosti, se je vršil dne, 2.'k t. m. zopet shod slovenskih socijalistov v Rojanu, in sicer pri «zlatem orlu«, ker se je g. T. baje zbal župnika Jurizze pa jim noče več dati svojega vrta na razpolago. Tako vsaj trde socijalisti. Namen tega zbora je bil, kakor vsi dosedanji v tej stvari, da pripravlja ljudstvo za veliko manifestacijo za slovenske šole in splošno, enako in izravno občinsko volilno pravico. O prvi točki, šolskem vprašanju, je govoril najprej g. Etbin Kristan. Omenil je dejstvo, da je « Edinost* poročala o zadnjem shodu v Rojanu, kar smatra govornik kakor dobro znamenje, ker je naš list pokazal v svojem poročilu objektivnost. Kar se pa tiče članka iz delavskih krogov, ki je sledil v «Edinosti> omenjenemu poročilu, se je govornik ozirat na tiste 'postranske namene*, katerih sicer ta članek ne povdarja določno, a jih vendar pripušča, da bi namreč delovanje slovenskih socijalistov izviralo iz nekakih drugih nagibov, ne Ječa! Da, da; na to ni mislila In ona je njegova hči. On, njen dobri oče, jo je vzgojil, on je skrbel za njo, tako ljubo, tako brižno; on jo je ljubil, mnogo je za njo žrtvoval — — in sedaj je v nevarnosti . . . ona ga lahko reši ... a cena — je ogromna — njena sreča ... Oh ! Tak boj se da opisati samo onemu, ki ga je sam prebil kdaj. Napenši vse svoje moči je skušala zbrati svoje misli. A spoznala je, da je v tem trenotku nemogoče. Njena duša je bila preveč razburjena, ln sedaj se je je polotila silna utrujenost. — Oče, pojdi spat, pojdi spat, je prosila; tudi jaz grem počivat. Jutri bova oba bolj mirna. Jutri bova razmišljala. SpanDvic je bil oslabljen. Težko skrbi so mu vzele vso moč. Kakor dete se je dal odvesti v svojo spalnico ter se podal na počitek. Ljuba, da-si trudna do skrajnosti, ni mogla zaspati Fantastične, pretil ne slike z nedoločnimi risi v negotovih, temnih hojah, samo semtertja z jako živordečimi, kakor krvavimi ali ognjenimi pegami posute, so se menjale pred njenimi očmi. A ona je bila nekako brezčutna. I>i 1«► ji je, kakor bi neko drugo bitje ležalo na njenem mestu, a ona sama da je nekako izginila, kakor v neki nirvani, a to jo je zopet navdajalo z neko grozno tesnobo . . Prebila je strašno noč. pa zgolj iz ljubezni do stvari same. Govornik izjavlja, da se socijalisti ne potegujejo za slovenske šole zato, da bi se morda pokazali narodni stranki s tem prijetne. Nasprotsvo ined obema strankama obstoji tudi še sedaj i n bode obstalo z a n a p r e j, kakor doslej. Socijalisti se pripravljajo na boj za slovenske šole le zato, ker jih potrebujejo. Tudi menenje, katero se je izrazilo govorniku privatnim potom, da je ta boj za slovenske šole le taktika proti krščanskim socijalistom, je absolutno napačno. Kaj takega bi lahko veljalo kje drugod; v Trstu pa te «ipeeije» socijalistov ni, vsled česar bi bila taka taktika brez vsega z m i sla. Govornik je zavrnil tudi list «Piccolo», kije skušal z solističnim zavijanjem poseči v šolsko vprašanje; govornik je dejal, da je neumno iskati Slovencev po tržaških srednjih šolah ter se norčevati, da jih ni, dokler ni urejeno slovensko ljudsko šolstvo. Ta sofisti ka ni toliko neumna, kolikor je in-famna. Na srečo pa je «Piceolo»-va slava že začela bledeti in njegov upliv toliko pojemati, da dandanes lahko brez posebne škodo prodaja svoje bedastoče. Gospod Panek je govoril v istem zmislu v i ta I ij a nekem jeziku. Prav zanimivo je govoril potem g. Giaeo-melli, tudi italijanski, ter karakteriziral učni načrt in z i ste m poučevanja v današnjih šolah. K drugi točki dnevnega reda se je zopet oglasil g. Etbin Kristan ter podal pred vsem kratek pregled sedanjega občinskega volilnega reda. Omenil je, da so občinske razmere sploh nekak misterij, ker tistega mestnega štatnta nihče ne pozna, kdor ga ne gre študirat v mestni arhiv. Liberalna gospoda so se temu «redu« že tako privadili, da dandanes prav za prav ni več občin- Drugega jutra je bila vsa potrta. Nikjer ni mogla obsedeti, nikjer obstati, a bila je tako utrujena, da so se ji kolena šibila in se je komaj držala na nogah. Vsaki šum, vsaki suš taj jo je siliu* vznemiril. Vsaki hip se ji je zdelo, da nekdo trka na vrata, da vstopajo biriči, ki zapirajo prodajal-nico in odvajajo očeta; potem je v duhu videla Malnarja, ki se ji bliža s proseči m pogledom in j njen oče jo gleda — gleda — da-li izgovarja besedo, 1 ki ga reši. Hkrati pa stoji Ivan pred njo, bled in I nem, a ona vstrepeče . . . Ob deseti uri je prišel oče ter ji je povedal, da mu je glavni upnik dal še dva dni časa ; točno dva dni. Svoje hčerke se ni upal pogledati. A ona je opazila, tla se mu je zasvetila solza