•Jss številka.
lr«t. v torek I!) «lm»ml>ra 1S99.
IVžsij XXIV.
..Efltnoat"
izhaia d»akiMf n« ilan. raznn nedelj hi praznikov, ejutrai in zvečer oh T. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Naročnin:! /n»4n :
<»«> iatlanji na leto , . .	_
Za samo vedemo izdani? . ., !•>•— rAn pol >*ta. četrt leta in iir meneč rar.merno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-rn.'he hrez priložene naročnine i mrava ne ozira.
Nh drobno se pro<lajaj<> v Trato zjut-ran|p številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 uvč.; poneileljake zjntratije številke po JI nvč. Ir.ven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Vefterno izdanje.)
GLASILO POLITICNEPtA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Utv. H7«.
4 nvc.
V edlnuntl je nun1,!
Ogla«!
*e račimaio po vrinili v petitu. 7,a večkratno naročilo i primernim popiiatmii. Pnalana. oarnruiice in javne zahvale, i lomači otrhiai h«l. računajo po poiroilhi.
Vai dopisi naj ne pošiljajo aredalAt \ u. Nefrankovani ilitpiai *e ne -»prejemajo. Rokopisi ae ne vrurajo.
Naročnino, reklamacije in učlane -»iHe-jem« upnmiištvo. Naročnino in oirlate
je plačevati loco Trat.
1'rednlAtvu in tlakama *e nahajala v iiIi4*i ('arintia *tv. 12. T pniviilStt«. ml-pravništvo iti sprejemanje in*eralov
v ulici Molin piccolo Siv. 11. nnilatr.
Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik
Brzojavna in telefonična poročila.
(Nc-rejfte vesti.)
I) u ii »j 1«. P roračunski odsek gospodske zbornice je sklenil, <la stavi jutri v zbornici pred-Je načrt zakona o odprav-ljenju časniškega in koledarskega kolka izročiti odseku, ki bode imel o istem poročati tekom 4* ur. Gospodska zbornica bode torej omenjeni zakon zamogla resiti prihodnji četrtek.
Dunaj IH. V seji nagodbenega odseka se je o čitanju zapisnika zadnje seje imela daljša formalna debata. Proti poludne so začeli razpravljati o preotlkaznem zakonu. Posl. Kulp (Čeh) je govoril proti načrtu tega zakona. Ob 1. tiri popo-ludne so pretrgali sejo. Po zopetni otvoritvi ob 3. uri po poludne je posl. Kulp nadaljeval svoj govor. Govoril je do 7. ure in ;,/t zvečer, na kar so zaključili sejo.
Diuii^ 18. «Kreradenblntt» piše: Nasproti raznim govoricam, ki so se raznesle, zatrjujejo v dobro obveščenih parlamentarnih krogih, da je p o-ložaj nespremenjen ter da včeraj ni bilo ministerskega posvetovanja.
Budimpešta IS. Zbornica poslancev je nadaljevala razpravljanje o kvotnem zakonu.
lallllllKloil IS. Na današnji dopolnilni volitvi državnega poslanca za skupino kmečkih občin volilnega okraja Gmunden je bil izvoljen konservativen Fran Griffinger, župan v Griinau-u.
Washiiigton IS. Tuk. listi objavljajo besedilo n e m š k o - a m e r i k a nsko-angle ž k e pogodbe glede Samoe od 2. t. in. ter izvleček dogovora od 7. novembra t. 1. o razsodišču glede odškodnin iz naslova iz zadnjih izgledov na Samoi. Glasom tega dogovora je naprositi švedskega kralja razsodnikom.
Vojna v južni Afriki.
Petrograd 18. Oddelek društva rudečega križa, namenjen za Transvaal, je odpotoval iz Odese v Port-Siud.
London IS. »I)aily Mail« javlja, da so Angleži zgubili od početka vojne do sedaj vsega
P O I) L I 8 T 10 K.	8
Zajčki samostan.
Potopisna novela.
Spisal: Ivan G r o m o z e 11 s k i.
Ko smo že sklenili, da odrinemo drugi dan ob D. uri k Zajčkemu samostanu, zvalil sem se v posteljo, mislil na potopis in Slavo ter prebavljal — špehovko.
Ze enkrat sem pohvalno omenil loške peteline; opetno jih moram pohvaliti, da vstajajo jako zgodaj. Skozi odprto okno me je spečega obsevala bleda luna — trkala me hvala Bogu ni — jaz sem pa sanjal čudne reči, take, da niso omenjene niti v najvećih egiptovskih bukvah — karjezaoril prvi: kikeriki.
•laz sem se zbudil, in ura je bila tri; potem bo se oglašali drugi kikerikiji, jeden za drugim.
Tudi vrabcem se je zazdelo dovolj nočnega počitka; poakakali so s svojih spavališč ter so na vejah loškega drevja začeli kar na tešče odpirati kljunčke v dosego prav ženijalnega či v kanja.
Luna se je začela poslavljati; pošiljala mi je zadnje blede pozdrave, zgubljala se vedno bolj
Lastnik konsorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna kousorcija lista „Kdiimst" v Trstu.
6730* rtit^J^fc-^J^stnikov in vojakov, mrtvih in ranjenih skupaj.
London IS. Jutranji listi javljajo iz Preto-rije od dne 13. t. m., da se je 4000 Kaplandcev pridružilo Boercom. »Times« javljajo iz Modder-Kiverja od dne 15. t. m.: Kakor je pokazalo re-kognosciranje, izvršeno danes v jutro, so se Boerci utaborili v treh taborih O milj od Modder-Riverja proti vzhodu. Njih čete znašajo baje okolo 20.000 mož.
Citracns is. Vladno čete so se zopet polastile mesta Maraeaibo.
Angležko-burska vojna.
