Tz ha jn vRak četrtek. Cona mu je 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ža Ameriko in druge tu.jo države e K.) — Posamozne številke se prodaiajo "■■ po 10 vinarjev. ———— Slovenskemu ljudsivu v pouk In zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-sorati pa: Upravništvn ..Domoljuba*, — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.— ===== Štev. 30. V Ljubljani, dne 26. julija 1917. Leto XXX. ~ r—; Papeštvo in svetovni mir. Od prvega početka sv. Cerkve so se njeni predstojniki, rimski papeži, jasno zavedali, da je njih vzvišeno mesto v svojem bistvu tisto središče, odkoder naj izhaja mir med narode vsega sveta. Naloga, ki jo opravlja danes knez miru, sveti oče Benedikt XV., ni nova, temveč je, kakor izpričuje zgodovina, stara nič manj kakor papeštvo samo. Bilo je leta 451. Divja hunska povo-denj je pretila preplaviti Italijo. Atila, »šiba božja«, je zapretil Rimu z usodo opustošenja, ki je ravno prej zadela Oglej. Tedaj se je dvignil papež Leon L in stopil nedaleč od mesta Mantove pred brezsrčnega kralja in ga z odločnim svojim nastopom odvrnil od »večnega« mesta. Zagotovil je tako mir Rimu in celi Italiji. Italija, nekdaj središče mogočnega 'imskega cesarstva, je v 8. stoletju postala '-apnščena pastorka. Njeni gospodarji, vzhodnorimski cesarji, so jo prepustili na milost in nemilost divjim narodom. Pridrli so Longobardi in že hoteli seči z orožjem Po »Večnem« mestu. Edinole posredovanje Papeža Gregorija I. je rešilo mesto gotovega pogina. Odkritje Amerike je rodilo med iSP*nsko in Portugalsko radi mej neprestana nasprotstva. Prepiri so se srečno raz-Pictli vsled prizadevanja papeža Aleksandra VI.; določil je mejo, ki naj deli ozemlje obeh oblasti v novem svetu. Da tudi po letu 1870., ko je bila Cerkvi oropana »dediščina sv. Petra«, ni padel 'Pjiv papežev pri vladarjih, nam potrjuje iz leta 1885. Tedaj je prepustil nem-1 državni kancler Bismarck sv, očetu Le- XIII. razsodbo v zadevi Karolinških okov, radi katerih je bilo nastalo med Nemčijo in Španijo resno nesporazumljenje. Sv. oče je rešil zadevo v popolno zadovolj-nost obeh držav. Ta prizadevanja za mir so se pa pokazala najizraziteje prav zadnjih 25 let, ko je začela tleti iskra, ki je vnela sedanji svetovni požar. Z bolečim'Srcem je tedaj opazoval sv. oče Leon XIII., kako nezaupno se gledajo evropske države med seboj, kako se sklepajo tajne zveze in sporazumi, kako se kujejo postave, da bi, ko pride čas, na mah stopile milijonske armade na krvavo pozorišče; z žalostjo je opazoval, kako se polnijo arzenali z morilnim orožjem, ki je povzročilo v tej dolgi borbi potoke krvi in solza. Previdel je že tedaj vse grozote vojske, ki je imela slediti temu neprestanemu oboroževanju. Njegov cilj je bil, za-treti to tlečo iskro v početku, še preden bi se razpalil iz nje grozen požar. Z vso odločnostjo je zavrgel staro pogansko načelo: »Če hočeš mir, pripravljaj vojsko!« in na njegovo mesto postavil drugo, ki naj se glasi: »Nehajte z oboroževanjem in pripravite prostor pravičnosti in krščanski ljubezni!« Leon XIII. je prvi sprožil srečno misel o mednarodnem razsodišču, kjer naj bi se pravično in nepristrnsko reševala sporna vprašanja držav. Glas sv. očeta je našel obilo odmeva pri evropskih državah. V Angliji, Nemčiji, kakor tudi v Avstriji so se čuli tedaj po zbornicah predlogi odličnih mož, naj papež načeluje mednarodnemu razsodišču, ki se naj ustanovi na bodoči mirovni konferenci. Prav posebno se je za uresničenje te misli trudila Rusija, ki bi bila tudi ta svoj namen dosegla, ko bi ga ne bila preprečila Italija. Sicer se je leta 1898. res sešla prva mirovna konferenca v Haagu in leta 1907. pod novo vlado enako miroljubnega Pija X. druga, a obe sta, morda uprav vsled papeževe nenavzočnosti, rodili le malo uspeha, zakaj komaj sedem let po tem so narodi že posegli po orožju. Zanašajoč se na božjo pomoč je prevzel sredi bojnega hrupa Be n e d i k t XV. breme najvišje službe in v zvezi s tem tudi službo kneza miru na svoja ramena. Takoj ko je nastopil, je zastavil ves svoj vpliv v to, da bi ustavil krvavo morijo, ki je že divjala, in vrnil- narodom blagoslovljeni mir. Od dobrega pastirja Jezusa Kristusa, tako piše v prvi okrožnici, nam je naročeno, z najglobokejšo očetovsko ljubeznijo objemati vsa jagnjeta in ovce. Ker moramo biti po zgledu Jezusa Kristusa pripravljeni — in to tudi smo ..... dati življenje za njih rešitev, je naš najtrdnejši sklep ničesar ne opustiti, da, kolikor je mogoče v naši moči, kar najhitreje napravimo konec temu zlu.« Vsi narodi vesoljnega sveta naj bi se kot sinovi enega in istega Očeta združili v pravičnosti in medsebojni ljubezni v eno veliko državo — državo mitu. Miru nam sv, oče kljub neprestanemu prizadevanju ni mogel izposlovati; dal pa je vse, kar je zmogel. Dosegel je, da se nesrečne žrtve sedanje vojske, ujetniki-inva-lidi danes vračajo iz sovražnih dežela na svoje domove. Postavil si je s tem spomenik pred vsem katoliškim in nekatoliškim svetom. Znano je, koliko skrb je poi-vetil sveti oče ujetniškžm taborom, kobko solzä je obrisal cd vojske ti« з prizadetim narodom, ki jim ie razdelil svoj td'nü dohodek — Petrov novčič. Dobro srce sedanjega papeža so okušali tudi naši slovenski ujetniki v Italiji, ki so za zadnjo velikonoč prejeli papeževe darove: jestvila, pijače in druge stvari. Sledivič nikakor ne smemo prezreti tega, kar sv. očeta v sedanji vojski povzdiguje nad vse vladarje vesoljnega svfeta — njegova stroga nepristranost. Dasi se .valovi viharja teh dni s silo zaganjajo tudi v Petrov čolnič, stoji vendar krmar v njem trdno in neomajno, tako da je rimski papež v tem usodnem času edina resnično nevtralna sila — velesila bolje rečeno, — In vendar se je, žal tudi med našim ljudstvom tuintam verjelo prekanjenim hujskačem, ki so raznašali zlobne izmišljotine, češ da je papež postal zaveznik Italije in naših nasprotnikov. Ali moremo reči, da je le nekoliko resnice na tem? Čujmo, kako giše o tej zadevi protestantski profesor Möhler: »Nevtralnost papeža v sedanji vojski je stvar, ki je samaobsebi umljiva, ker ta vojska ni verska vojska; uradnik katerekoli države pa glavar katoliške Cerkve ni.« Pač dovolj jasne besede, ki ne potrebujejo nadaljnje razlage. Ne bilo bi mi torej treba iskati še drugih dokazov za to dejstvo, a vendar naj v potrdilo tega navedem še par značilnih besed iz članka, ki ga je pred meseci objavil »Avanti«, list italijanske socialne demokracije: »Ravno stroga nevtralnost papeževa,« tako piše, »je glavni vzrok, zakaj bo Benedikt XV. v kratkem tisti mož, ki bo gotovo slavil svoj triumf.., Prišel bo namreč čas, preje ali kasneje, ko se bodo narodi naveličali vojske. In nato ...? Prav tedaj bo treba previdnega in potrpežljivega posredovalca ,.. Toda katera sila je, ki bo mogla doseči, da vojskujoči se narodi od-lože orožje ... To je edino papež; kajti to je splošno prepričanje, četudi nekateri drugače govore, da je .on ostal nevtralen.« Če tako sodijo nasprotniki sv. Cerkve in papeža, kaj naj porečemo mi katoličani, ki hočemo biti njegovi zvesti podaniki?'Ni neupravičena naša trditev, da bo pri sklepanju miru, kjer ne bo šlo zgolj za koristi .vojskujočih se držav, temveč za koristi vesoljnega človeštva, nujno potrebno, da bo ondi zastopana nepristranska, ugledna moč, ki bo zmožna ustaviti se vsaki sebičnosti in krivičnemu koristolovstvu, Uverjeni pa smo tudi, da ni nihče bolj poklican tu sodelovati, kakor tisti knez, ki stoji nepristransko nad vsemi narodi in državami in ki ima y očeh edinole blagor vseh vernikov in vsega človeštva, tisti, ki je že dosedaj postavil yse svoje moči v službo mirovnega dela. Zakon o novi uredbi vzdr-ževalnine za dobo sedanje f vojske. '(Piše deželni svetnik dr. Josip Derma-* stia.) v • 1 Vojska je gospodarskemu delu odtegnila ogromno število delavskih moči. Vpoklicancem je odšel zaslužek, s katerim so preživljali svojce. Zakon z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, je bil določen, da nudi svojcem za izgubljeno gospodarsko moč nadomestek Jr obliki državnega prispevka za preživ-janje. Navedeni zakon je svojo nalogo lakoj v začetku vojske morda izpolnil; pozneje pa prav gotovo zlasti vsled rn-Btočc draginje ni več ustrezal namenu. 