v očeh. In ko je odhajal, so se mu kolena šibila in bil je vpognjen, kakor bi nosil težko breme na hrbtu. Se dva dni ! V tem kratkem času mora priti pomoč, drugače — — ječa, sramota — — In nihče mu ne more pomagati razven nje. Nihče. V dveh dneh mora biti rešen, drugače sploh ni več rešitve. In v teh oseminštiridesetih urah bi se morale opraviti vse formalnosti. Kako kratek čas ... I u kako dolgo je še njeno življenje, ki ne bo več njeno! A druge pomoči ni ! lTbogi Ivan! Kako mu bo hudo! In kako jo bo preklinjal ! Stresla se je. (Pride še.) skih volitev. < )ni že naprej razdeljujejo med sel»oj posamične funkcije. <> tem harantajo prav tako, kakor kedar kmetje «glihajo» za kakšno kravo. Pod tem zistemom seje tržaško mesto toliko bujno razvilo, da bo Človeka kmalu uram povedati, tla je Tržačan. Prvo trgovinsko in prvo pomorsko mesto države nima toliko prometa, kakor v drugih dr-žavah kaka pomorska vas. Milijonarjev je pao dovolj v Trstu; ampak le-ti ne le, da ne /.nujo storiti ničesar za splošnoet, se sami ne znajo svojega denarja pametno rabiti. (tovornik je ožigosal različne nedostatke kanalizacije in vprašanje o vodovodu, ki se vlači v Trstu kakor morska kača že stoletja, ne da bi He ga kdo resne* lotil. Opozoril je na pomanjkanje vsake asanacije ter podal v t«*m oziru nekaj značilnih primerov iz starega mesta, ki res kažejo, da je Trst vse prej nego pa moderno mesto. Naglašal je tudi pomanjkanje vsakega humanitetnoga delovanja in absolutno nerazumevanje občinskih poslov sploh. Da hi pokazali, da vendar nekaj delajo, se »agrizejo današnji mogotci na magistratu v kako spominsko ploščo ali pa v Nabergojev mandat; to jim je za dve leti dovolj izgovora, da ne morejo storiti nič važnega. Neki liberalec je trdil pred kratkim, tla je občinski zhor hotel sam razširiti volilno pravico, da pa je vladni zastopnik dejal, da bi ta načrt ne zadobil sankcije, (tovorniku'se zdi čudno, kako je vsemu, drugače tako radikalnemu občinskemu zboru pred enim samim vladnim komisarjem zlezlo srce v hlačice, dasi ved« v drugih slučajih prav dobro, kako daleč lahko rekurirajo in se pritožujejo. (V hočemo, da postane Trst moderno mesto, v katerem se bo kaj delalo tudi za občinstvo (o čemer pa kakor «občinstvo» ne smemo upoštevati samo neznatnega števila liberalnih politikantov in kapitalistov), potem mora priti občinska uprava v roke tistih, kateri prav za prav v vsakem mestu največ delajo in s svojim delom pripomagajo največ, da se mesto razvija, to je v roke delavskega ljudstva, za katero se zahteva brezpogojna, splošna, enaka in izravna (direktna) volilna pravica. Ker je povsem gotovo, da tega zlepa ni mogoče doseči, se pa po uzoru drugih mest tudi tukaj liberalni gospodi zagode neka pesmica, ki jim bo toliko časa šumela v ušesih, dokler ne pridejo do boljšega spoznanja. Gospod Panck je govoril v istem zmislu v italijanskem jeziku. Ob lj,, uri seje zborovanje zaključilo. 0 poslanstvu Poljakov. Zadnjič smo omenjali članek v »Slovanskem svetu«: »Večina pa Jugoslovani«, v katerem trdi avtor, du je bila usodna zmota, ko so se Cehi in Jugoslovani združili s plemenitaškimi zastopniki naroda poljskega, in v katerem izraža svojo inenenje, da pravi trenotek za zvezo s Poljaki pride še le tedaj, ko na mesto sedanjih plemenitaških zastopnikov stopijo možje, izišli iz naroda samega. Hkratu je priobčil isti »Slovanski svet« v isti številki jako poučen članek, naslovljen »O poslanstvu Poljakov«. In ker je ta članek v nekako popol-nilo onemu prvemu, menimo, da bo prikladno za bolje spoznavanje izvestnih življev v poljskem > Kolu«, ki so naravnost prava kalamiteta za avstrijsko slovanstvo, ako podamo našim čitateljem še ta drugi članek, ki se glasi : Sedanja desnica državnega zbora ni še dolgo sestavljena, a že bi jo radi razbili. Nekaterim hujskačem med Poljaki ne dit obstanek desnice pokoju; žal jim je, da je poljski klub v tej večini, in hrepenč zopet po sestavi zbornice poslancev, ka-koršna je bila do leta lH7i>, do nastopa Taatfejeve vlade. Ti rogovileži so bili z srcem in glavo nepremično v nemški levici in ne morejo dočakati trenutka, v katerem bi se povrnilo poljsko »Kolo« v naročje stare prijateljice, nemške žiclovsko-libe-ralne levice. V takem smislu priobčujejo razni »poljski državniki- članke in brošure ter potrjujejo drug drugemu svoje koprnenje. Jedna taka brošura, tiskana v Nemčiji, je izšla sredi meseca junija pod naslovom: Poljaki in misija poljskega kluba v državnem zboru. Iz notranjosti, iz strupene dikcije je možno soditi, da jo je spisal ali jeden najzagri- zeniših, neslovanski mislečih Poljakov, ali pa iskupljen