Ko je Clmmberlain, predstavnik imperialistične politike na Angležkem, z svojim brutalnim postopanjem provoeiral vojno v južni Afriki, so bile vse simpatije izobraženega sveta na strani Burcev ; ali vse mule do zmage so bile na strani svetovnega orjaka Anglije in dasi je bilo že tedaj jasno, da je angležka baharija nilno pretirana, se je vendar splošno mislilo, da bo boj razmerno kratkotrajen in poraz »ustasev« odločen. Železne kocke so pale in zgodilo se je, kar so mnogi želeli, česar pa vendar nihče ni pričakoval: Angleži so tepeni, in sicer ne samo v malih praskah, temveč v odločilnih bojih.
l)a so bili Angleži prve tedne nesrečni, ni bilo veliko čudo. Burci so dobro poznali situvaoijo. Joubert je po načelu, da najboljša defenizva je --ofenziva, udri z svojimi četami v sovražnikovo ozemlje, v zvezi s četami iz svobodne države Oranje preprečil njegovo zediujenje in njegove posamezne voje zaprl v Ladysmithu, Mafekingu in Kimberlevu. To je bil velik vspeh, ali čudež ni bil in Angležem tli bilo treba obupati, zlasti, ker se je pokazalo, da je obleganje utrjenih mest za Burce jako težavna naloga. Ko je Buller, obče priljubljeni in zlasti kakor vojni teoretik jako čislani general, odšel v Afriko, je bilo splošno pričakovati, da popravi v kratkem vse zlo, kar ga je doletelo
v rastoči svetlobi, dokler ni popolnoma zginila za slučajno navzočim oblakom ter se obranila pogleda na veličanstvo, s katerim je vstajalo solnee.
Pokazal sem solncu hrbet, to se pravi, obrnil spni se na drugo stran, liotč še malo okušati sladkost poluspanea, prepovedanega baje iz zdravstvenih vzrokov. Muhe so zabrenčale, zaletavale se v moje lase, in moj nos ter so hotele zajutrkovati — na moji krvi.
Mene je popadla jeza, jaz pa odejo, katero sem vrgel z sebe.
listal sem in jel iskati — pozdravljan od zlatih solnčnih žarkov — svoje nogavice, škornje, hlače, suknjo itd. — odprl vrata in smuknil na vrt.
Po travi so rosne kapljice markirale blesteče dijamante, smaragde in drugo tako lepo, a v Slovencih maloobičajno kamenje, s cerkvenega stolpa pa so zadoneli zvonovi, vabeči k maši.
Sel sera v oerkev.
Na ve'ikem oltarju so bile sveče že prižgane, pred oltarjem je brlela večna luč — druge razsvetljave ni bilo — radi česar je bila v cerkvi poltemna. Po kotih in stranskih oltarjih plesale so
augležke »zastave. Osoda Mafekingu in Kiinberleva ni bila važna. Ako bi tudi tiHtib par tisoč mož, ki so tam zaprti, moralo kapitulirati, bi imeli Angleži še vendar dovolj moči, da bi izravnali to izgubo. No, general Buller je kmalu pokazal, da jo tudi njegova strategija malenkostna, in že njegove dispozicije so bile take, da bi bile lahko obujale opravičen dvom o njegovih vojskovodnih zmožnostih.
Bullerju je morala biti naloga, premagati Bure. Cilj vseh njegovih pokretov je morala biti Pretorija. Vse drugo je bilo satno postranskega pomena. On bi bil moral poiskati najkrajši, t. j. strategiČno najugodnejši pot do Pretorije, na tej poti zediniti vse svoje moči in skušati, da prodore do sovražnikovega glavnega mesta, preden bi se bilo Burom posrečilo, utrditi in aprovizijonirati se. Glede Mafekinga in Kiinberleva bi bilo mogoče dvoje: ali bi bili Buii obe mesti dalje oblegali — torej listali razdeljeni, ali pa bi se bili koncentrirali in v tem slučaju bi bile^ingležke čete v obeh obleganih mestih osvobojene, torej zopet za vojno porabne. Jjadysinitb bi bil seveda Bullerju na potu. Ali ako bi bil imel vso svojo armado zedinjeno, je precej gotovo, da bi bil Burce lahko prisilil, da bi bili izpustili Whiteja z njegovim vojem.
General Buller je drugače računal. Ker so bili sovražniki na treh krajih razdeljeni, je tudi on razcepil svoje moči —- in to je bila njegova poguba. Lord Methuen je na zapadnem bojišču začetkoma precej hitro avanziral. Ali pri reki Modder se je moral ustaviti, kajti Buri so razstrelili mostove in se utrdili na bregovih za reko. Metliuenu je bila naloga, osvoboditi Kimberley. Moral je torej na vsaki način prekeročiti reko. To je tudi poskusil. Ali poskus se je izjalovil. V sredi stoječi general Gatacre, ki je imel biti nekako strašilo za kap-landske Holandce, je bil prvi tepen. Njegova taktika je bila tako klaverna, da je bil poraz popolnoma umeven. Najhujše jo bilo, da je imel velikanske izgube; kolikor je možno posneti po nasprotujočih si poročilih, se lahko reče, daje izgubil dobro tretjino svojega možtva. Ali poročilu njego-
velike senee, da ni bilo mogoče dobro razločevati kipov svetnikov.
V klopeh je sedelo več pobožnih ljudij. Mo-
1 lil: so; slišal sem tisto skrivnostno pretresljivo Še-i potanje, ki nastaja, kadar v prostrani cerkvi molijo na tihem.
Pred oltar je prišel sivolas, že upognjen duhovnik. Cul sem, kako težko je premikal svoje noge po tlaku.
Za menoj na koru so zahrnele orgije ; obrnil sem se in videl nekaj človeških postav.
Pri orgijah je moral sedeti mojster, kajti res izborno je preludiral.
Orgijanju se je pridružilo kmalu petje — par svežih ženskih grl, izurjenih in ubranih ; to petje me je kar sililo k pobožnosti, in duh mi je plaval po zračnih visočinah in se dvigal k nebu. Bilo je uprav angeljsko petje. In ta glas!... Zdelo se mi je, da sem ga čul že včeraj.
Sv. maša je rainola.
Na vratih cerkve sem naletel na uadučitelja, ki je imel v rokah cerkveno pesmarico. Z njim sta bdi Slivarjevt Vanda in Koza ter Tratarjova Slava.
vega hudega j«>ra/a pri Stormltergu je sledilo jm>-ročilo o izgubljeni bitki pri Modder-Riverju in tudi Methuenove izgube so tako velikanske, da se je moral umakniti in da je za nadaljevanje akcije popolnoma nesposol>en, dokler ne dobi izdatne pomoči.