2> To vedo najbolje svojci vpoklicancev, ki so navezani na življenjske prispevke, kateri z današnjo draginjo niso več v složnem razmerju. Prispevki za oosa-mezno osebo nikakor ne zadostujejo za preživljanje; skupna vsota prispevkov podpiranih svojcev ne sme presegati povprečnega dnevnega zaslužka, ki ga je imel vpoklicanec pred svojim vpoklicem. Vsled počasnega delovanja komisij za preživljanje traja več mesecev, preden upravičeni svojci pridejo do nakazila vzdrževalnine. Prav pogosto je treba pravcatega boja, da se revežu doseže po zakonu pristoječi mu preživ-ljenjski prispevek. To pozna pisec, kateremu je bila pri deželnem odboru, ki ima nekak gospodarski urad, prilika dana nebroj upravičenim svojcem vpoklicanih oseb pripomoči do podpore, potem ko so bile poprej njihove prošnje že večkrat zavrnjene. V več slučajih se je zamoglo doseči nakazilo prispevka šele s pritožbo na upravno sodišče. Pri takih razmerah in stalno rastoči draginji je naravno, da se med svojci vpoklicancev vedno bolj širi revščina, kateri tudi zasebna milosrčnost in skrb občin ne moreta odpomoči. Pomagati se zamore edinole z novim zakonom, ki življenjski prispevek današnjim draginjskim razmeram potrebno zviša, zagotovi, hitreje poslovanje komisij za preživljanje in ne napravlja višino skupnih zneskov na prispevkih odvisno od povprečnega dnevnega zaslužka, čigar ugotovitev je bila dosedaj največkrat povod, da se je rešitev prošnje za nakazilo prispevka mesece zavlačevala. Dne Vt. t. m. je poslanska zbornica sprejela po odseku predlagani načrt zakona glede nove uredbe prcživljenj-skega prispevka. Priznati se mora, da namerava sprejeti načrt bistveno izbolj-. šati položaj prizadetih družin. Neizpre-menjen načrt zakona je bil sprejet tudi v gosposki zbornici. Ker je brezdvomno, da zakon glede nove uredbe preživljenj-skega prispevka dobi cesarsko potrje-nje in v najkrajšem času stopi v veljavo, hočemo javnost že sedaj opozoriti na glavne določbe novega zakona v primeri z dosedanjimi. Od katerih oseb se zamore dobiti vzdrževalnima? Po zakonu z dne 26. decembra 1912 se zamore dobiti prispevek za preživljanje samo po onih osebah, ki niso zavezane za prezentno službo, to je za navadno triletno vojaško službo, in so bile vpoklicane zaradi mobilizacije ali poziva črne vojske na dejansko vojaško službovanje. Po novi postavi pristoja prispevek po vsaki osebi, ki služi pri vojakih. Prispevek se zamore dobiti torej ne samo po vpoklicanih rezervnikih in črnovojnikili, temveč tudi po osebah, ki še izvršujejo triletno prezentno službo, kakor tudi po onih osebah, ki so vstopile prostovoljno v vojaško službo. Kdo je upravičen do vzdrževalnine? Po zakonu z dno 26. decembra leta 1912 so do preživljenjskega prispevka upravičeni samo žena in zakonski pu. tomci, zakonski predniki, bratje in sestre, tast in tašča, nezakonska mati in nezakonski otroci. Po povem zakonu so do preživljenjskega prispevka upravičene vse osebe — ne glede na sorodstvo — če je njih preživljanje odvisno od dohodka iz dela vpoklicanega in če je preživljanje ogroženo, ker je ta dohodek popolnoma odpadel ali se pa tako zmanjšal, da za preživljanje ne zadostuje. Za upravičenost do prispevka zadostuje torej samo dejstvo, da je vpoklicanec preživljal oziroma podpiral kaktrosebo, katere preživljanje je vsled tega, ker je odpadel zaslužek vnokli-canca, ogroženo. — Krog za prispevek upravičenih oseb se torej zelo razširi, kar ustreza pravilnosti. V prihodnje bodo nemogoči slučaji, da bi vzdrževalnine ne dobila revna, stara, za vsako delo nesposobna žena po svojem v vojaško službo vpoklicanem dejanskem poginov]jencu. Že precej v letih je na primer vzela ti dni starega nezakonskega otroka za svojega. Preživljala ga je z delom svojih rok in ga pošteno vzgojevala. Kot priden fant je že nekaj let pred vpoklicem v črnovojniško .službovanje preživljal svojo dobro rcdnieo. Dasiravno je obstojalo med obema raz morje kakor med materjo in sinom, uboga žena vendar ni mogla dobiti preživljenjskega prispevka. Sedaj јСјјЈ^ možno. Povsem nova je določba, da so ose be, ki si po vpoklicu svojih rednikov in, podpirateljev z lastnim delom kaj prislužijo, vkljub temu upravičene zahtevati prispevek za preživljanje. Če na primer žena po vpoklicu svo' jega moža prične branjarijo, ki ji dona-ša za preživljanje zadostno dohodkov, je vendar upravičena do vzdrževalriine. — Zakon noče dajati nagrad za hrei-delnost, kateri so se vdajale dosedaj nekatere do prispevka upravičene osebe, ker se jim je po sedanji postavi odtegnil prispevek, ako so si po vpoklicu moža z lastnim delom vsaj toliko prislužile, kolikor jč znašala vzdrževal-nina. . Istotako nova je določba, da zanio-rejo osebe, katerim pristoja po obče"1 državljanskem zakoniku pravica preživljanja, zahtevati preživljcrijski prispevek, četudi jih vpoklicanec pred vpoklicem ni preživljal, samo da so dani predpogoji občega državljanske^ zakonika. Tako zamorejo starši, katerih P'c* možen jske razmere so se že po vpokh"11 sinov tako izpremenile, da se sami ne morejo preživljati, upravičeni do v«»1' ževalnine, četudi jih sinovi pred vpoklicem niso preživljali ali vsaj po«" pirali. Tako je upravičen nezakonski otroK do vzdrževalnine po svojem nezakonskem očetu, četudi ga ni nezakonski pred vpoklicem vzdrževal; upravičen je ao vzdrževalnine nezakonski otrok celo tedaj, če se je rodil po vpoklicu nezakonskega očeta. (Konec prih.) Pregled po svetu. Prenovitev Avstrije, »Avstrijska poK-lična družba« na Dunaju je imela 18, julija pomenljivo mirovno zborovanje, pri katerem je govoril tudi znameniti vseučiliški profesor dr, Fr. Foerster iz Monakovega, dalje poslanec dr, Krek, dr. Redlich iz Berlina, prof. Lamaš in drugi. Sprejeta je bila končno naslednja resolucija: Zborovanje zahteva, da avstro-ogrska dada, ki se je prva postavila na stališče miru potom medsebojnega sporazumljenja, vstraja na tej poti. Kajti le mir, ki ne vzbuja pri nobeni bojujoči se stranki občutka poraza in ponižanja, je porok trajnosti in podlaga, na kateri je zgrajena svetovna organizacija kulturnega edinstva, na kateri edini je možno države gospodarsko preobraziti, Avstrija pa ne zahteva le konca te strašne vojske, marveč zahteva narodnega miru tudi znotraj. Le Avstrija, ki si je priborila notranji mir, bo pri mirovnih pogajanjih mogla svoje interese uspešno braniti ter svojo kulturno nalogo zastopati z učinkom. Zbor vsled tega pooblašča sklicatelje, naj takoj započno organizacijo, ki imej nalogo, javno mnenje pridobiti za zahtevo v prenovitev Avstrije na podlagi prave demokracije in narodne enakopravnosti.« Ugibanja. V jeseni se bo sedanje uradniško ministrstvo umaknilo parlamentarnemu, Že zdaj ugibljejo, kdo bo prihodnji mož-krmar. Imenujejo se znani dr, Koerber, še bolj pa bivši ministrski predsednik baron Beck. Nenavadno je, da je splavalo na polšje tudi ime predarlskega posestnika-kmeta, krščanskega socialca Finka. Ta mož je izredno zmožen in talentiran. Z ozirom na geslo demokratizacije bi ne bilo nič čudno, ako bi ga postavili na čelo vlade. Moder mož je član gosposke zbornic« dr. Lamaš. Zapisal je te dni nekje naslednje besede: »Naši bratje se ne Nujejo na frontah zato, da bi si priborili tuje dežele ali podjarmili sosednje narode, ampak branijo le domače ognjišče, domače navade, ter hočejo vsaj svojim otrokom zasigurati dragoceni m'f. Pomiloščenje političnih kaznjencev v Avstriji je pokazalo svetu pot, po kateri jo mogoče priti do miru. Po za-s,utri našega miroljubnega cesarja smo Sl' '»očno približali miru. Da hočo naša Monarhija pravičen mir, dokazujejo štiri dejstva : Obnovitev ustavnega in Parlamentarnega življenja, pomilosti-ev Političnih kaznjencev, odstranitev profa Tisze, priprave za pravičnejšo vo-.111,0 pravico. Vojska je tudi dokazala, "a se je načelo nasilne nadvlade skr-rAv t' ..^otrania sprava med narodi v v.strijl, a ne nadvladje, vodi do miru. Nastop novega bana v hrvaškem saboru. Hrvaški sabor je pričel dne 12. julija zopet zborovati. Novi ban Mihalovič je izjavil, da bo njegova vlada res prava hrvaška vlada. Vpeljati hoče splošno in enako volilno pravico. Podpirati hoče sporazumno delovanje- Hrvaške z Ogrsko. Opozicija je ugovarjala in klicala banu: »Osvobodite nas Madjarov!« V seji dne 13. t. m, so podali strankini načelniki svoje izjave. V imenu vladne stranke sta izjavila dr, Mažu-ranič in dr. Pejačevič, da sta zadovoljna z novo vlado. V imenu opozicije so govorili proti vladi dr. Pavelič, dr. Pazman, Radič in Budisavljevič, V imenu Starčevičeve stranke prava je izjavil dr. Pavelič, da Starčevičeva stranka vztraja pri svojem programu in se pridružuje jugoslovanski izjavi v avstrijskem državnem zboru. Zahteva združitev hrvatskih in slovenskih dežela pod žezlom Habsburžanov. Za uresničenje tega smotra se bo stranka odločno borila ne samo v saboru, ampak tudi izven sabora. Od večine, ki plazi za Madja-ri, so izstopili poslanci Valerijan Pribiče-vič, Rudisavljevič, Lorkovič in Rosič. Pomenljiv pozdrav. Nemški državni kancler dr. Michaelis je poslal grofu Czer-ninu pozdravno brzojavko, v kateri pov-darja, da se bo trdno držal načela vsakega nemškega državnega kanclerja, ki je: ohraniti najtesnejšo in najzvestejšo zvezo z Avstrijo, Grof Czernin se mu je zahvalil za pozdrav in izjavil: Za časten mir pripravljeni, sicer pa odločeni za boj do skrajnosti, bosta Nemčija in Avstrija izsilili pogoje za nemoteno mirno bodočnost, Ali bo res kaj ... V »Vossische Zeitung« je bil pred kratkim članek, ki dokazuje, da si mora Avstrija v interesu srednje Evrope priklopiti Srbijo. Takole piše: »Hrvatska in Slavonija, Bosna, Dalmacija, Primorsko, Kranjsko, južno Štajersko in Koroško naj se združijo v avtonomno delno državo monarhije in s priklopitvijo Srbije dosežejo tisto izpopolnitev, ki bi varovala Avstrijo pred vsakimi zunanjimi agitacijami, ker bi bili potem vsi Jugoslovani združeni v okviru monarhije.