Zid. V resnici knjižico pripisujejo po-sebnemu židovskemu žurnalistu, in židovski organi sami ovajajo, da je tudi kak poljski prijatelj židovske liberalne stranke pomagal sestaviti brošuro, ki je napolnjena s strupom najhujšega ovaduštva in sovraštva proti Slovanom, sosebno pa Cehom in Kusom. Bez vsakatei-fga dokazovanja trdi, da Cehi hočejo doseči gospodstvo nad zapadno polovino našega cesarstva, tla jih je treba ugnati v dostojne meje. Zato pa je velika nesreča, da so Poljaki v s e d a n j i večini; oni naj torej izstopijo iz nje, se lepo pridružijo nemški liberalni levici in tako sestavijo novci, to so pravi staro večino, kakoršna je bila pred Taaffejem. Ta večina naj bode avstrijska; kajti narodne stranke so neki v nesrečo državi. Nova večina naj bi dosegla spo-razumljenje s stališča avstrijskega. A ko se nezgodi, nastane tudi med Poljaki radikalna stranka, ki uniči sedanje poljsko »Kolo« in postavi v program povrat nekdanje Poljske. Sedanja večina je zajedno kriva, da zatirajo Poljake na Pruskem. Kdo bi se ne smejal taki neumnosti, ako bi ne bilo v ovajanjih največe zlobnosti? Ali ni Bismarck davno, prodno je živela sedanja večina našega državnega zbora, zač"l pregledovati Poljake, določivši 100 milijonov marek v poknpovanje poljskih zemljišč? Kako zvezo more imeti sedanja večina z iztrebljanjem Poljakov na Pruskem ? Zukaj so stranke narodne v sedanji večini? Ravno zat<>, ker zastopajo potrebe narodne; ako j bi se bilo že ugodilo tem potrebam, ne bilo bi se j treba strankam sedanje večine boriti za pravo svojih narodov. Jedini Poljaki poleg nemške katol. stranke so narodno nasičeni; in vendar jo nemška kat. stranka preverjena, daje treba uresničiti n a r o d n o jedu a k o p r a v-; nos t. Poljaki imajo v sedanji večini druge, nego pa strogo narodne interese. Oni hočejo še dalje razširiti dež. avtonomijo; za narodnost jim ni treba skrbeti, ker uživajo, kakor trdi suma brošura, po-I polno svobodo narodnega razvijanja. Poljaki se v ! resnici tudi ne bore v smislu narodnih strank, tem-^ več v smislu gmotnih interesov in morda tudi v i smislu protislovanskih stražarjev, cla bi šibki slo-! vanski narodi ne dosegli, kar Poljaki že davno j imajo v polni meri. Vsaj gledč Mnlorusov velja njih pozornost, in kar se dostaje Cehov, se držč i nevtralno in s tem indiferentizmom otežujejo boj | Ochov z Nemci. V resnici, ko hi se Poljaki soli-j darno borili za prava drugih Slovanov, bil bi hoj , olajšan ali pa že dovršen. Poljake ni treba še le ; opominjati, naj ne bodo narodna stranka, oni niso bili in niso stranka, ki bi vzajemno branila potrebo izvršenja narodne jednakopravnosti. Ravna ta nev-; tralnost poljskega »Kola« je kriva, da morajo druge slovanske stranke ostati toliko bolj narodne. Poljaki in liberalni Nemci so do 1. 1879 imeli i čas in prilike izvršiti narodno jednakopravnost ter j s tem v parlamentarnih strankah odstran ti značaj ! narodnosti in s tem ustvariti v njih značaj pnrla-. mentarnih strank drugih narodov. Slovanske stranke ne potrebujejo od neslovenskega »poljskega državnika« ali kakega židov-i skega pomagača pouka o potrebi značaja avstrij-| skih strank; one so avstrijske a priori in še posobe ravno radi tega, da hočejo postaviti avstrijsko | cesarstvo na trdno podstavo s tem, da bi dobil in i imel vsaki narod, kar mu treba za obstanek in raz-! voj. Razlika je sedaj le v tem, cla morajo sedaj 1 mnogo čase in moči porabiti v bojih za narodno j jednakopravnost, v tem ko bi po njeni izvršbi po-i svetili svoje sile zgolj stvarem, za katere se dru-|*gače bori raznobarvni konservatizem in liberalizem. Hrošura, ki zahteva najprej avstrijske stranke in potem sporazumljenje, postavlja stvari na glavo. In poleg tega izbira najslabše sredstvo, ki je more podajali skušnja. Nemško levico priporoča brošura. Ali je ta zavrnula biukoštni, bistveno Sehonerer-jevemu jednaki program? Ko hi se postavili tudi Slovani na glavo, bi sledili obrekujočim šušmarjem, kakoršni se kažejo v tej brošuri. Dobro, cla so Slovani vendar toliko modri, da jim brošura prolislovanska še ne impo-nuje. Škodovati jim utegne, a na linmnice jih ne vlovi. Politični pregled. TR.MT 25. juliju Proti davku na sladkor Včeraj je so-eijalnodemokratično stranka na Dunaju priredila shod v protest proti novemu davku na sladko** in protT S 14. Govorili so doktorja Adler in Ver-kauf ter Poljak Daszinskv. Verkauf je napadal vlado najsrditeje, tako, da mu je vladni komisar neprestano posegal vmes. Ko pu je očital vladi, da postopa samooldastno, je komisar razpustil shod. Ali udeležniki niso hoteli zapustiti dvorane, dokler jih niso