T«I so 1 >i 1 i hudi udarci za Angleže; ali izprazniti ni morali čašo do dna. Tudi general Buller je poražen ; ne samo njegova strategija, temveč tudi njegova taktika je bila sl:itit>tiia. Hitku pri reki Tugeli je p<intfila osodna ne samo za anglez.ko vojsko, temveč za Anglijo sploh.
Še pred kratkim je Buller javljal, da so Buri na Tugeli v takih postojankah in tako zavarovani, da je frontalni napad nemogoč. To se je dah» posneti že po karti. In vendar je isti Buller dne li>. t. m. zjutiaj zapustil svoj tahnr pri (Tievelcvu ter napadel Bure v fronti. Že to je hila velika napaka. Ali nleiiile so ji še druge hibe. Cez reko bi bilo mogoče priti na dveh mestih. Oh enem produ je imel naskočiti general Hart s svojo brigado. Buller javlja, tla je zgodaj npornal, da Hart ne more uspeti. Naložil mu je torej, naj ho umakne — a to ni bilo mogoče. To je kaiakteristična napaka angleških čet. Kadar so v boju, nima noben načrt več veljave, in vse dispozicije postanejo nemogoče. Hartova brigada ne je zagrizla v boj, njeno inožtvo je padalo, a povelje naj se umakne, ni imelo nobene veljave več. Prav tako velike napake je naredilo topništvo. Dve poljski bateriji in šest težkih pomorskih topov se je približalo roki tako, da so Buri lahko poHtreljali vse konje in vse moštvo, in Buller je moral javiti, da je izgubil skoro vse svoje topove. Močan oddelek Burov je eelo tako vspel, da je vznemirjal angleški desni bok....
Buller je retiriral v svoj tabor pri Chieve-levu. Ali tam je sedaj h rez močen. Od njega nima Wbite v Ladvsmithu pričakovati nobene pomoči več, kajti sedaj mora sem skrbeti, da ne pride v prenevaren položaj. Ako pa pade Ladvsmith, preden dobi Buller dovolj pomoči, se utegne zgoditi, da Jouhert združi svoje moči in nastopi zopet ofenzivna proti Bullerju, kar bi bilo za njega tem bolj opasno, ker se u 8 taj a Afrikanderjev širi bolj in bolj, tako, da ji Gatacre gotovo ne bode kos.
Na Angležkem se pripravljajo, da pošljejo novih čet, v Afriko. Mobilizovati hočejo še sedmo divizijo in osmo za rezervo. Tudi iz Avstralije tipajo dobiti še pomoči. Ali karkoli spravijo se na noge, bo slabši materijal. Octe, kijih imajo sedaj v Afriki, so najboljši del angleške armade. In Afrika je oddaljena. Prve čete novo mobilizova-nih divizij pridejo — če ne bo zaprek — lahko sredi, druge koncem januvarija v Afriko. Kdaj dospejo nn bojišče ? Kdo l>i povedal to, ko nihče ne ve, kje bo tedaj bojišče? Kajti Buri menda ne bodo mirno čakali tri do štiri tedne, da se Angleži zopet ranžirajo. In če se afrikanderska ustaja razširi, je mogoče, da vse žrtve ne bodo nič koristile Angležem.
Ali zmagajo konečno, ali ne, tega ne more nihče prorokovati. Situvacija pa je že danes taka, tla nobena zmaga ne more Angliji povrniti več, kar je izgubila z zadnjimi porazi, namreč svoj
Deklice so imele na glavah robce, kar jim je pristojalo jako dobro, da sem jih kar z veseljem opazoval.
»Dobro jutro* — izpetih ustskoraj objednem, potem pa je koj nudvladal Rozin glas :
«Kaj ne, prave kmetice smo?!» in koketno je potisnila robec malo nazaj, da je bilo videti nje črne lase.
«In pridne so tudi; kakor ste jih čuli danes, tako pojejo vsako jutro v cerkvi*, je pristavil nad-učitelj ter silil k zajutrku z opombo, da naj se deklice pravočasno pripravijo za odhod k Zajčkom u samostanu.
Ko smo odhajali, je solnčna ura na zvoniku loške cerkve že kazala deveto ter dokazala s tem, da nikakor ni navezana na umetno železno uro v stolpu, ki je bila baš pol desete: počasno in precej tiho, kakor se že spodobi za vaško uro.
Mojim krasnim čitateljieam se ni treba bati, da jim ta nastop zasolim z opisom kako nove osebe; nikakor ne, obljubljam celo svečano, da v ves potopis ne vrinem več nobene nove osebe, izvzemši seveda — možke in ženske originale.
(Pride še.)
prestiž, svoj u g 1 r d kakor svetovna vlast n .n suhem in na morju.« Od indijske ustaje sem še nismo bili nikdar v takem položaju, kakor sedaj« - pravi neki angležki list. To je res, ali britansko časopisje ne povč, da je še nekaj druzega res: Po indijski ustaji je bilo še mogoče, daje Anglija zopet pridobila svoj vojni ugled ; po n a p a k a h v j u ž n i Afriki je to postal o p o v s e ni n e m o g o č e.
Politični pregled.
TRST, 19. decembra 18tt».
Ali res koncesije?! Keci mu ti, da ti
ne poreče on! Po tem, zlasti v politiških borbah često neprecenljivem pouku urejajo naši narodni nasprotniki (»d nekdaj svojo taktiko. In to s tako perfidijo, s takim cinizmom, s takim drznim čelom, s takim suverenim p režiranjem najočitneje, noto-rične resnice, da kar strmiš, da kar gledaš, ker tvoje umevanje si kratko malo ne more tolmačiti take drznosti v — laži. Nočemo utrujati čitateljev z zopetnim črtanjem našega položaja ; nočemo nositi vode v — morje! In res: celo morje krivic je, na katerih trpimo Slovani v Primorju. Le par lapidarnih dejstev, v katerih se vrbovati vsa krivica, ki jo trpimo mi Slovani v Primorju, hočemo pov-dariti na kratko.