« Nemški kancler govori. Dne 19. julija je imel kancler dr. Michaelis svoj nastopni govor, ki ga je javnost nestrpno pričakovala. Kaj je povedal? Veliko znanih reči je ponovil; marsikaj važnega razodel: »Pomorska vojska se je obnesla bolje, nego je bilo pričakovati . , . Italiji 11. bitka ob Soči ne bo uresničila gorkih želja . , . Nastop Amerike nas ne moti in ne bega ...Glede vojnih ciljev, kar je bilo jedro njegovega govora, se je izrazil: »Nemčija ni hotela vojske; ni je želela, da bi osvajala tuja ozemlja, da bi povečala svojo moč, a tudi vojskovala se ne bo več, če se doseže časten mir. Ko smo se hrabro in uspešno držali, pa želimo, da kot taki tudi sklenemo mir, Miru pa še enkrat ne bomo ponujali, kajti roka, ki smo jo svoj čas ponudili za mir, je segla v praznoto . . . Mir mora tvoriti temelj trajni spravi med narodi . . . Če bodo opustili sovražniki svoje osvoje-valne pohlepe, če bodo opustili svoje želje, da bi nas vrgli na tla, če bodo želeli, da se pogajamo, je ves narod in vsa armada teh misli, da smo pripravljeni . . .« V imenu katoliških poslancev je izjavil Tehrenbach: »Državni zbor soglaša s kan-clerjevimi izjavami glede na mir. Zasledujemo trajno spravo med narodi, ne osvojitev, ne nasilstev. Če pa nasprotniki sodijo, da je ta izjava znamenje naše slabosti, bomo pokazali, da smo pripravljeni udariti in da smo sposobni zmagati.« Novi nemški lancier in ententa. Da je Bethmann odstopil, so provzročile stranke v nemškem državnem zboru, ki so stavile mirovne resolucije. Zdaj ko že vodi vladne posle v Nemčiji novi kancler dr. Michaelis, se je oglasilo tudi časopisje entente. To pa pravi, da ne more verjeti, da bi bili ti dogodki odkriti, marveč jim oponaša ozadje hinavske politike; po drugi strani pa trdi, da je zmagala vojna stranka, ki jo vodi Hin-denburg. Svetovna vojska. Ruska ofenziva pri Lomnici zlom-ljeua. Protinapad naših čet se je posrečil. — litisi vrženi iz; Kaluža. — Ofenziva naših zaveznikov pri /borovem. — lluska bojna črta predrta. — Naši zavezniki pred Tarnopoloiu. — Na francoski fronti neprestani boji brez izprememb. — Velika bitka v zraku. VOJSKA Z ITALIJO. Italijani so bili pretekli teden precej živahni zlasti na primorskem bojišču. Tudi italijanski letalci so zadnje čase poskušali s svojimi poleti daleč za bojiščem; celo do Ljubljano se jo bil eden zmotil. Topniški boji so postali na soški fronti zelo ostri. Na trientski fronti pa Italijani zelo radi vrtajo pod zemljo in prožijo mine. Na Colbriconu je eksplodirala italijanska mina, nastala je velika globclj; toda naši so bili bolj hitri kot Italijani, hitro jo udoro v razstreljeni prostor in zasedejo rob nastale kotline. Ko so naši že prostor zasedli, je začela streljati italijanska artiljerija — a je bilo prepozno. Ugibanja o italijanski ofenzivi. Švicarski listi poročajo, da smatra italijansko kakor tudi francosko vojno vodstvo za potrebno, da začne italijanska armada ofenzivo v zvezi z ententiniini armadami na Francoskem. RUSKO-ROMUNSKQ BOJIŠČE. Ruska ofenziva popolnoma ustavljena. Do prostora ob Lomnici, ki se pri Haliču izliva v Dnjestr, je prodrla ruska ofenziva; na gričih ob Lomnici se jo pa razbila ob avstrijsko-nemškem odporu. Ruskim četam se je bilo že posrečilo, da so bile udrle celo čez Lomni-co na višino ob njenem levem bregu, toda tu so bile krvavo odbite. Naši zavezniški protinapadi ob Lomnici. Ko so Rusi krvaveli v brezplodnih napadih na višinah levega brega Lomnice, so došle našim na pomoč nove rezerve, med njimi Ravarci in Hrvatje. Utrujene ruske čete se niso 3> moglo več ustavljati; umakniti so se morale z levega brega Lomnice, izprazniti mesto Kaluž in ozemlje, južno od tod. Boji so bili silno srditi posebno južno Kaluža, na desnem bregu Lomnice. Zmagovite avstrijske in nemške čete so zasedle dne 17. t. m. popoldne višine .vzhodno od vasi Novice. Da bi rešili svoj obupni položaj pri Novici, so Rusi besno napadali jugozapadno od tega kraja pri vasi Lodziany. Šestkrat so naskočili, a hrvaški bataljoni so jih vedno vrgli nazaj. Sovražne izgube so bilo v .vseh teh bojih nenavadno težke, ker je gnalo rusko vojno vodstvo brezobzirno vedno nove čete v boj. Pri Kalužu sta strašno trpeli dve ruski diviziji iz ode-škega vojaškega okraja. Ruski pešpolk št. 638 se je po izpovedi ujetnikov upiral vsakemu napadalnemu povelju. Šele novemu polkovniku se je posrečilo, da je 17. t. m. pregovoril ljudi na na- navalu osvojile tri zaporedne ruske brambne črte. Sovražnik je zbežal v divjem neredu proti Tarnopolu. Sovražna bramba je bila v začetku strta na širini kakih 25 kilometrov. Ker so pa zavezniki udrli v bok sosednjim odsekom in zgrabili sovražnika od strani, se je razširila udrtina v sovražni fronti v nad 40 km široko vrzel. Preganjalci bežečega sovražnika niso pustili izpred oči. Neprestano so mu bili za petami. Pri zasledovanju so pomagali v veliki meri tudi zavezniški letalci. Ti so metali bombe v bežeče sovražne mase. Nad cesto iz Zborovega v Tarnopol so letali prav nizko in s strojnimi puškami streljali v sovražne kolone na cesti, zlasti v tren; nastala je velika zmešnjava med bežečim sovražnikom. Rusi so poskušali ustaviti naše prodiranje, toda zastonj. Napadalne zavezniške čete so dosegle že utrdbe pred Tarnopolom, južno Turško taborišče v Mezopotamiji. pad, a polk je tako trpel, da je ostalo le 300 mož živih. Naša zavezniška ofenziva pri Zbo-rovu. Ker so naše čete pri Kalužu tako neprijetno stopale Rusom na pete, je poslalo rusko vojno vodstvo na pomoč rezerve iz sosednjih bojnih črt. To so pa ravno hoteli naši doseči. Ko so naši napadi pri Kalužu potegnili nase večje ruske sile, so 19. julija naenkrat naše zavezniške čete začele ofenzivo pri Zbo-rovu v prostoru med Seretom in Zlato Lipo. Prebita ruska fronta. 19. julija so nenadoma začeli bruhati najtežji topovi jeklo in ogenj v sovražne postojanke severno od Zborovega. Po kratki, par ur trajajoči siloviti artiljerijski pripravi, so naskočile nemške čete, med katerimi je bilo tudi več avstrijskih oddelkov. Ob cesti, ki pelje iz Zborovega v Tarnopol, so zavezniške čete v prvem 4> od tod pa železnico, ki vodi iz Brzeza-nov v Tarnopol, in pridobile tako v par dneh za kakih 35 km prostora. Rusi po svoji stari navadi požigajo na svojem begu mesta in vasi, tudi mesto Tarnopol že gori. Ujetnikov in plena še ni mogoče prešteti, dosedaj poročajo o 5000 ujetnikih in nekaj zaplenjenih topovih. Posledice tega uspeha moramo šele pričakovati. Frorokovati se ne more, vendar je pa že sedaj gotovo, da je izravnan uspeh ruske ofenzive \ začetku julija. Če se zaveznikom predor sovražne črte popolnoma posreči, se iz tega lahko razvije popolen ruski poraz. Ruski razbremenilni napadi. Da bi zadržali zavezniško prodiranje, je zadnje dni rusko vojno vodstvo hitro vrglo severno od Dnjestra nove čete v boj. Te so pričele napadati ob Narajovki, toda vsi njih napadi so bili gladko odbiti. Živahno streljanje se je začelo zatl-nji čas tudi v Karpatih in v Romuniji, kakor se vidi iz uradnih poročil. V Karpatih so naše čete odbile več ruskih poizvedovalnih sunkov; .topovski ogenj se je zelo povišal zlasti v Romuni'ji. FRANCOSKO BOJIŠČE. Neprestani boji so se ponavljali tudi pretečeni teden na zapadni fronti, toda brez posebnih posledic. Na belgij. skem ozemlju je razsajala angleška artiljerija; tudi pehotnih bojev ni manjkalo. Angleži bi bili radi iztrgali Nemcem izgubljeno ozemlje, toda njih napadi so bili zastonj. Velika bitke v zraku. — 50 letal v boju. Na francoskem bojišču se je 17 t. m. razvnela velika zračna bitka. 2 obeh strani se je udeležilo boja okrog 50 letal. Oba nasprotnika sta nastopala spretno in žilavo. Sestreljeno je bilo na obeh straneh 11 letal. /f Tedenske novice. Posvetovanje duhovnikov. Dno 17, julija je povabil presvetli lcnezoškof dr. A. B. Jeglič gg. dekane in več drugih duhovnikov 'na važen posvet v Ljubljano. Zborovalcem so se pojasnile notranje razmere \ škofiji; razgovor je bil tudi o nesporazumu v S. L. S. Pojavilo se je namreč neko neljubo nasprotje med katoliškimi somišljeniki, ki l)i utegnilo močno škodovati, ako se ne . poravna. Zborovalci — zvesti načelom 8. L. ■S., utrjenim na katoliških shodih — so , Zahtevali soglasno, naj se nasprotje na i v salt način poravna in sicer tam, kjer ••to je jelo krhati. Duhovski zbor je dalje rxrazil nujno željo, da si pri splošni organizaciji našega ljudstva v zrnislu sklepov naših katoliških shodov poda-j mo prijateljsko roke vsi, duhovniki in neduhovniki. Odlikovanja. Dekanu v Cerknici, g. Jožefu Juvanec je podeljen vitežki križec Franc Jožcfovega reda z vojno dekoracijo. — S civilnim zaslužnim križcem III. r. je odlikovan g. Karel Pire, davčni nadupravitelj in prednik Marijine kongregaeije gospodov v Ljubljani. +Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg. kaplani: Ivan Sadar iz Mirne peči za prefekta v zavod sv. Stanislava, Karel Rupnik iz Erze-lja za ekspozita na