Pelini« plačan« ▼ gotovini @ URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik 1/11. j V Ljubljani dne 16. junija 1945 j Številka 9. VSEBINA: $>ti. Odlok o imenovanju predsednika, predsedstvenegn tajnika, članov sodišča in senatnih tajnikov pri sodišču slovenske narodne časti. lOt). Odredila o obveznem prijavljanju in odjavljanju nalezljivih bolezni. 101. Odredba o brezplačnem zaščitnem cepljenju, 102. Razpis tečaja za voznče-traktorjste. 103. Razglas o mobilizaciji letnikov 1921. do 1910, na območju komande mesta Ljubljane. Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije 89. ' Odlok o Imenovanju predsednika, predsedstvenegn tajnika, članov sodišča in senatnih tajnikov pri sodišču slovenske narodne časti Člen 1. V smislu čl. 7. zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno Čast z due 5. junija 1946 so 1 m e n n j o j o : za predsednika: Žigon Alojzaj, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; za predsedstvenegn tajnika: Čeme Jože, reterent za pravosodje pri NOO Novo mesto; za člane sodišča: Kačar Jože, delavec, Zalog; Krmelj Maks,, kmet, Poljane pri Škofji Loki; Mavrič Edo, krojač, Ljubljana; Žlender Anton, trgovec, Ljubljana; Korbar Emil, sodnik okrajnega sodišča v Višnji gori; Toman Jožica, knjigovodkinja, Ljubljana; Lampe Vilko, trgovec, Ljubljana; Osterc Stane, sodniški pripravnik, Ljubljana; Šušteršič Tone, žel. delavec in major jugoslovan. vojske, Ljubljana; dr. Lampret Jože, duhovnik, Maribor; major Jančigaj Mirko, drogerist, Ljubljana; Novak Ivan, čevljar, Tacen; Podgornik Ivan, upokojenec, Ljubljana; Medič Marija, kmetica iz Loga pri Vrhniki; Mohorič Matevž, eodnik okrajnega sodišča v Ljubljani; za tajnike senatov: dr. Močnik Josip, odvetniški pripravnik, Ljubljana; Poberaj Valentina, pristav okrajnega sodišča, Ljubljana; Repovž Hubert, sodnik .okrajnega sodišča, Ljubljana; Bezlaj Mira, pristav okrajnega sodišča, Ljubljana. Člen 2. Nadaljnji člani sodišča in tajniki senatov bodo po potrebi imenovani kasneje. V Ljubljani dne 13. junija 1845. Za Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta: Tajnik: Predsednik: Francu Lubej L r, Josip Vidmar L r. 100. . Odredba o obveznem prijavljanju in odjavljanju nalezljivih bolezni Člen 1. Odreja se obvezno prijavljanje in odjavljanje nalez. Ijivih bolezni na podlagi klinične diagnoze /-a sledeče bolezni: 1. Cliolora 2. Pestis 8. Febris 'flava 4. Variolu vera 5. Typhus exanthem, 6. Typhus recurrens 7. Typhus abdom. 8. Paratyphus 9. Dysenteria 10. Scarjatina 11. Diphteria croup. 12. Mening. cer. epid. 13. Encephal. lethar. 14. Erysipela3 15. Malleus 16. Tetanus 17. Anthrax 18. Lepra 19. Febris molitensig 20. Lyssa 21. Icterus infect. Weyli" 22. PoIiomyel. acuta 23. Sepsis puerper. 2. Obvezno se morajo tudi prijavljati: 1. Odprta tuberkuloza 2. Lues 3. Gouorrhoea Člen 3. Prijavljati obliki: 1. Morbilli 2. Varicellae 8. Rubeola 4. Pertussis se morajo čim nastopijo v e p id e majski 5. Febris pnpataccii 6. Pa roti tis epiiiemiea 7. Grippe 8. Dongue Člen 4. Prijave in odjave nalezljivih bolezni vročajo krajevni in okrajni zdravniki s predpisanimi dopisnicami pristoj. nemu okrožnemu NOO, ki jih po registraciji nemudoma vroči ministrstvu za narodno zdravje, Epidemiološki oddelek v Ljubljani, fhrnn Bix §tev. 9. Clen 6. Vsi kolniki s akutno na!*?Jjivo bolemijo se morajo tako) IfcaMratL Cl on 6. Ta odredba stopt v veljavo z dnem objave. V Ljubljani dne 28. maja 1946. BL 243/45. Ministev za narodno zdravje: Dr. Marjan Ahčin L r. 101. Odredba o brezplačnem zaščitnem cepljenju Člen 1. V interesu narodnega zdravja so vsa zaščitna cepljenja brezplačna. Clen 2. Cepivo in ves za cepljenje potrebni material bo dobavljalo glavno sanitetno skladišče pri ministrstvu za narodno zdravje. Clen 3. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objavo, V Ljubljani dno 12. junija 1945. 6t. 116/45. Minister za narodno zdravje: . Dr. Marjan Aličtn 1. r. 102. Razpis Vojne razmere &o posebno v nekaterih predelih Slo-venije zelo poslabšale stanje vprežne živine. Nevarnost je, da oatnuc mnogo zemlje neobdelane. Da se to prepreči in da se poveča kmetijska proizvodnja, se ho uporabilo večjo število traktorjev. Zato razpisuje ministrstvo za kmetijstvo federalne Slovenijo tečaj 1 za vozoče-traktoriste, Tovariš) tn tovarišice, ki b) se teh tečajev hoteli udeležiti, naj se javijo pismeno ali ustno z osebnimi podatki (ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno bivališče in izobrazba) okrajnim ali okrožnim NOO ali ministrstvu za kmetijstvo (odsek za poljedelske stroje, soba 18). Sprejemajo se tovariši In tovarišice v starost) od 17 do 30 let, zaželena je strokovna predizobrazba (meha- rilčarji, šoferji). Prijave se sprejemajo do 25. junija 1945. Pričetek tečaja, ki bo trajal 3,tedne, bo javljen kasneje, Ljubljana 12. junija 1945. St. 559/1. Ministrstvo za kmetijstvo Pomočnik ministra: Ing. Levstik Jože 1. r. Odredbe in razglasi komande mesta Ljubljane 103. Razglas o mobilizaciji letnikov 1921 do vključno 1910 na teritoriju komande mesta Ljubljano Mobilizirajo so v jugoslovansko vojsko vsi moški, rojeni v letih 1921. do vključno 1010., ki bo pristojni oziroma ki stalno bivajo na teritoriju komande mesta Ljubljane. Zalo so odreja; 1. Rok mobilizacije zn posamezne letnike je sledeči: n) letniki 1921, 1920, 1919 dne 13. j n 14. junija 1940, b) letniki 1918, 1917, 1910 dne 15. in 10. Juniju 1940, C) letniki 1915, 1914, 1013 dne 17. in IH. junija 1940, Ć) letniki 1912, 1011, 1010 dno 19. tu 20. juniju 1945. 2. Mobilizacijski komisiji so morajo brezpogojno javiti vsi moški, rojeni v gori navedenih letih, in sicer v roku, ki je določen za pregled posameznih letnikov. Vsak mobiliziranec naj prinese s seboj dokumente o zaposlitvi, potrjene od.pristojnega okrajnega NO odbora; na osnovi teh listin bo mobilizacijska komisija eventualno dovolila oprostitev od vojaške službe, vendar bodo vsi ti ostali šo padnljo militarizirant, to je pod vojaško disciplino. 3. Teritorij komande mesta Ljubljane olrsega mesto Ljubljano in okolico, v katero spadajo še sledeče ob-mejne vasi: Podsmreka, Crna vas, Dolnja vas, Podlipoglav, Češnjice, Podgrad, potem ob Savi do mostu med Ježico in Črnučami, dalje Gameljne, Šmartno, Sp. Pirniče, Modno, Jama, Kot, Gaborje in Dobrava. 4. Mobilizacijsko mesto jo bivšo belgijska kasarna. 6. Začetek pregledov jo vsak dan oh 7. uri zjutraj. G. Vsak mobiliziranec naj prinose s seboj hrano za dva dni in vso osebno opremo. 7. Kdor se ne bo odzval gornji odredbi, bo odgovarjal pred vojaškim sodiščem. Ljubljana dne 12. junija 1915. St. 559/1. Komandant mesta Ljubljane! ptidpelk, Lokovšek Ivan 1. r. =ee o «*- 4xi!aIfitAi Prertef'Uetvo HNflfl In NnrodtiA flsil* Hlovenlje ? LJuMJonl Or^ihrkz Rohf*rt Pol/or v l.|uVi|iv i P«k lu tnlof.he r o||. ino L 70. — . «‘iMn|ptiio L. 187—, Potktacin* IttvUku; prve 4 »trim L 1.80, u nukl nnilBijoJt f Uren nn l. n Rft ve6, —. Utcdinfllvo la upikvalfilvoi LJuUlJaue, UrcgoičlCov* 83, JeleJun U«r. * ...... POSEBNA PRILOGA k Štev. 9. „Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta In Narodne vlade Slovenije'* . z dne 16. junija 1945 Ponatis iz osrednj'cga „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije** št. 24 do 26. &g mezd po prednjem odstavku. Delavcem pod 18 leti starosti na istem poslu in z falim učinkom kot delavci nad 18 lel] starosti gredo tnozdo za delavce nad 18 leti starosti. 