redarji prisilili v to. Na ulicah pa so tna-n i testa liti kričali: Doli z vlado! Doli z Luegerjein! (Hoho, kako je to?! Saj je Lueger v prvih vrstah med manifestanti zoper novi davek in S 11! To smo hoteli konstatovati, kako se na vsem tem kriku poleg skrbi za »ubogega davkoplačevalca« in za ustavo lepo paralelno vije skrb za — lastno stranko. Uied.) Tudi tu so redarji posegali vmes in so zaprli mnogo oseh. Konferenoija miru v Haagu se zaključi v četrtek ali najdalje v soboto. O lede vprašanja razoroženja je vspeh konference jednak ničili. Jedino, kar so dosegli, je, da se, ko je navstal kak spor, more povprašati mirovno sodišče. Nadalje so določila za ranjence nekoliko razširili, zabranjeno jo metanje eksplozivnega streljiva iz balonov in porabljanje bomb, ki razvijajo dušik. Atentat na razkralja Milana. Pred kratkim srno v našem listu omenjali neke brošu-riee, ki je izšla v Herolinu, v kateri predstavlja neznani pisec strmečemu svetil Milana kakor odre-šenika Srbije, ki je posvetil vse svoje moči vzvišeni nalogi, cla resi to deželo iz rok korupcije, ki je baje zastrupila vso upravo in vse javno in zasebno življenje. A nehvaležni narod da noče priznati vrlin svojega dobrotnika ; naščuvan od zunaj (od kod?) da se pripravlja na silo, s katero hoče odpraviti dinastijo Obrenovieev. Sedaj, ko dan za dnevom ne slišimo drugega, nego o preganjanju radikalcev vsled atentata, smo se spomnili zopet te brošure, katere ni težko spraviti v zvezo z nevarno komedijo, ki jo igra »Nasr Edin Milan Cliun« (kakor ga imenuje praška »Politik«) v nesrečni srbski prestolnici. Milan je sicer slab politik, a dober igralec. O tem ne mislimo na njegovo ljubezen do kart, s katerimi je v eni noči zahazardiral po več milijonov, katere svote je, kar omenjamo mimogrede, še dandanes dolžen, n. pr. bivšemu nemškemu poslaniku grofu li., ki je sedaj na portugalskem dvoru; ampak mi mislimo na Milanovo veliko nadarjenost kakor glumač. Evo, zakaj. Spomnili smo se slavnega Shakespeara, ki nam je v svoji žaloigri »Romeo in Julija« predstavil skrivnostnega meniha, kateri je pripravil Juliji tisto čudotvorno in osodepolno us-panjujoče sredstvo. Da bi stvar ne bila preveč neverojetna in nepričakovana, vidimo že v začetku igre meniha, kako nabira razne zdravilne rastline. Tako smo že nekako pripravljeni, da ta mož potem razpolaga z čudotvornimi medicinami. Tudi Milan nas je z omenjeno brošuro pripravil na reči, ki so se imele zgoditi v bližnji bodočnosti. Navedena brošura, panegirik Mihnu-spasitelju, je nekak prolog žalostni komediji /. »atentatom«. Kneževidev napad je prvo dejanje, potem pride drugo in morda še tretje dejanje s — katastrofo. Drugo dejanje se vrši sedaj v sodni dvorani v Belemgradu. Milan je razglasil obsedno stanje, ki se drugod v oivilizovanera svetu razglaša samo v najnujnejih potrebah, kadar ostala sredstva ne pomagajo, da bi ugasili požar občega upora ali neredov v velikem stilu. Vsega tega sieei v Srbiji ni bilo, ampak, če je sploh kaj na atentatu, hotel se je posamični k maščevati na posatničniku, ki je slučajno »gcneralissimus« srbske vojske. O veleizdaji ne more biti govora, saj — na papirju vsaj — vlada v Srbiji kralj Aleksander. Toda pustimo na stran vprašanje, je-li bila srbska vlada opravičena, da razglasi obsedno stanje. Mi za-se nismo prepričani o toj pravici. V Srbiji, ki po najnovejših dogodkih pač ne spada več v Evropo, je vse mogoče. Kar pa se nam ne zeli mogoče in kar se nikakor ne strinja s temeljnimi kazensko-pravnimi nazori, ki veljajo drugod po svetu, je dejstvo, da ima »preko sodišče« soditi o dejanjih, ki so se zgodila pred -- razglašanjem oltsednega stanja! To je nezaslišano! Kaj takega ne še, kolikor je znano nam, ni zgodilo nikjer v novem veku, koder Inva človeški rod ! Ali In" radikalei, ee so res storili kaj, kar ni v redu, storili to, če 1 >i vedeti, da !>o o njihovih dejanjih sodilo preko sodišče, proti kateremu ni jthziva, katero izvršuje nemudoma svoje drakonske kazni, ki so večinoma — smrt?! Za kakšno malenkost, ker si se morda kedaj izrazil, da ti ne ugaja Milanovo zaselmo ali javno življenje, katero se pač ne more imenovati uzorno — pa izguhiš glavo! V očigled takim razmeram je povsem umestno, da so tuje vlasti, prcpohlevno sicer, kakor se nam dozdeva, povzdignile svoj glas proti zistematičnemu ugonohljanju radikalne stranke in veseli nas, da je mogočni ear Nikolaj odlikoval uzornoga rodoljuba Savo (irujiea z visokim redom ter mu, kakor pravijo najnovejše vesti, o slovesu rekel s povzdi-gnjenim glasom: Niti las se vam ne sme skriviti — j a z v a m jamči m a a t o! Milan je sicer