Konjšico; Josip Gosti-ša iz Št. Vida pri Zatičini za župnega upravitelja v Spodnji Log pri Kočevju Ivan Drešar iz Spodnjega Loga pri Kočevju v Trebnje; Frančišek Lončar iz Št. Jerneja v Št. Rupert; Rudolf Kapš iz Trebnjega » Št. Jernej; Josip Stupica iz Šmartnega pr' Litiji v Trebnje; Frančišek Gabrovšek n Hrenovic k sv. Petru v Ljubljani; Andrej Kajdiž iz Smlednika v Hrenovice; Martin Bukovec iz Bohinjske Bistrice v SmledmK. Alojzij Tome iz Stopič v Faro pri Kostet Ignacij Skobe iz Senožeč v Preserje; A"' [on Bojanec, ekspozit v Suhoriji, za ekspo-sita v Nadanje Selo; Franc Vidmar iz Iga za ekspozita v Suhorijo; Ivan Sušnik iz planine na Ig; Pavel Klemenčič iz Kočevja na Krško, — Nameščeni so čč. gg. se-meniški duhovniki: Peter Flajnik v Le-skovcu, Janez Komljanec pri Sv. Križu pri Kostanjevici, Andrej Stare v Mirni peči, Štefan Traven v Dolah pri Litiji, Franc Ur-banec v Šmartnem pri Litiji, Vincenclj Zor v Bohinjski Srednji vasi, Janez Zore v Št. Vidu pri Zatičini, Josip Žužek v Planini. __ Novomašniki: Anton Dolinar v Starem trgu pri Kočevju, Vincencij Gostiša v Šempetru pri Novem mestu, Jakob Miglič v Studenem, Alojzij Peček v Koprivniku na Kočevskem, Janez Pirkovič v Kočevju, Janez Pivek v Stopičah, Frančišek Šuštar v Bohinjski Bistrici, Filip Terčelj v Škofji Loki, Anton Urh v Dolu pri Ljubljani, Janez Vilhar pri Sv. Križu pri Kostanjevici, Alojzij Zupane v Toplicah. Potrjena postava. Dunajski uradni list naznanja, da je cesar potrdil zakon, s katerim so si državni poslanci podaljšali mandate do konca 1. 1918. Na Skaručlni bo 29. julija (9. nede-' ljo po binkoštih) običajni cerkveni shod. Sv. maše bodo ob 7., 9. in U. uri. 25letnica romanja. Dne 15. julija, na godovni dan dunajskega apostola P. Abel-a dr. J,, so se zbrali dunajski krščanski možje zopet v Marijinem Celju, da so ob go-dovnici svojega voditelja-starčka proslavili 251etni jubilej dunajskega romanja na Marijino božjo pot v Mar. Celje. V teh 25. letih se je na Dunaju marsikaj na bolje obrnilo in sicer ne le v politično-socialnem, ampak tudi v versko-nravnem oziru. Mož, ki jc stal na čelu teh važnih krščanskih in domoljubnih prizadevanj — je P. Abel S. J, Dasi se je medtem postaral, a mladeni-ik:i živahnost ga še ni zapustila; navdaja ga šc ista neupogljiva apostolska gorečnost, s katero je nekoč navduševal staro, močno gardo okrog t Luegerja. Četudi razmere niso ugodne, se je tudi ob tej priliki zbralo veliko vrlih dunajskih krščanskih mož pri Mariji v Celju; pri skupnem obhajilu je bil o čez tisoč udeležencev. Pozdravne brzojave so poslali cesarski dvojici, sv. očetu, nekaterim članom cesarske hiše, kardinalu dr. Piiflu in drugim. Iz Rima je došel takoj odgovor: »Sv. oče je v duhu združen s pobožnimi romarji, ki hočejo v svetišču Marijino Celje od presvete Device izprositi narodom mir, ter podeljuje dobrohotno in v iskreni ljubezni vsem udeležencem kakor tudi njih družinam apostolski blagoslov. — Kardinal Gasparri.« Orgljarska šola bo zopet otvorjena v iesem v Ljubljani, če se bo oglasilo dovolj gojencev. Vodstvo je »Pred škofijo« št. 12. Zopet hud udarec. Dne 20. julija — v petek — je bilo po celi Kranjski viharno. Po dneh občutne vročine so se znosili hudourni oblaki z debelo točo »ad Belokrajino. Ob šestih zvečer je zlasti v črnomaljskem okraju klestila ■oča celih 25 minut, da je vse uničeno, 'uzen žita, ki je požeto. Toča je zmlati-koruzo, ki je glavni pridelek, oklepna sadje, ki je tako lepo kazalo, zdro-,la fižol in zelenjavo. Vihar je rval močna drevesa, podiral kozolce, pobijal šipe. Ubogo ljudstvo, kako se bo preživelo. — Enako žalostno poročilo je do-šlo tudi s Prežganja pri Litiji, kjer je tpča v četrt ure , pokončala tudi rž in pšenico, ki je ravno dozorela. Isti čas je napravila toča obilo škode na Črnučah in Dobrovi pri Ljubljani. — V okolici Sevnice na Štajerskem in drugod so okleščeni tudi vinogradi. Utonil je v Savi llletni sinček tovarnarja Ivana Keber iz Tacna pri Ljubljani. Vse bo treba zastražiti. Tatvine se množe ne le na polju in vrtovih, ampak še, celo po cerkvah. Pozimi so po ljubljanskih cerkvah izginjale sveče; zdaj čujemo, da so božjeropne roke segle v dekanijski cerkvi v Leskovcu po oltarnih prtovih. Za pogorelce v Podgorici je daroval deželni odbor kranjski 5000 kron, tovarnar Karel Pollak 1000 kron, presvetli knezo-škof ljubljanski 200 kron, precej dobrotnikov je poslalo manjše zneske. Zmešalo se je prevozniku žgane rude Ivanu Poženel v Idriji. Popravljal je na progi neki stroj; kar pridrdra po progi voziček, ki se je sam odtrgal. Poženel se je prestrašil, misleč, da Lahi zopet bombardirajo mesto. V zmedenosti, ki ga ni več zapustila, se je zakopal v kup žaganja, iz katerega so ga le з težavo rešili. Vihar z vrtincem je divjal v Celovcu in okolici v noči ob 16. do 17, julija. Trgal je strehe, podiral dimnike in ruval drevesa. Po vrtovih je unieena vsa'zelenjava. Poleg tega je napravila mnogo škode silna voda, ki je udrla v kleti in stanovanja. Vojaške novice. »Domoljubov dom« se bo imenoval eden izmed vojaških domov, ki bo postavljen v takem kraju, kjer je veliko slovenskih vojakov. V ta namen je darovalo »Katol. tiskovno društvo« v Ljubljani 1000 K. Vojaški dom c. kr. kmetijske družbe kranjske ja ykienil ustanoviti družbeni glavni odbor pri kaki vojaški formaciji na fronti, ki je povečini sestavljena iz vojakov slovenske narodnosti in je v to svrho plačal 1000 K ustanovnih stroškov. f Dr. Janko Praznik. V službi domovine je umrl 10. julija polkovni zdravnik 17. pešpolka dr, Janko Praznjk, Tri tedne je bil noč in dan na nogah ter pomagal ranjencem, zato je sam obolel: imel je vneto možgansko mreno. Na bojišču je bil od početka vojske, 27 mesecev pri 17. pešpolku. Skoraj polovica kranjskih vojakov ga je poznala in čislala, saj je bi! pokojni zdravnik poln sočutja zanje ter jim je res z ljubeznijo pomagal, kjer je mogel. Na tisoče in tisoče jih je obvezal in potolažil z dobro, šaljivo besedo. Kranjske matere, ki imajo svoje sinove pri 17. pešpolku, se bodo gotovo v molitvah spominjale pokojnega prijatelja naših slovenskih vojakov. General Albert pl. Smerečani — padel, a ne na bojišču, ampak na letališču. V Sobotici na Ogrskem se je izprehajal general pl, Smerečani ob nekem travniku, nad katerim je krožil ogrski letalec. Letalo je odpovedalo ter palo v naglici na tla prav tik generala, ki je bil zadet v trebuh, da je kmalu nato umrl. Njegova žena je bila nepoškodovana. Zopet edpn. Dve leti dolgega čakanja jc minilo, slednjič pa že skoraj ugaslo upanje vendarle: iti bilo zastonj. Oglasil se je in pisal ženi in trem otročičem z Ruskega Janez Zavodnik, doma v vasi Grinto^ec, župnije Zagradec. Pisal je večkrat, — toda ruska pošta in cenzura je menda brezsrčna. Črnogorski guverner. Bivši ministrski predsednik Klam Martinic je dospel v Ce-tinje, kjer je prevzel službo vojaškega guvernerja v Črnigori. Letalska bilanca za prvo polletje 1917. Do prvega julija t. 1. so izgubili Nemci 285 letal, njih sovražniki pa 1095. Jožef Vodopivec (II., 97. Marschkomp,, A»sbildungsgruppe, Etappenp. 198) iz Pr-vačine pri Gorici bi rad izvedel za svoje sovaščane. — Postrezite! Iz italijanskega ujetništva pošiljajo pozdrave vsem domačim, sorodnikom, znancem ;n »Domoljubovim« bralcem vojaki 17. pp.. Novak Anten, Žužemberk (Viseje); Tomšič Anton, Vel. Račna; Kane Ign., Pri-stavca (Št. Vid); Kavčnik Ivan, Dragomer; Mramor Fr., Vel. Lašče; Grebene Jožef, Maršičc, Airbrožič Ign., Dane; Knavs Jos., Retje; Gornik P. iz Gore. — Nahajajo se: Lassino, piov. Čase; ta, lidlia. — Iz kraja Ospodale, carnpo 232, pozd.fvlja Anton Drobnič od polka plsninsKih shclcev št. 1. Upori v Petrogradu. V glavnem mestu velike Rusije so nemiri in upori na dnevnem redu. Bivši car irna med vojaštvom mnogo zvestih čet. Iz Kronstadta so se pripeljali uporniki v Petrograd; okoli palače generalnega štaba so postavili topove. Med njimi in med kozaki so nastale revolte^in krvavi spopadi, v katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Kronstadtski uporniki so nosili zastave z napisi: »Proč z vlado!« Ker so odstopili štirje ministri-ka-deti, je prišla začasna vlada v veliko zadrego. Kerenskij je rekel, da mu je stranka kadetov s tem zasadila bodalce v hrbet prav v trenutku ofenzive, od katere je za Rusijo vse odvisno. Vlada se baje preseli v Moskvo; a upori so se začeli tudi tam. Pozdravi. Vsem bralcem »Domoljuba«, vsem domačim, znancem in dolenjskim dekletom poii-, ljajo pozdrave dolenjski fantje gorskega strelskega polka — pripravljeni za boj s polentarjem: Podd. Zalar A., Žalina; strelci Erčul Vinko, Pcrko Jos., Dobrepolje; Petauer Al., Svibno. Razne novice. Kurivo za ljubljansko elektrarno. Za elektrarno v Ljubljani je potreba na leto 590 vagonov premoga; vodovod potrebuje 200 vagonov. Ni čuda, če plinarna počiva. Za preživljanje in podporo družin ter svojcev v vojno službo poklicanih državljanov je izdala vlada do 30. aprila t. 1. nič manj kot 3443 milijonov kron. Velika dediščina. Te dni je umrla na Reki neka Ida Štefula, ki j« zapustila svoje premoženje'*^- okrog 600,000 kron — reški občini. Ni čuda, če je pomanjkanje. 