1 Člen 8. Delavci, k{ delajo ob posebno težkih, nezdravih ali življenju nevarnih pogojili, kakor tudi delavci, ki zaradi vrste posla, lot ga opravljajo, obrabljajo obleko in obutev ^lj kot običajno, dobivajo posebno doklado po din L— ža delovno uro, Člen 4. Uprava podjetju določi sporazumno s strokovno organizacijo pri podjetju oziroma z delavskim zaupnikom pri podjetju mezdo v mej ali člena 2. te uredbe glede na strokovno izobrazbo, odgovornost in' težo dela, ki jih znhtovajo posamezna opravila v stroki kakor tudi de. lovce, katerim gro po delovnih pogojih in vrsti dela doklada iz. člena 8. te uredbo. Člen 5, Za vajence v obrtnih delavnicah in Industrijskih podjetjih se določajo sledeče urno mezde po d vagin jakih razredih: * Draginjskl razredi I. II. III. dinarjev a) do G mesecev uka 2.50 2,— 1.75 b) od G do 18 mesecev uka 8.50 8.— 2.50 c) od 18 do 30 mesecev uka 6— 4.25 8.R0 č) nad 80 mesecev uka G.50 5.50 4.50 Člon 6. Uprava podjetja lahko sporazumno s strokovno orgn. uizaoijo pri podjetju oziroma z delavskim zaupnikom pri podjetju določi posebno premijo skupinam ali pesa. meznltn delavcem, ki so s svojim delom in predlogi prispevali, da so jo prihranil material, povečala proizvodnost iu izboljšala kakovost proizvodnjo nad normalni učinek, Te premijo so za večje učinke lahko postopoma zvičujojo. Uprava podjetja mora talce premijsko postavke naj. dalj v roku osmih dni predložiti ministrstvu za socialno politiko pristojue deželne vlado v registracijo. Člen 7. Uprava podjetja lahko sporazumno s strokovno orga. mzacljo prt podjetju oziroma z delavskim zaupnikom pri podjetju določi akordne postavko, kjer vrsta, dela to dovoljuje. Uprava podjetja mora predložiti akordne postavke, sklonjeno po gornjem odstavku, najdalj v roku osmih dni ministrstvu za socialno politiko pristojne deželne vlado v registracijo. Člen 8. Pri vsoh podjetjih, zasebnih ustanovah in organizu. oijah so določajo mesečne plače nameščencev* takole: dinarjev 1/1 pomožno tehnično osebje 1800.— do 2600.— 1/2 strokovno upravno In tehnično oaebje 1900.- do 8000.- 62 II/l pripravniki nameščenci s srednješolsko izobrazbo II/2 pripravniki nameščenci z višjo šolsko izobrazbo III/l nižji pomočniki Ii 1/2 višji pomočniloi __ ,, 111/3 samostojni pomočniki IV/1 (»osebni poslovodje IV/2 splošni poslovodjo V izredni strokovnjaki dinarjev 2200 - do 2400.- 2100 - do 2C00.— 2400.— do 3200.— 3200.— do 4000,— 4000- do 4000,— 4G00- do 5200,— 5200,— do G000.— nad 6000.- G or u je plače-so v drugem dravinjskem razredu za 15%, v tretjem pa za 30% nižje od plač iz prednjega odstavka. Člen 9. Ministrstvo za socialno politiko zvaano vlade Izda posebna navodila o sistemiziran ju zvanj po skupinah iz člena 8. te uredbe. Člen 10. Razvrstitev po členu 8. te uredbo skladno z navodili o sistemiziranju zvanj po skupinah, kakor jih omenja Člen 9. te uredbe, izvede delodajalec sporazumno z delo-jemnikom (t. j. sporazumno s strokovno organizacijo pri podjetju oziroma z delavskim zaupnikom pri podjetju, če so taki pri podjetju) po sposobnosli, marljivosti in vestnosti pri delu. Kolikor bi so sporazum ne dosegel pri podjetju, kjer ni strokovno organizacije oziroma delavskih zaupnikov, smejo zaprositi delojemnikj posredovanja pristojne višje strokovne organizacije. Člen. 11. Učenci-vajcnci v trgovinskih obratih, zadružnih organizacijah in podjetjih, razen v obrtnih delavnicah in industrijskih podjetjih, prejemajo naslednje mesečne plače po drnginjskih razredih: Droginjski razredi I. II) III. a) do G mesecev uka BOO.