dober igraloe, ali upajmo, da s to najnovejšo komedijo doživi gorostasen fijasko, Če ne kaj hujšega, O da, to pot utegne imeti vsa ta drzna igra z narodom srbskim in z mirom Evrope zaključek, kakoršnjega Milan in njegovi pač niso pričakovali. Danes treba namreč računati že z možnostjo, da se diplomatični od nošnji mej Srbijo in Kusijo popolnoma pretržejo, dokler bo Milan v Belemgradu. Po zgodovinskih in verskih tradicijah, ki spajajo narod srbski na Kusijo, pač ne treba praviti, kaj bi pomenjalo to za dinastijo Obrenovičev. »Graž-danin« piše namreč v tem pogledu: Tradicijam ruske politike hi odgovarjalo, da bi, v znamenje zaničevanja do vsega, kar se dogaja v Srbiji, prepustila srbsko kraljestvo njega usodi. Ne da bi poniževali svoje dostojanstvo, je zastopnikom Rusije v Srbiji nemogoče, da bi bili priče tiranstva Milanovega in da bi še pozdravljali istega. Aktivno nastopati in izsiliti odpravo Milana, to ne bi ugajalo Rusiji. Najbolje je torej, da nimamo v Srbiji nobenega zastopnika; to bi najbolj odgovarjalo tradicijam ruske politike.« Oblastniki v Belemgradu se torej ne bodo mogli tožiti, da ni bilo zhdostno svaril. In jasnih ; zlasti migljaji iz Rusije so dovolj jasni, tako, da so se v Belemgradu že jeli praskati za ušesi in — pogajati z z a p r t i m i radikalei. Minister Petrovič je bil baje došel v zapore, kjer je obiskal zaprta voditelja radikaloev, Pašiča in Taušanovktu. Predlagal jima je, da ju takoj izpuste na svobodo, Čim se obvežeta, da razpustita radikalno stranko in zapustita Srbijo za vedno. R e č e n a voditelj a p a da s t a o d klonila t a p r e d l o g. Gospod minister Petrovič je s tem svojim predlogom potrdil nekaj, o čemer je bil itak že overjen ves svet. Milan se boji radikalne stranke in zato jo je hotel uničiti. Domače vesti. Imenovanje, C. k. više deželno sodišSe v Trstu je imenovalo pisarniškega vežbenika, gospoda Ar tura C o ta rja, kaneelistom v Podgradu. Oe-s ti tamo. Pl'Otl »KranjceUit. čujemo, da je med goriškimi Slovenci nekaj takih ljudij, ki slučajno nimajo prav nobenega drugega primernejega poala, nego da se razgrevajo proti — «Kranjcem*, češ: prihajajo sem iu hočejo gospodariti tu! l'u tudi v tržaški okolici je čuti včasih takega zhadanja proti onim tu sem priseljenim rojakom, ki se udeležujejo tu javnega življenja in — delajo. Proti temu moramo nastopiti kar najodločneje. Takovo krivo umevano lokalno samoljuhje je krivično, pogubno in nerodoljubno. Krivično zato, ker zadevlje ljudij, ki delajo, ne da bi niti mislili na to, da bi uveljavljali kako «kranjstvo», ampak so se že aklimatizovali tu in delajo iz prave ljubezni do trpečih sorojakov v pokrajini. Nerodoljubno pa je tako početje, ker naše raenenje je, da Slovenec ne sme biti nikjer tujec na slovenski zemlji, ampak mora biti povsod i doma, kjer zveni naš jezik. Nesrečni zgodovinski dogodki so itak že tako skrčili naše ozemlje, da moreš bivati tu ali tam iu ti ne treba nego nekoliko ur potovanja, pa si v svojem rojstnem kraju. Mesto da bi olt vsaki priliki utrjali čut ukupnosti, pa širimo nezaupanje in odtujujemo rojaka od rojaka. Majhni smo in še to malo narodne lasti, ki smo si jo ohranili, hi nekatemiki hoteli deliti na predalčke in vsaki predalček hermetično zapirati proti drugim predalom. Ne, to ni rodoljubno. In kako pogubno je to! Kdor ni slep, mora videti, kako je zlasti na Primorskem potreben pritok dobrih narodnih delavcev iz drugih slovenskih krajev. A to ni nikaka neeast za primorske Slovane. Razmere so take. Posedaj smo morali živeti ob duševnem stradanju. Sol namnedajo. Odrekajo nam vsako sredstvo za izobraževanje. Od kje naj bi vzeli zadostno domačega razumuištva za voditeljstvo v teh hudih bojih?! In tudi če bi razmero no bilo tako žalostne, vendar bi bilo naravno, da bi mi popolnjevale svoje vrste z bojevniki iz drugi k slovenskih krajev. Narod je vsikdar krepkeji v središču, kjer živi zdržema in se upravlja sam in skrbi za svoje kulturne potrebe. Naravno torej, da tam proditeirajo več razumuištva, nego ol> periferiji. Načelo racijonalnoga in umnega razvršče-vanja narodnih moči — in tega treba absolutno — hoče že tako, da središče oddaja periferiji 110-kov odstotek svojega razumništva. Mi obžaljujemo oel<5, da ta procent ni veči. Ako bi hoteli tajiti ono delo, ki so ga na Primorskem Neprimorei izvršili za Primorce, hi bilo toliko, kakor da hi hoteli tajiti, da ni solnca na nebu. Socijalno, narodno in politiško, življenje ter gospodarska organizacija v Trstu bi se ne bili razvili tako, kakor so se, da niso sodelovali oni rojaki, ki so se priselili semkaj, sedaj ali že prod dolgim