Mi Slovani smo velika večina v Primorju. Ne pomaga nič : to že tisočkrati povdarjeno dejstvo treba povdarjati zopet in zopet, ker le s tem dejstvom pred očmi moremo prav soditi in presojati neverjetne stvari, katere je subsumirat.i pod poj m
—	pri m o i* s k e politike! Mi smo torej velika večina, Italijani manjšina. Manjšina ima v svojih rokah vse tri deželne zbore, dva popolnoma, že po kričečem številnem razmerju, jednega po tradicionalni taktiki avstrijske vlade. Večina preoivalstva pa je v dveh deželnih zborih nnjkruteje zatirana, brezpravna, v tretjem pa je obnemogla za vsako vspešno akcijo, tako, da se ne more dokopati niti do približne jednakopravnosti z zastopniki — manjšine!! Že ta paralela mej položenjem večine in manjšine prebivalstva v deželnih zborih bi menda zadostovala vsakomur, kdor ima oči, da gleda, ušesa, da sluša, in toliko uma in poštenja, da more pravično soditi.
Ali pojmo dalje' Poglejmo v državni zbor! Tam ima manjšina prebivalstva 11 zastopnikov, večina pa — 4!!! V delegacijah ima manjšina Primorja H delegate, večina pa — nobenega !!!
V teh dejstvih se zrcalijo razmere na Primorskem, vsa naša mizerija, ki pa so mogoče le ob sodelovanju vlade!! Proti volji državnih oblasti bi bilo kaj tacega absolutno nemogoče. Kdo iina torej vzroka za tožbe proti vladi: mi, večina, ali Italijani, manjštna?! In vendar tožijo -- Italijani! Po navodilu reka: Keci mu ti, da ti ne poreče on, kriče o koncesijah Slovanom, da bi s tem maskirali n o to r i š k o i n t i m n o r a z m e r j e, ki vlada od ne k daj — in d a n e s, ne m a nje neg o kedaj! — med njimi in državnimi oblastmi!
Sosebno v zadnji čas — in baš to je zopet sumljivo — čutijo potrebo, da robne o koncesijah, ki jih vlada dovoljuje Slovanom, po krivici in na škodo Italijanom. »Piceolot in »Istria« ubirata hkratu iste strune. Tržaški list navaja v dokaz, kako vlada favorizuje Slovane, tudi dvojezične napise in listine porotnikov. Kolike nesramnosti ! Ob dveh vprašanjih, v katerih je vlada kapitulo-vala pred njimi, govori o koncesijah Slovanom ! ! Prav tu imamo dokaz, da si vlada baš v administrativnih stvareh, kjer ima svobodno roko, ne upa ničesar storiti proti Italijanom in da se umika pred njimi korak za korakom. Glede zemljiščnih knjig
—	katere »Piecolo« navaja tudi kakor dokaz naklonjenosti vlade do Slovanov — pa je stvar seveda nekoliko drugačna. Tu stoje državni temeljni zakoni vmes, tu ne more vlada ustreči zahtevi Italijanov, naj bi se našemu jeziku zaprla pot v zemljiško knjigo — ker bi kaj tacega značilo flagrantno kršenje zakonov. Tako daleč si vendar ne sme drzniti nobena vlada—tudi Italijanom na ljubo ne. Ako jim torej vlada noče ustreči v tem pogledu, ne prihaja od tod, ker noče, ampak, ker ne more, ker ne sme. Odklanjanje te zahteve Italijanov od strani vlade ni torej nikaka koncesija Slovanom, ampak le konsekvenoija — zakona ! ! Tr-
žaški list argumentira dalje z hrvatskim gimna-zijem v Pazinu in pripravnico, ki se ima baje ustanoviti isto tam.
In tudi poreška »Istria« razpravlja isti tema, navaja iste argumente, in kaže torej isto — slepoto. Tudi njej velja naš odgovor. Samo proti koncu brli iz članka »l s trie« kakor nekako spoznanje. Pravi namreč, da vsi protesti Italijanov ne bodo koristili, ker gorjč — šibkim in maloštevilnim!! Italijani morejo protestovati — pravi — kolikor hočejo, vendar ostane vse: sieut era!!
Gotovo, (»oreški list ima prav, ali Italijani se jednostavno varajo, ako pišejo to na račun avstrijskih vlad. Tu je moč razvoja, kakor raste iz naravnih odnošajev ven, ki je nad voljo vlad.
Italijani si lahko tišče oči, kolikor hočejo, oni lahko prezirajo stvari, kakor se jim zljublja. Stvari pa se vendar razvijajo dalje svojo pot. Slovanstvo v Primorju, kakor avstrijsko slovanstvo sploh, ni kaka masa, ki je le mehanično spojena v celote, ampak to so živi ljudski organizmi, katerih razvoj tudi vlade ne morejo preprečiti. Kar vlade dovoljujejo Slovarom, ne dovoljujejo rade, ampak ker morajo, ker so siljenc po naravni rasti moči Slovanstva! A tam, kjer neizprosno zahteva narava sama, je bedasto govoriti o kakih koncesijah. In nepobitno dejstvo je, da smo si Slovani morali do-sedaj vsako mrvico pravice — izsiliti. Italijani naj se ne varajo nikar in naj ne lažejo o koncesijah tam, kjer je valovenje resničnega življenja! (1e pa bodo hoteli trdovratno prezirati dejstvo, da moč Slovanstva raste po naravi, tem usodneje boza njih same! Kajti le njih škoda bo, če jim spoznanje pride — prepozno: da narava ne zahteva ni-kakih koncesij, ampak tribut, katerega smo jej dolžni vsi in tudi politiško in mej se boj no življenje v Avstriji!! To nnj si zapomnijo!
K položaju. Vlada grofa Clarvja je torej po kratki, precej burni vožnji, polni za navadno umevanje ne lahko tolmačljivih dogodkov, dospela na zadnjo, zaključno postajo, kjer ljudje
—	izstopajo. Grof Clary je torej na koncu mini-sterskega tira svojega. Vlak se je ustavil ; sprevodnik vlaka — ministerski predsednik ogerski
—	stoji na peronu, držč v roki uro nagodbe, ki kaže na usodno uro novega leta in kliče : aus-stcigen! In grof Clarv in njega, deloma bolj, deloma manje nespretni tovariši pospravljajo in vežejo svojo prtljago, da čim prej ostavijo vladni kupč.