2e večkrat smo brali, koliko rekviriranih živil (n. pr. krompirja in drugih jestvin) se je pokvarilo, pozeblo, zgnilo, ker ni bilo veščih in vestnih oseb, ki bi bile skrbele za varnost ogromno nakupičenega blaga. Te dni smo slišali, da se je v Budimpešti pokvarilo lani 60 vagonov riža, ki ga je mesto nakupilo in spravilo v razna vlažna skladišča. Sprhneli in pokvarjeni riž ni bil več poraben niti za krmo živine, marveč je moral izginiti v valovih Donave — v času, ko pri nas že davno nismo videli nobenega zrna, — Občina Dunajsko novo mesto je bila nakupila 136 molznih krav v Švici za velikansko vsoto denarja. Ker ni bilo ne zadostne krme, ne sposobnih ljudi za ver-devanje, so vse živali onemogle, bile brez mleka, pač pa polne uši. Porušene cerkve. V škofiji amienski na severnem Francoskem je bilo v tej vojski poškodovanih in razdejanih okrog f50 lepih cerkva. Ondotni škof je razglasil oklic za prispevke, da se cerkve zopet zgrade. Stvar okusa... V Šopronju na Ogrskem je bila nedavno poroka voditelja ogrskih.ciganov Jos. Nyari z grofico Marjeto Vratislav. Tako je nastal na Ogrskem neki poseben modernizem, bolje demokracija ljubezni. Najden denar. Na kolodvoru v Kranju se je našla mala vsola izgubljenega (lonarja. — (Sporočil g. Julij Hulders. Stara Loka x3.) Ljudje pa stradajo ... Ogrska voj^ nožitna delniška družba je nagroma-dila v nekem mlinu v Osjeku 1700 vagonov koruze. Ker z njo niso pravilno ravnali, se je vsa. vnela in pokvarila. Porabili jo bodo za špirit. M?in pogorel. Blizu Rima je ogenj uničil velik valjčni mlin, v katerem so bile velike zaloge moke in žita. Škode jo do 2 milijona lir. Mešana sporočila. Zadnji teden so pisali, da se je bivši ruski car ponesrečil, ko se je vozil z bicikljem po parku svoje zaporne trdnjave; drugi so vedeli, da je pobegnil na Finsko, odkoder hoče priti čez državno mejo. Četrtek — brezmesni dan. V Newyor-ku so vpeljali prvi brezmesni dan; določili so za ta namen četrtek. Tudi vojni kruh že okušajo. Dopis!. Iz Tržiča. Na tirolski fronti je padel dne 13. junija t. 1. kot jnnak za domovino 231etnt Jane/. Rozman iz Tržiča, p. d. Madrov. N. v m. p.l — Rprtfarski izlet na Brezje je napravil 19. t. m. deški in dekPški Marijin vrtec. Na Brezjah je bila najprej sv. maša, pri kateri so peli otroci. Nato so se pokrepčali s čajem. Ko so se potem mliuli romarji udeležili Se ene svete maše, so jo ubrali domov. Nazaj gredočim je solnce krepko dopovedovalo, da se bliža sveti Jakob, tako da se јч prijetnemu romanju pridružilo še malo pokore. Iz Krope. V nedeljo, 15, julija, je imela naša dekliška Marijina družba primerno prireditev. Spored (deklamacije, šaljiv prizor »Planšarica«, precej težka igra sv. Julija) se je prav lepo in v splošno zadovoljnost izvršil. Tudi. r. doneski smo bili zadovoljni. Od čistega-ostanka smd darovali 46 K 42 vin. goriškim beguncem. Hvala vsem, ki so po-•nagali, da se je vse dobro obneslo. — Že dolgo 61 časa nimamo koksa; tudi oglja primanjkuje, najbolj pa živil. Kako hudo občutimo vojskol Naj bi že prišel mir, miri Z Gorenjskega. Zadnji dež je našemu polju silno koristil. Sena je bilo bolj pičlo; bali smo se za otavo. Žita se niso posebno obnesla in v skrbeh smo bili, da nam suša še drugo uniči. Krompir in koruza sedaj po dežju veliko obetata. Dež nam je oživil upanje, da se bo na jesen precej pridelalo. Ajda že gre iz zemlje, sadje je bogato obloženo. Bog nas varuj za naprej kake nesreče in ne bo se nam preveč bati, kako bomo izhajali čez zimo. Da bi bilo še vojske konec in bi v miru uživali-božje dari, bi bili še bolj veseli svojih pridelkov. Gospodarske stvari. .Gospodarski in tržni pregled. Zlate besede. Voditelj poljedelskega ministrstva dr. E r 11 se je zelo pohvalno izrekel o delu na kmetih. Rekel je: Delo in gospodarstvo na kmetih je glavna podlaga vsemu drugemu gospodarstvu; a to delo postaja v tem vojnem času vedno težje, ker je potrebna hrana omejena, ker manjka gnojil, živine in delavcev. Doma so ostale žene, otroci in starčki, ki so za svoje moči res' čudovito delali in veliko dosegli. Iz spoštovanja bi pokleknil pred temi trpini, če slišim, koliko imajo trpeti in žrtvovati. Največ so storile naše vrle kmečke žene. — Kljub slabemu vremenu in žgočemu solncu, kljub nasprotovanju in nagajanju, ki je nastalo včasih iz nevednosti, še večkrat iz zlobnosti, so ostale stanovitne, če-jirav se jim je ločitalo, da z izkupičkom svojih pridelkov meščane odirajo. Rekli so (sovražniki kmeta), koliko so zaslužili kmetje v vojski, koliko dolgov plačali: a mi v kmetijskem ministrstvu dobro vemo, da to niso bili sadovi dela, ampak glavnica sama, ki se jc načela. Zelo bo treba paziti, da se po vojski kmečka posestva zopet preveč ne zadolže. Najboljša politika je zdaj kmetu pomagati, da bo veliko pridelal. — To so zlate besede moža, ki res pozna razmere na kmetih. Tirolsko vino. Na Tirolskem je velika nevolja zaradi vina. Južna Tirolska je ena najbolj vinorodnih dežela v cesarstvu. V navadnih letih se pridela do 800.000 hI na leto. Lani je bilo le polovico tega. Koncem 1. 1916. se je osnovalo deželno mesto za vino, ki je zaseglo prav vse vino, kar ga je bilo na Tirolskem. Zeseženo vino je deželno mesto- po svojem preudarku oddajalo vojaštvu in zasebnikom. Vino so prevzemale posebne komisije, v katere je imenovalo deželno mesto svoje strokovnjake, ki so • vino pokušali in cenili. Bilo je podobno, kakor lani in letos pri nas za prevzemanje prešičev. Vino so plačevali po množini alkohola. Navadno vino 10—11% alkohola, torej precej močnejši, kot je naš čviček, so plačali 1 hI (100 1) 140 K. 9-8% rdeče vino so plačali po 125 K, izbrano rdeče 140 K, 10-8% rdeče gorsko vino 146 K, 12 7% posebno dobro vino 170 K. Vino za steklenice 200 K. Primerilo se je večkrat, da so najboljše vino plačali po 140 K. — »Kaj se jim meša,« bo rekel marsikak revež, ki si ne more privoščiti kapljice vina, ker se pri nas prodaja 1 1 čez tri do pet kron. Za to ceno se dobi komaj dober kis, —- Če je bilo vino močnejše, so tudi nekoliko več plačali. Kmetje so izvedeli, da je drugod vino še enkrat, na Ogrskem pa trikrat dražji. Če se je vino po vojaštvu rekviri-ralo, se je vedno plačalo po tam navadnih cenah. »Zakaj naj Tirolec vse toliko cenejše da?« To je bilo ravno tako, kakor pri nas z govejo živino lansko leto. Na Tirolskem zdaj ni domačega vina. Veliko gostiln so morali zapreti ker ni bilo pijače, v drugih pa točijo ogrska vina, ki so jih morali kupiti za grozne cene. Domačim niso dali vina, na tuje so ga večkrat prodajali za nizke cene. Če računamo, da so imeli pri 1 litru le 1 K škode, znaša to 40 milijonov kron. Vrednost gozdov. Pri nas se vedno bolj kaže občutno pomanjkanje lesa. Dobri gospodarji ga ne prodajo, slabi ga pa nimajo. — Lesa bo gotovo še vedno bolj primanjkovalo. Samo za papir, ki se rabi za časopise, posekajo cele gozdove. Papirja se porabi vedno več. Po vojski bo šlo na tisoče vagonov lesa za popravo porušenih poslopij. Res se napravi veliko iz železa in cementa, toda les se zaenkrat ne da še pri nobenem poslopju pogrešati. Še večje mno-.žine bodo šle za nove ladje. Trgovina se bo po vojski zelo razvila. Na tujih ladjah ne bo mogoče dosti k nam pripeljati, ker jih bo povsod manjkalo. Gradili bodo v naših ladjedelnicah kolikor mogoče veliko novih ladij, ker to kar bomo sami imeli, bo gotovo naše. Te ladje bodo za nas prepeljavale blago čez morje. Že zdaj se snujejo družbe, ki hočejo graditi nove ladje. Pred vojsko So na Laško, ki nima veliko lastnega lesa, dovažali veliko množino iz Rusije čez Carigrad. Zdaj bo ta dovoz precej otežen. Iz vsega tega je jasno, kako potrebno je, da vsak varuje svoj gozd, ki bo imel v vsakem slučaju svojo vrednost. Ne daj se torej pic-motiti od prekupcev, naj ti še toliko obetajo za tvoje gozdove. Narobe svet, Neki nemški pregovor-pravi, da ni vsakemu dana s službo tudi pamet. Visok gospod je dobil imenitno službo pri uradu za prehrano. Čudno se je vsem zdelo, da je vselej nasprotno od pravega zadel. Srce je enkrat vede ali nevede odkril. »Povedati vam moram, da o vsem prav ničesar ne razumem,« je rekel. Cene mleku naj bodo primerne. Čc se bo kmetom plačeval liter po 50 vinarjev, je gotovo upanje, da se bo za mesta veliko več mleka dobilo. Cena je res primerna povišanim stroškom pri reji živine. Zato je pa dolžnost kmetov, da- dajo kolikor mogoče veliko mleka naprej. Naj tudi preneha ono posnemanje doma, ko se maslo doma skuha in mleko prešičem pokrmi. Res )e pa tudi, da vsak uradni odlok, ki globoko posega v prehrano, kmeta nanovo preplaši. Ko so se v nekaterih glavarstvih hotele vpeljati mlevske karte, so kar bliskoma izginila jajca v bližnjih mestih. Prestrašene meščanke so seveda šle za jajci po vaseh, a čule so izgovor: »Moramo sami zase skrbeti, če kruharne bomo imeli«. Letina zdaj večinoma bolje obeta. Navadnega pridelka v vseh avstrijskih deželah ne bo, ker je bilo vse