časom. In kaj še le v Istri?! GospAda, roko na srce: med prvimi h ud i te Ij i naroda so bili ravno — Kranjci! Lo-ti so se udomačili tako, da jih je iskrena srčna vez popolnoma spajala z ljudstvom. Od kje naj bi bili v prejšnjih časih narodu v Istri ustali oznanjevalei bolje bodočnosti, ko je krut sovražnik z železno roko tiščal domačina ob tla ?! Pa glejte Italijane, zlasti v Trstu, koliko najboljih bojevnikov dobivajo od zunaj?! Ali ste pa že čitali kedaj, da bi bil kdo vzbujal nezaupanje do njih, da hi delal razliko med avtohtonoim prebivalcem iu rojakom iz drugih krajev? Le nekateri Slovenci so taki, da zahtevajo od vsakogar spričevalo domačega rojstva. Ne tako, ne tako! Marveč dobro došel nam bodi sleherni rojak, ako hoče — pošteno delati ! Učiteljicu g.čim Lovra Ncholz, po hudobiji in strasti zatožena, da hi hila izpodbujala napadalce »Legine« hiše v Devinu s ploskanjem o priliki rahukc minulega setemhra ter odobravala kažnjivo dejanje, bila j«' 1K. novembra uekriva spoznana z razsodbo e. kr. deželnega sodišča v Trstu, kakor že znano. A ker je bila ohdolžena hudodelstva, odstavila jo je Šolska oblast od službe ter postavila jo v disciplinarno preiskavo. Ta je trajala celih t> mesecev. Izid dolge preiskavo je za učiteljico ugoden, ker šolske oblasti so priznale, da se ni v ničem pregrešila. To je vse prav, in nas veseli, da je prišla pravica na dan; a kdo poravna duševno trpljenje g< »spod i čine v dolgih devetih mesecih, kdo povrne njenim učencem zgubo jed nega šolskega leta ? Vesele »šagre« — žalosten konec. Včeraj popoludne se jo na Prošeku nadaljevala »šagra« od nedelje. Okoli 10. ure jo prišlo nekaj mlade-ničev, ki so hoteli plesati. Fran Kupelj, ki je bil med drugimi priredil ples ter imel skrbeti za red, jim tega — ne vemo, zakaj — ni dovolil. Nato je skočil eden izmed došlecev, -o-letni Ivan ITkmar, z nožem v roki proti Franu ter mu istega zagnal v trebuh. Ranjenca so spravili v tuk. bolnišneo, kjer so ga operirali. Isti je v smrtni nevarnosti. Z druge strani so nam drugače poročali o dogodku. Namreč, da so prireditelji plesa silili Rupeljna, naj [ pleše. A ker ni hotel, da ga je ITkmar zabel. Po dovršenem zločinu je napadalec zbežal na piano. Ta žalosten dopodek priča zopet, kako blagodejno je, ako so veselice pod narodnim nadzorstvom, in kako potrebno je, da dajemo ljudstvu poštenega veselja. To je bil navaden fantovski ples in rabil se je nož. A glejte: koliko narodnih veselic smo že slavili v mestu in po okolici, ki so zbiral«* na tisoče ljudij, a nikdar do sedaj se ni dogodil kakov resen nered, da molčimo o takih žalostnih dogodkih kakoršen je ta dogodivši se na Prošeku! In ravno na Prošeku je bilo že neštcvilo lepih slavnostih, a vsikdar je vladal najuzorneji red in pošteno veselje. Nesreča na torpedov ki. Na torpedovki »Adlor« — ki je vozila po kanalu pri Kurčoli v Dalmaciji je zadnjo soboto počil kotel, katerega je vrglo s krova. O tem je zgubilo življenje pet oseb, in sicer častnik Morio pl. Grabmaver, podčastniki Josip Deotto, Anton Si.*gl, Nikolaj lTlipič in kurjač Miljak. Krmar Kočija n in mornar I. vrste Muscardin sta težko ranjena. — Dne 24. t. ni. jo liil v Spljetu svečani pogreb ponesrečencev. Prisotni so bili contre-admiral pl. Becher, vice-admi-ral pl. Minutillo, častniki eskadre in gamizije, zastopniki civilnih oblasti in ves stolni kapitelj. Mornarska in mestna g« si ha sta svirali žalosti nke. Na javnih poslopjih so bile zastave v znak žalovanja spuščene do [ ol droga. - Poškodovani parnik so spravili v Pulj. Finančno inhiisterstvo je že dalo dovoljenje zavarovalnici goveje živine v Bazovici, da priredi dne b. avg. javno tombolo. Mesto poštnega odpravnika na e. kr. poštnem uradu pri Sv. Matiji, okr. glavarstvo Volosko, je razpisano proti pogodbi in kavciji 200 gold.; letna plača 150 gl., uradni pavšal 40 gld. Prošnje v teku dveh tednov na poštno iu brzojavno vodstvo v Trstu. Dražbe premičnin. V sredo, dne 20. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici SanitA št. H, dragocenosti; v ulici Nuova štev. 6, hišna oprava; v Rojnnu (vojašnica), hišna oprava in bici kelj ; v ulici Giulia št. 27, lošna oprava; v ulici Nuova št. M, tipografični stroj. Okrajna bolniška blagajna. Tekom zadnjega tednu se je prijavilo 420 slučajev bolezni, zdravimi se je proglasilo 4ilil oseb, 81 jih je ostalo v zdravljenju. Med njimi je 131 takih, ki so ponesrečile na delu. V 12)5 slučajih so so bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov. Podpor se je izplačalo minolega tedna 0110.40 kron. 1'nvožen. .'17letni Anton Filipčič iz Tolmina je vozil gnoj na polje. Voz se je zvrnil ter pokopal voznika pod seboj. Neki sosed je videl, kaj se je zgodilo ter prihitel z drugimi ljudmi pomagat. Nesrečnež ima levo nogo strto in več manjših po-škodeh na raznih krajih. Spravili so ga v tuk. bolnišnico ter sprejeli v IV. Oddelek. Ponarejen denar. Včeraj so aretirali v ulici Rivo f)3letnega ogljarja Ivana H. iz ulice Berga-musco, ker je hotel razpečati ponarejen denar. Malo prej jo ogoljufal neko prodajalko s krivo de- Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od ViSjelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. D^"" Moje polii&tvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaiiflro Levi Miiizi v Trstu. Piazza Kosari o žtev. 'i. (£<>lHko poslopje). Bogat izbor v tapctarijnh, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo. setieo, o drugem poskusu pri isti onohi pa je 1 >i 1 nesrečen. Spravili so g« v ulieo T i gor. Požar. SiiHK-i oh 9. in pol uri je nastal v skladišču premoga in drv Josipa 1'kmarju v ulici Rigutti št. po/ar; prevrnila se je hila neka sve-tiljka. Ikmarjevi delavci so začeli nemudoma gasiti in ko so prišli gasilci, je bilo /e zopet v redu. Škode ni nobene. Pod milini nebom je hotel sinoči prenočiti 1 Kletni mizar Rudolf 1'. iz Videniskega okraja. V le gel se je na tlak na trgu Po n te rosno ter mirno zaspal. Redarji so ga zbudili ter spremili v ulico Tigor. Danes so ga spravili do italijanske meje. Različne vesti. Italijanska nesramnost. I/. Prage poročajo, da je v noči meti !/.'{. in 24. t. m. italijanski trgovec z južnim sadjem Josip Peltrani z drugega nadstropja doli zmerjal pasante z besedama »češka sodrga« in še z raznimi drugimi psovkami. Ko so zahtevali, naj bo miren, je pa potegnil revolver, iz katerega je večkrat ustrelil na zbrane ljudi. Redarji so udrli v hišo, da zaprejo nesramnega Italijana. Revolverja pa niso našli več. Med tem se je na ulici zbrala velika množica ljudij, ki je hotela Italijana pretepati, ko so ga spremljali na policijo. Ogorčenje je bilo toliko, da so večkrat poskusili iztrgati Italijana iz rok redarjev. Redarji so morali potegniti golo orožje v varstvo aretiranea. Brzojavna in telefonična poročila (Zadnje vesti.) I)lllla| 2f>. Nemško-nacijonalni poslanci so priobčili protest proti novim davkom. Tudi socijalni demokratje v Lvovu so priredili shod v isti namen. Shod je vsprejel resolucijo, s katero se zahteva, naj se umaknejo naredbe, s katerimi se nalaga nov davek. Haitu; 2"). Mirovna konferenca je sklenila predložiti pooblaščencem v podpis, oziroma vladam v odobrenje, konvencije, ki se tičejo: mirno poravnavanje narodnih prepirov; določil in navad v vojnah na kopnem; uporabljanje načel konvencije iz Zenove za vojno po morju. Potem tri izjave, s katerimi se prepovedujejo: metanje streljiva z balonov, potem krogelj, ki imajo jedino namen razširjati dušik in raba krogelj, ki eksplodirajo v človeškem telesu. Zaključni zapisnik obsega teh-le f> želj : Omejevanje vojaških bremen; pravice in dolžnosti neotralnih naj se urede na prihodnji konferenci ; proučuje naj se vprašanje o vrsti in kalibru pušek in mornarskega streljiva v vmogočenjc even-tuvalnega jeduotnega rešenja ; skliče naj se posebna konferenca za revizijo konvencije iz Zenove ; uvedi naj se postopanje s privatno lastjo v vojni na morju in obstreljevanje pristanišč itd. London 2 d, lieuterjeva pisarna je dooila iz Londona : Govorice o sklepu zveze med Kitajem in Japonsko so prenagljene, vendar pa se v resnici vrše pogajanja. Ruski krogi jako pazno zasledujejo ta pogajanja. Cetlnje 2f>. Knez Nikolaj grški je dospel semkaj. Na meji ga je vsprejel ministerski predsednik Božo Petrovič; na Cetinju pa so ga slovesno vsprejeli z vsemi vojaškimi častmi in ova-cijami. (bicikli) jj S L AVI J A" so največji češke znamke. Izvrsten materijal, uaj-skrbnejše delo, lahek tek, okusna oprava in primerna cena so nedosegljive lastnosti teh koles. Tovarna biciklev in motorov „SLA VIJ A" Lawrin & Klement v Mlado Boleslavi. Največji češki zavod te vrste. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo »e plača po 1 nč. /.a b«**edo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teilen stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Alojzij Mozetič Posredovalnica sa potovanja. Piazza Negoziante 1. • laje pojasnila z« vsa-koršna potovanja in »prejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu I. 15MHI. Zaloga krompirja, zelja in fižola. II a || ulica Molin piccolo št. 9 VatOVeC JSIK. imR krompirja, selja fižola in drugih pridelkov Razprodava na debelo. Zaloga olja. mila in kisa. m a m » a Ulica Torrente At. 2»>. vatovec Anton11 « kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Jurkovič Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Carintia št. 2.r> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jak. Perhauc Via Acquedotto štev. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna. cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Via Media št.3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne. Atidrona S. Lorenzo (za magistratom i. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litiov naprej. Na zabtevanje se pošilja na dom in na deželo. Jurij Obuvala. Stantič Josip šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naiočbe. Rehar Peter Trgovci. Nazarij Grižon Ant. Furlan cene brez konkurence. Abram Fran R. Kolar Anton Šorli Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz l tovarne Johami Puch is Orado* ustanovitelja industrije za koles*, je najbolje kolo sveta L. Colobigf ¥ Trsta, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trut, Primorsko in »almacij«. Zaloga pravega dalmatinskega vina iz lastnih hramov na debelo in za družine v malih sodčekih, za mesto in deželo, se nahaja v ulici Sanitit na oglu ulice Annunziata. Gregor Petrić. „pri Pepetu KraSevcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko ulica Riborgo št. 2ft. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Via Oiuliu (>4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko 'onijalnega blaga in olje Piazza S. Franeeseo št. 2. Pro-dajalnica jestvin ju kolonijal-nega blaga. Postrežba točna. Via iS. Franeeseo št. 22' Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. i Via Stadion št. 20, pekarna . rernaucin. — ^ večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. na oglu ulice Ueppa in del le Poste Nuove, prodaja koloniniluo blago delikatese, likere itd. priporoča svoji kavarni Commercio .n Tedeseo, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. T. Zadnik Via S. Franeeseo stev, lii, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. 55 EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r..zun v drugih navedenih tobakurnah, tudi na južnem kolodvoru. I. Tavčar, krojač Via delle Beccherie Stv. »i, priporoča se slovenskemu ob-činstve. Via Barriera veechia št. 13, prodaj alnica vsakovrstnega ma-' nufakturnega blaga in drobnarij Na za h te vanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty, Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. (_'a-tarina št. 9., priporoča svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja. Zaloga pohištva ne ..Alla nuova Abbondanza", Trst, Via Torrente Stv. Hi., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojan obisk. Cene brez konkurence ! (meble) Petra Musohika poleg dobroznane gostil- I Tržaška posojilnica in hranilnica leeistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica B. Franeeseo it. 2, XI. n. (Slovanska Čitalnica). II ra n line iiloirc se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4o/0. Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižho po f»l/s"/0, na menjico po «> "/„, na zastave po 5 '/Bo/0. Vradne ure so: od 9 — lii dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—1 2 dopolnilne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hraniInični račun 816.004. »t---------------------- jg Špirita« sinapis oompoiltui ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, miyrenl itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAIMARER (Ai dne Mori) Piazza uranile TRST Paziti na ponarejanja. c. ti uriv. astriisKeia Kreditnega zavoda za trirovino in obrt v Trstu. K o vol k* vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2'/4°/0 ;.J3 o •i '' 4 i o 30- V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/. M-mesečni ., 2l/4° *>- „ 2'/a°/ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avHtrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem '24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroinl o d d e 1. V vredn. papirjih "2",, na vsako svoto. V napoleonih l>re/. obrest N akatnlo e na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, lieko kuko v Zagreb, Arad, llielitz, Gahlonz. (iradee. Sibinj, luomostu Czovee, Ljubljano, Line, Olomue, Ueiehenberg, Saaz in Sol-nograd. brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu/uo provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevue listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijunsk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. M. Kristofić-Makulić Koper (Capodistria) ima na prodaj trna in bela istrska vina po 14 do 22 gld. hektoliter in retošk za buteljke po 4") do Sil kr. liter.