Da, danes ni nobenega dvoma več, da je grof Clarv sam prišel do spoznanja, daje pri kraju ge _ svojo, smo hoteli reSi, ali to ne hi bilo pravo, ampak z umetnostjo, ki so mu jo sugerirali oni prijatelji z levice, ki so se nadejali, da jim grof Clarv, v nebeški naj i v nos t i svoji, ugladi pot do oblasti. Do državnih loncev so hoteli, da bi bila država zopet — kakor je bila nekdaj — domena zlate plutokracije, povezane z vedno udano [jej liberalno in ponemčevalno nadahneno birokracijo. Pota pa naj bi ugladila doba grofa Clarvja. V dosego tega namena so grofu sugerirali menenje, cilje in taktiko. Ali ni šlo, ker so razmere druge, ker so odpadli neizogibni pogoji za nemško gospodstvo v Avstriji. Odpal je glavni pogoj s tem, da so slovanski narodi vendar nekoliko dozoreli. Za to, kar so Nemci hoteli doseči s pomočjo grofa Clarvja, je namreč glavni pogoj: apatija in nezavednost ne-neraških narodov. Te — ni več ! Zato se je izjalovila vsa akcija i u je — drugače ni bilo mogoče — potegnila za seboj tudi grofa Clarvja. Grof Clarv je verjel levičarjem, da odpora Slovanov se ne treba bati in je — bagatelizoval Slovane. Danes pa vidi, da niso bila najboljša pota, na katera so ga bili potisnili njega prijatelji.
Neposredni vzrok demisiji grofa Clarvja — ki je v tem trenotku morda že gotova stvar — ie prihod ministerskega predsednika Szella na Dunaj. Le-ta zahteva neizprosno, da se zakon o pora/deljenju konsumnih davkov reši do l. januvnrja. Ali kako? Na parlamentarno rešenjeseveda niti misliti ni. 8 14.! Do tega si je grof Član* zaprl pot, ker je baš s tem najbolj opravičeval svoj nastop, da hoče vladati brez tega Ako bi ga hotel sedaj rabiti, dal bi pljusko v obraz sam sebi. Tega seveda ne more storiti. Ostala bi mu še jedna pot: brez uporabe tega torej, ekstralegalnim potom, z sklepom provizorija. Na to pot pa grof Clarv ne J more. dedni pravijo, da se temu upira Szell, drugi, da se upira krona. Misija grofa Clarvja je po ta-
mek ponesrečil* pop.Imuna, ker ne inore izvesti prve mu stavljene i ti glavne naloge. Prihodnje mi-nisterstvo <la bo tmli uradniško in tako temeljito provizorično, da niti ne u čaka sestanka državnega zhora, oziroma ta poslednji da se ne skliče jmprej, dokler se razmere ne uglndijo vsaj toliko, da Ih> možno sestaviti parlamentarno ministarstvo. Kakor eventuvelni nasledniki grofu Clarvju se imenujejo: baron \Velwersheiinb, Korlter, Spens-Boden, Paee in — naš Cioem, Menda baš v imenih te liste kandidatov se najlndj zrcalijo sedanji abnormalni odnoša ji!!
Avstrijski državniki pa so sedaj dobili temeljito lekcijo. Nemci so se hvalili, da so dokazali se svojo obstrukeijo, da v Avstriji ni možno vladati proti njim. I stota ko pa so Cehi dokazali sedaj, da tudi proti njim ni možno vladati, kamo-li proti vsemu avstrijskemu Slovanstvu! In rezultat iz teh dveh dejstev?!! No, to je veliko in usodno vprašanje, na katero pa je odgovor jako kratek. Ali o tem drugi pot.
Trgovinska politika Avstrije v bodočnosti. Pod tem naslovom je spisal tajnik osrednje zveze avstrijskih industrijalcev poročilo, predloženo X I. shodu tega društva, ki se je vršil včeraj na Dunaju. Poročevalec preiskuje upliv naših trgovinskih pogodeh z inozemstvom ter naglaša, da jo izvoz naše pšeniee skoraj popolnoma prenehal, dasi je Nemčija znižala dotično uvozno earino. Kritika naše trgovinske politike 11 a Balkan 11, kakor jo nahajamo v omenjeni brošuri, j e uničevalna. Le popolna nezmožnost dotičnih činiteljev je mogla zakriviti, da smo v teh krajih izgubili malone vse tržišče, dasi bi se isto dalo lepo razvijati, Vsa trgovina na Balkanu je sedaj v rokah Angležev in Nemcev.
Industrijalci zahtevajo, da se o bodočih trgovinskih pogodbah z Bolgarsko, Romunsko in Srbijo pokaže naša država kolikor mogoče popustljivo zlasti glede prometa živine in žita.
Domače vesti.
Osebna vest. Cesar je vsprejel včeraj v avdi-jeneiji policijskega ravnatelja, dvornega svčt-nika Krištofa B u s i c h a.
Smrtna kosu. Na Dunaju je umrl sekcijski načelnik v pokoju, Anton baron H i n a 1 <1 i n i, brat bivšega namestnika tržaškega.
Namestnik grof tfoftts se je včeraj vrnil s potovanja na kvarnerskih otokih.
Ketlo je Imel prav ! Minolo soboto sem bil na tukajšnji c. kr. centralni pošti, kjer som čul ta-le dvogovor: Vratar: Prosim, zaprite vrata. Gost: To bi moralo biti zapisano, kakor je običaj na takih zavodih. Vratar: Evo, tu je tablica z dvojezičnim napisom. Gost: Tablico sem opazil že sam; videl sem tudi, da je nekaj zapisano, samo da ne vem — kaj ? ! Zakaj pa ne poveste svojim višim, da tu sem prihaja, zraven Lahov in Nemcev, tudi veliko število Slovencev ? V ratar : To ni moja stvar; jaz vršim tu le svojo dolžnost, vi pa se, ako vam kaj ni prav, lahko pritožite.