preslabo obdelano, toda marsikje bo boljše, kakor lani. Pšenica drugod. Na Francoskem pričakujejo okoli 40 milijonov metrskih stolov pšenice. Navadni pridelek je znašal milijonov metrskih stotov. V Ameriki se bo več pšenice pridelalo, kakor so popred mislili. Turščice bo toliko, kolikor je Amerika še ni nikdar videla. Upajo na 8 milijonov metrskih stotov. Razno. Za nas v Avstriji bo eno glavnih vprašanj, na katero se premalo misli, kako bomo izpitali naše prešiče. Za špeh mora biti potrebna krma in sicer močna krma, ne samo trava ali pesa, ki se danes kmetu še pusti, Pomanjkanje masti je že danea bolj občutno, kakor pomanjkanje moke. Če se vzame ves krompir in vse žito, bo nemogoče pitanje izvršiti. Kakor se zdaj kaže, so bili veleposestniki na Ogrskem zaradi tega brez posebnega nadzorstva. — Konjem dirkačem, ki so samo v zabavo gospodi, se da na dan 70.000 kilogramov ovsa. — V severnih deželah dobivajo konji še vedno določeno množino ovsa na dan. Vedo pač, da konji brez ovsa niso v stanu težko delati. » . «■ Izprememba v kmetijski družbi. Gustav Pire, generalni ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske je prosil za vpoko-jitev, ki mu jo je družbeni glavni odbor v svoji seji 10. t. m. s pogojem dovolil, da ostane v službi, dokler se ne najde zanj primeren naslednik, in dokler ga ne vpelje v novo službo. Cene za zgodnji krompir, kupljen pri Sroducentu, so uradno takole določene: a j v i š j a cena za suh, prsti očiščeni zgodnji krompir (kifelčar) 60 K, za druge vrsle po 30 K za 100 kg. Kranjsko deželno mesto za vnovče-vanje živine v Ljubljani naznanja: Dne 2. avgusta ob osmih dopoldne bodo v Ljubljani na sejmišču pri klavnici prevzemali klavno živino za vojaško upravo. Kdor hoče prostovoljno oddati svojo živino radi pomanjkanja krme ali kateregakoli vzroka, jo lahko prižene na ta dan k dobavi na lice mesta, kjer se bo prevzela, t, . .■ Slike in črtice s bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jänko Barle.) Bo no polje, 14. 7. 1917. Ruska prevroča kri se je zadnje dni jako ohladila. Že dober teden ne dajo niti tflasu od sebe. Piv t, dni njihove takozvaae ofenzive so preveč hiteli, pa jim je zmanjkalo sape, Zdai se oddihujejo in premišljajo svojo žalostno usodo — kakor fantek, ki so ga gospod učitelj z brezovko. In Avstrijci ter Nemci imajo trdo roko; strašno Peče, kamor pade. No, in zadnje dni je padala poilerio! Zdi se skoro, kakor bi se Rusi bali, «a bi mi ne začeli kaj podobnega, kakor je ofenziva. Posebno ponoči se obnašajo naravnost bojazljivo; njihove straže celo noč streljajo, strojne puške vsak trenutek ropo-'•ejo, svetlobne rakete neprestano švigajo v zrak: vse samo, da bi se jim ne mogli približati. Mi pa se smejemo ter štedimo naše svetilne rakete, kajti ako Rusi svetijo, vi-d"no mi ravno toliko kakor oni sami. Naši živei so se po napetosti zadnjih dni nekoliko umirili. Seveda gre človek še zmeraj spat s sladko zavestjo, da ga ob jutranjem svitu lahko prebudi — ne sladko ptičje petje ali topli solnčni žarki, marveč najhujši bobneči ogenj. Bolj brezskrbni smo podnevu. In zvečer se — po daljšem času — zopet včasi raz'egne otožna slavonska pesem preko galiških poljan. — Rusi pa zadnje čase nič ne prepevajo, kakor so preje večkrat. Z navdušenjem za ofenzivo je šlo tudi navdušenje za petje »rakom žvižgat«. — Danes in včeraj nam dež veliko bolj nagaja kot Rusi Kar naprej in naprej in brez konca in kraja »pada kiša« (kakor pravijo moji Slavonci). Kako radi bi malo te božje vodice poslali v domovino, ki jo je tako potrebna! »Dobro — in ne.« Iz dolgega časa po znancih in prijateljih se moram tudi jaz oglasiti, da poročam, kako nam je. Dobro in ne. Naša postojanka leži 3007 m visoko v ledu. Stanu- Kdor gre ponj, dobi 30 cigaret ter sme sam seči v škatljo, Tovariš Prosenjak, vesel Hrvat, me dregne v rebra rekoč, da greva midva. Dobro. Odideva. Komaj se oddaljiva par sto korakov od postojanke, naju že začne s pozdravi obsipati sovražnik. V bližini udari granata. Midva v luknjo ter čakava, da neha. Preteče že tri ure, a ni še konca. »Šta on več oče kod nas, da pu-ca, a midva mu ne storiva ništa.« Kmalu neha. Sedaj sva videla, da je obstreljeval kuhinjo, ki je bila še pol minute od naju. Na večer se vrneva s čajem. »G. poročnik, javljam pokorno moj dohod s čajem,« sem javil jaz. »Kaj vraga, sta še živa? Jaz sem Vaju že Bogu priporočil v zavesti, da sta že mrtva, a čaja sedaj ne rabim. Cigarete dobita kljub temu,« reče ter mi pomoli škatljo pod nos. Jaz sem zagrabil v pest, kolikor sem mogel, a on me je pa za ušesa, češ, tako se nisva zmenila. Nato da vsakemu 15 cigaret. Slednjič naju vpraša, kje sva tičala. »Z glavami v luknji, g. poročnik, Se- Del Škodovih tovarn. (Oddelek za montiranje.) jemo v ledu, nad seboj pa imamo postavljen 150 cm žaromet, ki je na treh krajih z oklopnimi ploščami zavarovan. Lah nam je samo 750 korakov oddaljen. Bog ne daj, da bi se kdo brez bele suknje pokazal izza kritja. To sme le še g. tirolski kurat. Nedavno se mi je to-le dogodilo: »Pojdi, greva po čaj,« mi reče Šeleker tam od Celja. Greva. »Danes bo nekaj,'« mi pravi gredoč. In res. Komaj sva napravila par korakov, že naju je začel sovrag obsipati z 28ercami. Naenkrat udari par korakov od nas ena v tla. Pritisk naju je vrgel na tla, in že sva se vozila po bregu nizdol kar brez karte. Ker je bil sneg od plazov nakopičen, sva se na srečo ustavila. Vprašam soseda: »Si kaj dobil?« — »Nič mi ni,« reče ter si briše kri z nosa; jaz pa sem dobil malo snega v hrbet. Torej naju je zopet obvarovala Mati božja. Podava se nato na pot v kaverno. ' _ Enkrat reče poročnik, vesel Dalmati-nec, da bi r*d pil čaj iz častniške kuhinje, ki je bila malo nižje v turistovski koči. daj sva odstopila ter kadila v kritju kof dimnik ter velikodušno obljubila prosilcu »čik«. Poročnik se nama je smejal ter rekel, da smo Slovenci in Hrvatje najboljši vojaki. Tako nas varuje tu Mati božja. Z upom, da se še letos vidimo doma in da bo konec tega strahovitega boja, pozdravljamo vse bralce in bralke: Žani Miklav-čič, Franc Šeleker, predmojstra; Joško Prosenjak, topničar, Žarometni oddelek. Izliv domotožnega srca. Z Bogom začeto, z Bogom končano! Z Jezusom in Marijo smo se podali v daljni svet; upam, da se bom z Bogom spet povrnil. Hodil sem že po vseh krajih, a srce hrepeni le po rodni zemlji. O, da bi že zopet videl svojo rojstno župnijo (trebanjsko)l Upam, da bo Marija, kraljica miru, omehčala srdita srca naših sovražnikov. Moj Bog, moj Bog, zakaj si nas zapustil! Kdaj bo počil zadnji strel? O Marija! Ti imaš mir, ki ti ga ne more nihče vzeti; zato se pa goreče k tebi zatekamo in se zanesemo, 62 da nas ne boš zapustila. — Vse drugo bi že še bilo, ko bi človek le prišel večkrat do sv. obhajila! Bog in Marija me srečno pripeljita v domačo cerkev; o, kako z veseljem bom pristopil k mizi Go-. spodovi. Pogrešam lepega zvonjenja, bu-čartja orgel, krasnega slovenskega petja, tolažilne slovenske pridige. Že zdaj se veselim na vse to. Mir! Mir! Črnovojnik Joško. Naši nagajivci. Z bojne črte nam pišejo: Dve dogod-bici vam hočem sporočiti. Bilo je zvečer po hudem italijanskem napadu, ko je Lah odnesel batine. Noč temna, da se ni kar nič videlo, pač pa slišalo. Na italijanski strani velik šum in nemir: kopali so in ropotali, da je bilo kaj. Mi smo bili radovedni, pa smo malo posvetili. Opazili smo, da postavljajo žične ovire pred naše postojanke. Ta ovira bi nas malo brigala, kajti naši kanončki bi nam že pomagali podreti to šaro. Toda mi smo se drugače dogovorili. Nekaj fantov se nas je odločilo, da smo se na tihem priplazili do ovir ter odnesli vse, kar so Lahi postavili. Drugi dan so se pač kislo držali, ko so videli praznoto pred seboj, mi smo se pa smejali. Drugi večer — zopet živahnost na italijanski strani. Poglejmo, kaj delajo! Delili so si kosilo in večerjo obenem. Mi smo imeli nekaj ročnih granat, ki smo jih zalučali mednje uprav takrat, ko so se prerivali za jed. Zavpili smo: to imate za priboljšek. Takoj je bilo med njimi vse zmedeno. Kolikor jih je ostalo živih, so pobegnili. — Des. Fr. Žnidar-šič, Fr. Lazar; strelci Janko Kokalj, Marko Oražem, Ivan Krvina. Potopis našega možaka. Dragi »Domoljub«! Sprejmi nekaj vrstic v svoj predalček od svojega bivšega naročnika in poverjenika. Opisal bom nekoliko, kar sem skusil na svojem potovanju v Romunijo in bivanje na tem kraju. V Wieselburgu na Nižje-Avstrijskem je velik tabor za ruf.ke vojne ujetnike. Moje potovanje se začenja tukaj in konča v Romuniji v mestu Corabia. Ukrcali smo se v železne vozove. Bilo nas je 50 vojakov stražnikov in 500 ruskih ujetnikov. Vozili smo se čez Dunaj, Budimpešto in dalje po ogrski deželi in tako prišli 22. nov. v Ujvidek (Novisad) na Ogrsko. V Ujvideku smo do 29. novembra ostali. Popoldne 29. novembra smo šli na barko in se vozili po Donavi proti Belemgradu in dalje v Corabio, kjer smo se tudi ustanovili. Mesto je precej veliko in se razteza ob Donavi na lepi ravnini. Hiše so večinoma nizke, le redko katera ima eno nadstropje. Drugače so prav lepo izdelane; okoli hiš je nasajeno veliko cvetličnega grmičevja, pa tudi sadnega drevja ne manjka. Tukaj uspevajo jabolka, slive, orehi, črešnje, hruške in ma-relce. Pa tudi vinogradi se nahajajo zraven. Trte so prav dobro obložene z grozdjem. 