Oni gospod je na to zapustil vratarja ter se namenil do gospoda ravnatelja ! Vidč to affiro, sem se približal razžaljenemu gospodu z opazko, naj opusti vsako pritožbo, ker bi ista ne izdala nič, ker to, kar in kakor je, je nasledek sploh vladajočega zistema.
Obljubil sem mu, da stvar objavim v cEdi-nosti» in mu tudi povedal, da 011 je imel prav, ko se je pritoževal, a da ima istotako prav tudi vratar, dokler vrši le svojo dolžnost, kakor mu je ukazano in kakor je storil v tem slučaju !
Slovenske nadpise nam dajte, kakor ste to storili za Lahe in za peščico Nemcev !
K—s.
•Tržaški Sokol» zopet na delu! Skoro tri leta so minula, odkar je »Tržaški Sokol* počival brez vsakega plodonosnega delovanja, in to iz glavnega razloga, ker si ni mogel najeti pripravnega prostora za telovadnico. Kakor ne morejo druga društva dohiti gledališča in drugih lokalov za svoje koncerte in plese, se tudi »Tržaškemu Sokolu* ni hotelo posrečiti, da bi našel pripraven prostor za telovadnico. Ali je bil prostor po sebi nesposoben za telovadnico, ali je lastnik dotičnoga prostora sploh odrekal »Tržaškemu Sokolu*, kakor slovanskemu društvu, ali pa so zahtevali preveliko ■najemnino, katere bi društvo ne moglo zmagovati.
A sedaj bi bile, hvala Bogu, vse te zapreke odstranjene; kajti »Tržaški Sokol* si je najel v Kozlerjevi hiši p>d »Zelenim hribom* prostoren lokal >3 telovadnico, ki bo odgovarjal vsestransko smotru tega društva. Poleg pripravnega in sposobnega prostora pa je odbor ukrenil potrebne korake tudi za drugo enako nujno pridobitev; da »Sokol dobi učitelja telovadite, ki bo povsem kos svoji nalogi.
Ker so na ta način dani vsi pogoji za gojenje prekoristne in sistematične telovadbe, poživlja odbor »Tržaškega Sokola* vse one, ki se zanimajo za naše simpatično sokolsko društvo in v prvi vrsti za telovadbo, naj mnogoštevilno pristopajo k društvu. A oni, ki želč učiti se telovadbe, naj blagovoli prijaviti se pri bratu Josipu P run k-11, ustmeno ali pismeno: Trst, kavarna »Commercio* i in to vsaj do novega leta, ker z novim letom prične pouk v telovadbi. Na zdar!
Odbor m ozke podružnice družbe sv. Cirila ili Metoda naznanja slavnemu občinstvu, da priredi v sredo dne li(). t. m. božičnieo z otroško veselico v vrtcu na Greti, v Rojanu pa v petek dne 22. t. m. Na obilno udeležbo vabi vse prijatelje in dobrotnike naših vrtcev podpisani
o d h o r.
Poročilo o koncertu {»Kola* smo morali tudi danes odložiti radi obilice gradiva, ki se nam je nakopičilo. Prosimo potrpljenja !
Blagaj 11 IStvo »Zavarovalnice za govejo živino v sv. Ivanu« opozarja člene te zavarovalnice, da do novega leta poteče čas vplačevanja zavarovalnine. Vsakdo naj se požuri s plačilom, ker drugače bi ruoral sam trpeti škodo, ki bi mu utegnila nastati. Opozarjamo tudi, da smo poleg odbora določili še može-poverjenike in sicer: za »Staro cesto* g. Gostinčiča Matijo, za Škorkljo g. Turka Josipa, za Kolonjo in Vrdeleo g. Vatovoa Andreja-Bianki. Do teh gospodov naj se obračajo oni, ki žele kakega pojasnila ali kakega nasveta.
Od bo r.
Objava glede Izvršbe popustu od realnih dlivkov. Od c. kr. finančnega ravnateljstva smo prejeli :
V	zmislu naredbe c. kr. miniterstva finaneij od dne 25. oktobra 1H99. štev. 48H67, priobčeue v državnem zakoniku od dne 1. novembra IHJti). štev. 207, daje se sledeče na obče znanje:
Popusti od zemljarine in hišariue, ki se dovoljujejo na temelju čl. VIII. oda. IX. zakona od dne 25. oktobra 1896. drž. zak. štev. 220 iz ve-čega dohodka posrednega osobnega davka, izračunavajo se vselej od davčnega zneska, vpisanega za I dotično leto, po odstotku, ki je naredbenim potom določen za isto leto.
V	slučaju pa, da bi za dotično davčno leto ne bil določen niti vpis davka niti kolikost po-pustnega odstotka, merodajnega za isto leto, ali pa eno od obojega, treba je na izračunavanju imenovanih davčnih popustov postopati na sledeči način:
1.	Ako za kako davčno leto ni določen niti vpis davka niti kolikost popustnega odstotka, merodajnega za isto leto, mora se v zmislu 4; 5. zakona od dne 9. marca 1870, drž. zak. štev. 23, zemljarina, razredna hišarina in hišna najemnarina pobirati po pristojbi neposredno minulega leta obzirom na popust, ki je veljal zadnje leto.
2.	Ako za tekoče leto davek ni še vpisan, a je kolikost popustnega odstotka že konečno določena, pobirajo se imenovani davki takisto po pristojbi neposredno minulega leta, vendar pa ozirom na popust, ki je za tekoče leto že konečno določen.
V onih slučajih pa, kjer je davek za tekoče leto žo vpisan, « kolikost popustnega odstotka ni še določena, morajo se zemljarina, razredna hišarina in hišna najemnarina pobirati po pristojbi tekočega leta ozirom na 10 odstotni popust, ki pripada po čl. VIII. o«,ln. X. štev. 1, črka, a zakona od dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220.
V	zmislu navedenih odredeb se morajo imenovani davki pobirati toliko časa, dokler se konečno določi davčni dolg in kolikost popustnega odstotka za tekoče leto.
V	plačevanja do te dobe se morajo vračunati v konečno določene davčne dolgove.