25. junija je bila velika povodenj; tudi toča je nekoliko grozdje poškodovala. Kadar pridem do vinogradov in jih ogledujem, se zmislim na domači vinograd, v katerem sem tako z veseljem delal. V mestu se nahajata dve pravoslavni cerkvi. Žalostno je tukaj za katoličana, ker ne moro svojih krščanskih dolžnosti opraviti. Druga ža-62 lost pa človeka spreleti, ko vidi toliko razuzdanosti. Ne morem več pisati, ker moja glava ni učena in roka ne pripravna. Sicer mi ni žuljava, ker ne primem z njo za nobeno kmetijsko orodje, saj je le puška moje orodje, za pero pa le ni spretna. Ljubi Bog, ti pa usliši prošnje pobožnega ljudstva, ki k tebi kliče: Ti si Kralj nebes in zemlje in gospod vojnih trum; dodeli nam zaželjeni mir! V Metliki na Belokranjskem pozdravljam vse sorodnike, prijatelje in znance. Na veselo svidenje! Corabia, dne 29. junija 1917. Znidaršič Janez, inf. Vroč dan. Pionir Anton Nose opisuje najbolj vroč dan svojega vojnega življenja pod naslovom »Marija varhinja vseh, ki se ji izročajo.« Bilo je na besarabski fronti, dne 4. junija, v času Brusilove ofenzive. Že zvečer prejšnjega dne je začel sovražnik besno streljati v naše postojanke ter nadaljeval s topniškim ognjem vso noč, zlasti proti jutru. Vse se je pripravljalo na odločno obrambo. Sovražnikova artiljerija je v odločni premoči tako streljala, da nisem čul niti glasu svojega tovariša v bližini. Seveda tudi naša artiljerija ni spala, temveč je ljuto odgovarjala. Marsikatera sovražnikova granata je izgrešila svoj cilj, ali je pa žalostno zacvilila, znamenje, da se ne bo razletela; mi smo tako seveda vselej pozdravili z dovtipnim smehom. Celo dopoldne je trajala ta žaloigra-.Naša pionirska polstotnija je imela povelje, ostati toliko časa v rezervi, dokler ne pride drugo povelje. Proti poldnevu so začele peti mrtvaške pesmi tudi naše strojne puške. Začela je namreč napadati sovražnikova pehota, vmes pa tudi artiljerija ni prenehala z mo-rilnirn delom. Sedaj pride povelje: Naprej! Po hudem polurnem boju z veliko močnejšim sovražnikom smo morali zapustiti prve postojanke ter se umakniti nekoliko nazaj. Tu se je bil boj na življenje in smrt. Priporočil sem se Mariji, ki me je resnično varovala. Krogle so žvižgale, ročne granate so sikale', vmes pa gost artiljerxjski ogenj, granate in šrapneli vsega kalibra. Bilo je, kakor sodni dan. Sovražnikova sila je bila tolika, da smo se morali zopet umakniti za 500 korakov. Sedaj dobimo povelje: Pripravite se na splošen protinapad. Naš štaibni narednik, dasi že ranjen v nogo, nam užge pogum s klicem: »Za menoj pionirji!« Z glasnim »hura« smo naskočili mnogoštevilnega sovražnika ter ga prisilili, da se je umaknil za 200 korakov. Drugič smo se pognali v sovražnika; toda sedaj žalibog brez uspeha. Sovražnik je ostal na svojem mestu. Tu nam pride na pomoč naša rezerva. Proti 6, uri smo vtretje naskočili z bajoneti in ročnimi granatami; prisilili smo Ruse, da so odjenjali in odstopili od naše postojanke. Boj je trajal skoraj neprenehoma do 7. ure zvečer. Ujeli smo lepo število Rusov, a tudi kupi mrličev so pričali, da se je bil tu ljut boj. Mi smo izgubili le malo mož. Bili smo pa tako črni od dima, da drug drugega nismo poznali. Vse za vero, dom, cesarja! Priredil Listek Zvonarjeva hči. (Povest. — Spisala E, Miller. — Fr. Steržaj.) (Dalje.) 14. Prepiri. Zadnji teden so pokopali sodarja Luko Treba je bilo novega namestnika v mestnem svetu, ki bi zastopal starega izkušenega moža rokodelca. Nastalo je veliko in važno vprašanje, koga naj bi volili. »Katero ime izmed mnogih naj povemo med zmedeno množico, ki bi preglasilo druge?« je vprašal svetovalce Kragulj г mogočnim glasom. Zvijačno je begalo njegovo oko od obraza do obraza. Imel je že svojega moža. Bodo li tudi drugi zanj glasovali? Njegov zet Rjavček je bil ta mož, Premišljal je, bi-li predlagal trmastega in bogatega moža, ki so se ga bolj bali nego ljubili. Poleg tega je bil že sedaj en luteran več v mestnem svetu, katoličani bi mu gotovo ne dali svojih glasov. Pa že je vstal podobar Luka, katoličan. Vsled svoje mirne odločnosti so ga vsi spoštovali, a bil je tudi svojim nasprotnikom kos. »Predlagam to-le. V mestu še ni posebno znano ime moža, ki ga mislim, Lahko pa zadovolji katoličane in luterane, ker je obenem vrl rckodelec: Vrzimo med ljudi ime Rudnik Dodona.« Kragulj je šinil kvišku. Zrastel mu je tu nasprotnik, ki se ga je ba|. S tem imenom je uničen ves njegov načrt. Porabiti mora vsa sredstva, da se to ime ne razširi, Prikrivaje svojo nejevoljo si je pogladil roko dolgo črno brado, medtem ko je pa-zno motril mestne svetovalce. Njihovi obrazi mu niso ugajali. Premalo je bral v njih: ni bilo ne ugovora in tudi ne pritrjevanja. Gospodje so v zadregi zrli predse, Noben si ni upal izreči svojega mnenja, dokler se ni izrazil župan. Na podobarjevi strani sta bila pač oba rokodelca, toda županov obraz ni izdajal niti najmanj, kaj namerava. Nastal je mučen molk. Zaničljivo je pripomnil trgovec Kragulj: »Kakor je videti, vam trenutek ni prijazen, mojster Luka.« »Zakaj ne?« je vprašal mojster naravnost. Na njegovem obrazu je odsevalo začudenje, »No,« — trgovec Kragulj si je iznova pogladil brado ter je nadaljeval. »Človek se sicer ne sme preveč brigati za ljudsko govorico, toda pregovor pa vendarle prav>: »Ljudski glas, božji glas.« Vi vsi gospod)e dobro veste, kako čudne govorice se širi)0 o Rudnikovi družini. Naše mesto se pač ne sme predrzniti, da bi predlagalo za svetovalca moža, ki je vzrok takih govoric, četudi je morebiti nedolžen.« Podobar je planil po koncu: »To I« preveč! Vi gospod Kragulj prinašate prazne čenče v mestno hišo in s tem zabran|u-jete stari, pošteni rodbini pot na kvišku • Obličje mladega moža je zardelo in rezko 6e je slišal njegov glas, i Trgovec ga je začudeno pogleda) in si mislil: »Aha, tak-le glas je skrit za tvojim navideznim mirom. Narediti te moramo neškodljivega, da ne izgubi kateri izmed nas svoje veljave.« Podobar pa si je mislil: »Poznam te. Enega izmed tvojih lute-ranov hočeš imeti. Vsa gonja prdti Rudniku je verska gonja. Toda tega tu ne smemo govoriti, ker smo prisegli, da se pri sejah ne bomo razgovarjali o verskih rečeh,« On sam je spoštoval tiho in pridno zvonarjevo družino in je znal ceniti njene zmožnosti. Njemu samemu je razkril Jožef, da bi radi prišli v mestni svet, da bi lahko glasovali pri izboljšanju mesta. Vsi trije so veliko prepotovali, mnogo izkusili, videli veliko novega in zato so marsikatero stvar pogrešali v malem, oddaljenem mestecu. Predvsem bi bilo treba v njihovi bližini vodnjaka in v livarni vodovoda. Zato je bil podobar docela vnet za Rudnika. In sedaj to podlo, nizkotno nasprotstvo, ki je grozilo uničiti vso družino. Trgovec je pa odgovoril podobarju Luku: »Prepovedujem si kratkomalo tako preobračanje besedi. Nikomur nisem jemal časti, samo povedal sem, kar sem slišal. Ker mi pa tako brezobzirno odgovarjate, sem primoran natanko in brez ozira omenjati, kar se govori o Rudniku in smrti »čudaškega učenika«. Glave mož so se globokejše priklonile. Dasiravno so se veselili medsebojnega prepira, vendar so se vseeno sramovali, da se tukaj obravnava stvar, ki pri natančnejšem razmotrivanju nima ne nog ne glave. Trgovec Kragulj pa je hladno nadaljeval: »Kratkomalo: med ljudmi se širi govorica, da je Rudnik zavdal Prašnikarju in "se polastil njegove lastnine,« Nastalo je mrmranje med šesterimi katoliškimi možmi in celo župan se je začel. nemirno premikati na stolu. »To je že od sile,« je zavpil katoličan vrvar; »Rudniku povem, da vas toži.« »Pod prisego morate molčati,« je zavpil Kragulj nad njim. In nagli vrvar se je stresni), kakor bi ga bil kdo udaril po glavi. Podobar pa je vprašal pol v zaničevanju: »In vi to verjamete, ko si upate javno govoriti?« »To ni nikomur nič mari, kaj jaz verjamem. Samo to zahtevam, da ne pride nihče v mestni svet iz take družine, ki daje povod takim govoricam.« »Vi tako ne morete ničesar zahtevati, gospod Kragulj! Vi smete samo predlagati!« je jezno vzkliknil podobar. Župan pa je pristavil naglo: »Prav imate. res je tako!« Rumenolasi gospod je sedel kakor na žerjavici in si ni upal vmešavati se, ker ni vedcl, kam bo padla odločitev. Čutil pa je osramočen, da je skrajni čas izpregovoriti, Pa se ni čutil dovolj srčnega, podati se v b°j. Moža pa tudi nista pustila, da bi kdo Posegel vmes, tako naglo je sledil udarec ud*rcu. (Dalje.) Slovo prijafelfu. Vse leto sva se skupaj bojevuta udano neprijetnosti trpeča, po zmagi in po miru hrepeneča; tolažbo drug sva drugemu dajala. Nedavno zadnjič sva si roke dala. — Zadela Te je smrtonosna krogla. Izdihnil si. Desnica onemogla, na trudnih prsih mirno je obstala. Ves skrušen sem se k Tebi sklonil, a klicu — dragi — nisi odgovoril; obraz cvetoči ti je v krvi tonil. Večer se je na bojnem polju storil; molče sva se za vedno poslovila, v očesu solza se je utrnila. Limbarski. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: ljutt posojilnica Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 brez kakega odbitka. Me ure-od 8. zjutraj do ipopolie. Glej Inserat! Tedenska pratika. Petek, 27. julija: Sv. Pantaleon, m. (t 303.) — Sv. Maver, — Sv. Feliks. Sobota, 28. julija: Sv. Nazarij, Celz in Viktor, muč. — Sv. Inocenc, papež, (t 417.) Nedelja, 29, julija (9. pobink.): Evang.: Jezus joka nad Jeruzalemom. — Sveta Marta, dev. — Sv. Olaf, kralj. — Sv. Beatrica, dev. Ponedeljek, 30. j u 1.: Sv. Julita, muč. (t 303.) — Sv. Abdon in Senen, muč. T o r e k , 31. j u 1 i j a : Sv. Ignacij Lojo-lanski, ustanovitelj jezuitskega reda in osnovatelj knjižice za duhovne vaje, (-j- 1556.) Sreda, 1. avgusta: Spomin vezi sv, Petra. — Sv. Peter Faber. — Sveti Justin. Četrtek, 2. avgusta: Porcijunkulski odpustki, ki jih je možno prejeti od večernic prejšnjega dne, do večernic 2. avgusta tolikokrat, kolikorkrat kdo obišče dotično cerkev in ondi moli na papežev namen. — Sv. Alfonz Ligvo- rijan, škof in cerkv. uč. (f 1787.) • * * Solnce vzhaja ob 4. uri 33 m.; zahaja ob 7. uri 39 m. Luna: Prvi krajec 27. jul. ob 7. uri 40 in. zjutraj. — Dan se je skrčil v tem me- set.u za 55 m. Sv, Marta, devica, (t 84.) Kakor mnogo drugih devic in žena, se je izpreobrnila tudi Marta, ko je poslušala Zvcličarjevc nauke. Sv. evangelij pripoveduje, kako je nekoč Jezusa sprejela v svojo hišo in ga skrbno pogostila; kako je božjemu Učeniku nasproti hitela, ko je umrl njen brat Lazar ter mu bridko potožila svojo žalost. Ob tej priliki se je razvil pomenljiv dvogovor, o katerem nam sporoča sv. evangelist Janez tako-le: Marta: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Pa tudi zdaj vem, da, karkoli boš Boga prosil, ti bo dal.« Jezus: »Tvoj brat bo vstal.« Marta: »Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan.« Jezus: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno umrje. In kdorkoli živi in v r.ie veruje, ne bo umrl vekomaj. Veruješ to?« Marta: »Kajpada verujem, Gospod, da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta svet prišel.« Kako lep zgled žive vere, ki ga vidimo v tej dobri, bogati devici! — Že iz življenja njene setre Magdalene nam je znano, da je prišla pozneje po smrti Gospodovi tudi Marta v francosko mesto Marseille. Nekateri trde, da so vso družino zaslepljeni ju-dje zapodili na ladjo brez krmila :n brez jadril, da bi tako poginila; a božja previdnost jih je privedla na Francosko. Marta je živela tiho, skromno in sveto s svojo sestro v samoti. Umrla je v visoki starosti. Spomin na grozepolne dogodke ima pri mnogih osebah za posledico nervoznost in pomanjkanje spanjn. Svoje živce pa lnlilto kmalu pomirimo In pridemo do zaželjeuega spanja, če rabimo Fellerjev dobro diScči živce pomirjajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluld". 12 steklenic tudi pti bol lajšajočili vribnvanjlli zelo dobrodejnega domačega sredstva po-l|e franko za ssmo 7 K 32 v lekarnar E. V. Feller, Stahlen, Elsalrg fl. 16 (Hrvatska). Priporočeno od mnogih zdravnikov Feller-jeve milo odvajajoče rabarlWa kroglice z znamko „Elsa-kroglice se naroče lalilto obenem. 6 Skatelj stane 5 K 57 vi». (fc) To m ono. - Opomin občinarjem — beguncem iz Solkana Kronberga in Lok. Prejeli smo naslednje opozorilo; Zadnji čas jc, da vsi odposljcte izkaz svojega imetja pred bcj hlode kakor tudi tesan in rezani les. Drva. ANTON RESCHITZ, leso tržeč, Ljubljana. Išče se pridna in poštena pr KIMMUCH k slovenski rodbini na večje posestvo na Koroško. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo „Domoljuba" pod M. B, 1809. Kupimo: lake, oljnate barve, firnež Kemično tovarna barv Perditoldsdorf pri Dunaju. lopo i osušeno kupuiem v vsaki množini po najvišji dnevni ceni V prvi vrati Jurčke, potom leel&ke, lurice, medvedove tačke sploh vse vrste gob posušenih, ki jih poznate kot užitne. V pr lisa n i it in poiuulbe sprejemat Rudolf Sčarovažnlk, eks-port gob v Konjicah, staj. na celi črti označuje vestnost državljana v vojski. Kdor rabi Lysoform, štedi moč in zdravje, da more prebiti sledeče gospodarske boje. Edini »lovonekl zavod brez tujega kapitala jo: VZAdEJVlfm ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi eefkvenih zvonov Iijubljana, Dunajska eesta 17, lijubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : 1. raznovrstne izdelano stavbo, kakor tudi stavbo med časom zgradbe, 2, vso premično blago, mobilije, polieko orodje, stroje, živino, zvonovo in enako, 3. vse poljsko pridelku, žita in krmo, i. zvonove proti prelomu, 5. sprojema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetji in droge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo za iložolno nižjonvstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor кгапјвк! podražuteo. Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašale i. 1812 K 073.35fl7, so poskočilo koncem L 1813 na K 736.147-17- Tedaj, eimvečjo zanimanje za to edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Fonudli. Jn pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverJenUtvo v Celju ln na Proseku, kakor tufl po vseh tarah nastavljeni poverjeniki. | Ceno primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo- нпшшшшиншиишшишимиши Suhe gobe, Srno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANIC, LJubljana, Wollova ulica 12. Zamaške rabljene, cele suhe od steklenic, nezdrobljene, hupi po pov~ Klju po K 5'SO za kg netto, rabljene cele zamaške šampanj-jkln steklenic po 40 vin. za komad, poslano po pošti ali Železnici, Poprejšnja vprašanja nepotrebna, Zeli se takojšnja pri-|avo pošiljatve po dopisnici. - Za nove zamaške pride naj-višja ponudba, ako se pošljejo vzorci. 1725 Jan. Wischin, ват-Andersdorf 27, Severno Češko. Nakupovalci se iščejo v vsakem večjem kraju. ЈјЈВВВВВВВВВВВВВНВВВВВВЕјв! | MESTNA НИАНША U RAD0UL3ICI 1 i HETSRA HRAH1LN CA III P0S01NICA I) RABOULII | i nmUU U RADQUL3IC1 | I dovoljuje ei tem potom naznaniti, tla bodo pričenši ^ g z dnem 1. julija 1917 za stranke g] 0 uradovalc od 8. ure zjutraj do gj 0 2 ure popoldne razun v nedeljah 03 0 praznikih, 0 0 ter prosijo, da blagovoli P. 'J', občinstvo H 0 vzeti to na znanju. 0 jšj Ravnateljstvo Ravnateljstvo § El Mestne hranilnice Kmetsko hranilnice In posojilnice Ш 0 v Radovljici. v Radovljloi. Q M Ravnateljstvo B 0 Posojilnice v Radovljloi. Q ISBEIBSEBEBBBEEBBEEIHBEEEIIS JjPK™™!^ 1893. I Vzajemno podporno društvo v liubliani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke, m** ' Vračajo se posojila v 7'/s, 15 ali 227г letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4V«% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. !! Hko še niste, pošljite naročnino !! Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrske delo lirarske umetnosti! Razpošilja Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril M. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. se po povzetju Neugajajoče zamenjam I St. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 1620 » 99865 kovinasta verižica K 1'60 X. 99645 Uhani amer. double zlato K 3-40 » 99022 Srebrni rožni venec K 950 Lastna protokol/rana tovarna ur v Svicf. L 18/30 „ в*бб - 31-33 „ 7*30 3 ,36 , 8-70 37/30 „ 9*00 40/42 „ 10 45 43,45 „ 11-50 l'osilja po povzetjn. Neprimerno se nameni. Razpošll^alnica vojnih čevljev in sandal S. HAYEK, Dunaj XIV/3., Sechsbauserstr. 11/5. Vam plačam ________ako Vn- öiti kurjih očes, brada-vlo in trde kožo tekom 3 dni tt korenino, brez bolečin no odpravi RIA-BALSAM. Cena lončku z jamstvenim pismom K 1*76, 3 lončki K 4*60, 6 lončkov K 7*60. Kemeny Kaeohau XKaesa)I., postni predal 12 308 Ogrsko. 100.000 aftbvnJnic. i Kuverte s firmo, pisma, račune Itd. izvršuje natančno po naročil« Katoliška tiskarna v Ljubljani. Fpamvttni >c sredstvo za ponilaie-rrdni^UOl icn|c l0!ii id rdcCEi svetie in sive lase in brade z a trajno temno pobarva. i steklenica s poštnino v r<*d K 2*70. Dvdiml Ic rožnata toda, ki 2ivo po-"yuyO*_rdeCi bleda lica. Učinek ie čudovit. 1 steklenica s poštnino vred H. 2'Hb. Povzetje S5 vinar ev več. N(1S|0V naroČilo; ~ JJIN GROLICH, drožerija pri angelu Brno 641, Morava. ђА Kupujem stare, dobro ohranjene vrvi iz konapnme po najvišji ceni. Cenjene ponudbe: A. Kalan, Škofja Loka, Trata. JazHnaCsi! s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejsklmi lasmi, ki sem tih dobila po 14 mesečni rabi pomade ki sem jo iznašla sama. To ie edino sredstvo proti izpadanju las, za niih rast •n negovanje, za ojačitev lasiSča, Er. mošk h krepko pospeSuie rast rade, - 1k iamst. zavarovelniec sprejema zavarovania na doživetje in smri otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in inmsivena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije, 1'deleiba na dividendali pri živi enski zavrov že po pivem ictu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838 _ Nanje