Kilo je barbar?! Pišejo nam: Že parkrat ste sporočili v »Edinosti«, da vaši ljubi prijatelji ne spoštujejo ni mrtvih, ni živih družin njihovih v toliko, da bi v miru pustili nagrobne spomenike, ako imajo slovenski napis. Da pa dokažem, kdo je
bolj olikan in pošten, »|M»mčam Vam to-le: Meseca julija t. I. je v čisto slovenski vasi Šmarje pri Kopru umrlo malo dekletce čegar roditelji so v Trstu. Kmalu |M»tein so postavili dekletcu nagrobni kamen z — laškim napisom. Nihče se ni izpodtikal nad tem, da-si je tudi ta spomenik edini z laškim besedilom na onem pokopališču ; nihče se ga ni dotaknil z sovražno roko, saj vsaki pošten Slovenec ve, da trelia spoštovati mrtve, naj bodo te ali one narodnosti. Kje so torej bolj pošteni ljudje : ali oni doli pri 1'rnagu, ki so izbaenili spomenik z slovenskim napisom, ali gospodje »ouore-voli« na Krku, ki so se tacega branili, ali pa va-ftčani priproste vasi Šmarje?! Morda bi slavni »Pieeolo«, ki tako rad govori o barbarstvu Slovencev, vedel odgovoriti na to vprašanje. V svoji hiši naj malce pomete in videl bo dosti barbarske nesnage!
Lovdov paruik »hnpcratrix« je prispel včeraj iz Bomhava z 29 potniki na krovu. Po zdravniškem pregledu so mu dovolili izkrcanje.
Okrajna bolniška blagajna. Minolega tedna se je prijavilo 456 slučajev bolezni, .'145 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 925, med njimi 14H ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim naredbam so naznanili 135. Podpor je blagajna izplačala ta tedne 10047-08 kron.
Dobrovoljci za a mrle/, k o vojsko se pri-gla^ajo baje tudi v Trstu. Tukajšnji konzul ve-likodu-itanski vsaj javlja tako v listih, da nihče ne more stopiti v angležko vojsko, če ni agležki podanik. Hm, hm! Morda je res tako, mogoče pa je tudi, da je to le prazna angleška baharija.
0 groznem vremenu v minulem tednu nam pišejo iz Brkinskih hribov: V noči med 151. in 14. in dne 14. ter v noči na 15. t. m. je bila po naših hribih in dolinah grozna, strašanska vihra. Treskalo, pokalo in gromelo je. Tresk na tresk je pokal okrog po naših hrihovih in dolinah od Iiodika do St. Petra, od Bistrice pa doli zopet do Rodika. Kako grozna je bila ta vihra, si ne morete niti misliti. Led se je prijemal sadnega in gozdnega drevja s tako težo, da so se veje kar lomile. Vse leži križema po tleh po vseh naših vrtovih, nasadih sadnega drevja, pa po gozdnih delih. Skoda se niti ne da ceniti, a gotovo jo je na tisoče in tisoče. Naš kmet žaluje posebno po sadnem drevju, ki mu je edini, glavni dohodek. Žalostno tava revež okrog po svojih posestvih. Ves obupan je. Ta do! odele mu je večinoma uničen in pokvarjen za 20, 30, 40 in morda za 50 let, ali pa mu ne bo nadomeščen nikdar več. Nekateri kmetje imajo škode 200, 500 in celo do 1000 gld. Ali, kakor rečeno, škoda se ne omejuje le na sadno drevje, ampak tudi gozdno drevje je polomljeno. Najbolj prizadete vasi so : Kozjane, Tatre, Vatovlje, Ostrovicu, Padež, Misličc in Va-reje. Sicer pa uradna komisija preišče vso škodo, kajti soseska za sosesko pošiljajo oblastim naznanila o tej katastrofi. Sedaj mora vlada storiti svojo
z t z z z z :::::::::
Zaloga in tovarna
pohiitva vsake vrste
od
Piazza liosario žtev. 'i.
(Šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapet arijah, zrcalili In slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo !
dolžnost do ubogega ljudstva, (torjć, ako ne pride {»odpora iz državne blagajne! To ljudstvo ni ne opomore nikdar več. Podpore treba nujno v dvojen namen. V prvo, da l»o ljudstvo rešeno lakote, v drugo, da nadomesti uničeno sadno drevje. A če kje, velja tu latinski izrek : llis dat qui eito dat. \ našem položaju je res, <la nam dvakrat da, kdor hitro da. Prosim torej slavne politične obla-stt, naj vrse svojo dolžnost - - in hitro, hitro!
Varujte se tatov ! Angeli Maltuič iz Sežane je neznan uzniovič včeraj na ulici ukradel iz žepa Hi gld. Oškodovanka je prijavila stvar redarstvu.
Aretiranje. Včeraj sta bila aretirana in izročena zaporom v ulici Tigor vratar Peter P. z Rovinja zaradi poneverjenja 7d gld. in H gl. in Aldo (i. z Dunaja zaradi goljufije in poneverjenja.
Povožen. Neznan kolesar je včeraj na Aetje-dott.il povozil 70-letnega Marija Sutioni iz ulice < arintia št. 'J. ter inu nevarno poškodoval roko.
Strupen sad. Z dvorišča hiše št. f>. na Ac<|iiedottu je včeraj nekdo ukradel sod, v katerem je bila poprej strnpena tvarina. Ker je mogoče, da kdo kupi sod ter bi nastala nevarnost zastrupljenja, priporočamo pozornost
Različne vesti.
Nesreča na železnici. Po noči 18. t. m. je
trčil med Montmoreuuom in Tbarmandom orleanske železnioe brzovlak z ekspresnim vlakom. Ena oseba je mrtva, dvajset jih je ranjenih.
Cena petroleja, ki je od začetka t. 1, poskočila že znatno, se ima od 15. t. m. zopet podražiti za 'J.'> nč. od (j. (100 kilogramov.) Potem bo cena po-troleja za 1 gld. 50 novč. viša, nego je bila začetkom t. 1.
Grof Lev Tolstoj, o katerem smo nedavno poročali, tla je zbolel v Moskvi, je okreval toliko, da je že lahko zapustil posteljo ter se lotil svojega navadnega dela.
Dopisnica, ki je potovala 21 let. Dne 2. maja 1*7«. je oddala neka tvrdka na Italijanskem nujno dopisnico, naslovljeno na Avgusta Menglii v mestecu Terni. Pred nekoliko dnevi je dopisnica srečno prispela, kamor je bila namenjena. Škoda le, da je adresat že davno mrtev!
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 19. Vsi lisi pričakujejo odločitve v krizi od kronskega sveta, ki se bo vršil danes. Pretežno prevladuje misel, da v zavarovanje državnih potrebščin bo trebalo poseči po i; 14. Gotovega pa se ničesar ne ve. Listi sodijo, da se državni zbor skoro odloži.
DltlliiJ 19. Xa pritožbo občinskega svetovalca Brunerjaje upravno sodišče razveljavilo sklep občinskega sveta dunajskega za prispevek 2 milijonov goldinarjev kakor pred ujm na posojilo, ki se ima najeti za cerkve, in sicer je razveljal radi tega, ker je dotični sklep nezakonit. Kajti po zakonu ni dopustno, da bi se tudi nekatoliki silili k nošenju troškov — če tudi le kakor pred ujm — za zidanje katoliških cerkva. To ni dopustno tudi v slučaju, da prispevek sloni na kompromisu z upravo države.
Vojna v južni Afriki.
London 19. Prvi lord admiralitete je delil včeraj premije mej dobrovoljce. Z ozirom na izraženo željo, tisi bi se tudi pomorščaki udeležili boja v južni Afriki, je rekel o tej priliki, tla oči Anglije ne smejo biti obrnjene le v južno Afriko, marveč tudi na ukupno svetovno položenje, na vse eventuvalnosti okolo nas.
Dllhlill 19. (Jhamherlain je vsprejel dostojanstvo doktorja prava in rekel v svojem odgovoru na nagovor, da je bila Anglija po krimski vojni in ustaji v Indiji še huje zadeta po zli usodi ; on da ne dvomi torej, da narod tudi sedaj, kakor tedaj, poskoči zopet na noge.
"" l'rJznaHu^mjZi^^
izimjtlliu U'hniino (lovr#eni
glasovirj i
dol*) h« uMj bolje in uHjooueje direktno pri tovarnarju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zalagr&telju.
Trst — Borzni trg številka 9 — Trst
T*	Ilustrirani k:>talui;i iui zahtcviuij« franko.	■>■
Za praznike!!
W Velik izbor
klobukov od 80 kr. in zimskih kap od 45 kr. navzgor oo
priporoča
Marija Fonn v Trstu
Via Poz/o del mare it v. L
(zraven velikega trga blizu Angclja Davanza).
Konkurenca nemogoča.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r :zun v drugih navedenih tobakarnah, tuna južnem kolodvoru.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjein zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Ponudec pod naslovom Ludwig Oesterreicher v. Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
IVI O K A
iz sloveeegu valjičnega mlinu
Vinko Majdič-a v Kranju
dobi se na debelo j>ri
Ales. Rnpick & G.o t Trsta
Via dello Sqnero liuovo 9.
na drobno skoro pri vseh večjih trgovcih.
i PRSNI PRAH (prah za izvožčeke)
On* kailjaj>.
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zaaližanju, na-■	hodu in drugim kataričnim afekcijam.
1 Skatljica z navodilom po 30 nv6. Pvbiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, ,.Pri dveh zamorcih"
»bolihka palača. Trst.
Zunanje naročbe iivrfcujujejo se p obratno oSto.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Dru&tvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na žlvljenle Društvena glavnica in reserva dne
81. decembra 1HJI3.....gld. 58.071.K73-84
Premije za poterjati v naslednjih
letih......... „ 30,541.700-64
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra lHt)4. . . . „ 161),i»2f».625'08 Plačana povračila:
a) v letu 1894......... 9,737.614*48
h) od začetka društva do 31.
decembra 1894........ 292,401.706-61
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjc-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši.
Gostilna
Andemo de Franci
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalma-insko Črno vino. Dotira kuhinju, domače klobas«. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL 8
Rafaela Italla
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
/aloira pohištvu /.a jedilnice, spalnice In spre-Jemalce, žlinnlc in peresnlc. ogledal in železnih 1» I a traja, po cenah, da se ni hati konkurence.
Um « F. PETECH
j TRST. - Via delle Pošte štv. 10.
| Istrska in dalmatinska vina iz najslovečili kleti. Cene brez konkurence, blago pristno in najboljše kakovosti. Istrsko llOVO fino 80, boljše 82. DaU niatiiisko fino 80, Opollo novo fino 8*3 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na tlom na katerikoli kraj mesta, izven mesta franko uiitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s
poštno dopisnico.
-•OO-
M. U. Dr. Ant. Zdhorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, ahortih in vstali ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseli slučajih bolezni.
omiiiujE ulica Carintia štv. 3, od 9. -11. in od 2. - 4. -ooo-
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne liolezii
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od S do 88/4 zjutraj in od 1 tlo 2 po poludne. /a uboge od 2 do v ulici Molin pieeolo štev. 1, 1. nadstr.
Slavno občinstvo!
Podpisani naznanjam, da sem odprl svojo gostilno
„Societa d'Almissa"
v ulici St. Catterina št. 2
kjer točim izvrstno dalmatinsko vino iz lastnega pridelka iz Podstraae pri Olmišn po .'5li kr., izven gostilne po ;»4 kr. liter. — Gorka in sveža jedila so vedno pripravljena. — Prodaja tudi vino po pogodbi od 10 litrov naprej.
Za obilen ooisk se priporoča
I vn u Tomasović
gostilničar.
F ILIJA LK A
BANKE UNION
V TRSTU
c peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a) Vsprejenaa u plačila na tekoči račun ter jih hrentuje:
Vrednostne papirje:
po 28/s0/o proti 5 dnevni odpovetli 27 0; .. lit **Vt°/o » ^ mesečni „
„ av/o , « ,
3B/"/n ., 1 letni
po
.) t' 01
-	/-J 10
.) n o
-	14 10
3
Napoleone:
proti 20 dnevni odpovedi 40
3 mesečni ., U
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 211 4°/u do vsakega /neuka; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko l>orzo. l'otrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, in kase in račune na tukajšnjem trgu, nieujiee za Trst, Dunaj, Budimpe&to in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti prim 5 ni proviziji.