— 425.— 350.— b) od G do 18 mesecev uka 700 — 595.- 490.— c) od 18 do 30 mesecev uka 1000.— 850,- 700.— Č) nad 30 mesecev uku 1300.— 1105.— 910.— Člen 12. Nameščenci, ki so se pni delu s svojo marljivostjo in vestnostjo posebno odlikovali in so prispevali, da so je zvišala proizvodnost dela, dobijo od podjetja posebne nagrade. Člen 13. Za opravljanje poslov zunaj kraja podjetja dobivajo delavci in nameščenci posebne doklade kakor tudi povračilo vseh dejanskih potnih in stanovanjskih stroškov. iz vplačil, se izplačuje podpora iz predjenm, ki ga v ta namen da skladu na razpolago ministrstvo za finance. Fond mora vrnili predjem državi iz dohodkov od vplačil najkasneje v 6 mesecih ko je predjem prejel. Člen 15. Ministrstvo za socialno politiko pristojne deželno vlade določi v svojem območju po zaslišanju pristojnih strokovnih organizacij tarifne postavke za delo obalno-prevoznih delavcev v mejah člena 2. te uredbe, pri čemer upošteva posebne okolnosti, ob katerih sc !o delo oprav-Ija, in obvesti o tem Gospodarski svet zvezne vlade, Člen 16. Ministrstvo za socialno politiko pristojno deželno vlado določi v svojem območju po zaslišanju pristojnih strokovnih organizacij plače gospodinjskih pomočnic in hišnikov. Člen 17. Ministrstvo za socialno politiko zvezne vlade razvrsti kraje po draginjskih razredih sporazumno s ministrstvom za finance zvezne vlade. Člen 18. Za nadurno delo kakor tudi za delo ob nedeljah in praznikih se plača delavcem 50% več od urne mezdo za normalni delovni čas, nameščencem pn 50% več od mesečne plače, pri čemer velja, da ima mesec 25 delovnih d mi. Člen 19. Podjetja, ki dajejo svojim delavcem določene dajatve v naravi, smejo odbiti nabavo oziroma stvarno vrednost teh dajatev od zneska mezd, t. j. plač-v gotovini, Delavci in nameščenci imajo pravico, da' odstopijo od teh dajatev in da zahtevajo, če mislijo da jim jo to ugodnejše, izplačilo pristoječih jim mezd in plač v celoti v gotovem denarju po ustreznih predpisih te uredbe. Člen 20. Podjetja morajo ob izplačevanju mezd, plač in vseh doldad, določenih po tej uredbi, odtegovati uslužbenski davek, davek za osebno delo in vse naklade kakor tudi socialne prispevke, ki po zakonu obrt*menjajo dclo-jemnika. Premije iz člena G. in nagrade iz člena 12. te uredbe niso zavezane davku. Člen 21. Prepovedi se za zasebno-pravne terjatve smejo po-stavljati samo na Vs, za preživnino pa samo nn V« mezd iu plač, določenih po tej uredbi. Člen 14, Delavcem in nameščencem z otroki pod 14 leti staro sli se izplačuje iz državnega londn zn podpiranje delavskih in nameščenskili rodbin z otroki dnevna doklada po 7,— dinarjev oziroma mesečna doklada po 175.— dinarjev za otroka. Če se otrok čoln in ni zaposlen, gro roditeljem doklada dokler otrok no dovrši 18. leta starosti. Če sta oba zakonca zaposlena, prejema doklado zn otrobe oče. Če vzdržuje mati zakonske ali nezakonske otroke, gre doklnda materi. Dokler ne bo imel državni fond za podpiranje delavskih in nameščenskiih rodbin z otroki likvidnih sredstev Člen 22. Podjetja morajo vediti posebno mezdne In plačna kontrolne knjige. Ministrstvo zn socialno politiko zvezno vlade izda navodilo o obrazcih zn te knjige. Člen 23. Za vso spore v zvezi z uporabo te uredbe med delodajalcem oziroma upravo podjetja z ene strani In delo-jcmniUom oziroma strokovno organizacijo pri podjetju z druge strani so pristojna delovna sodišča. Dokler se delovna sodišča no ustanovijo, odloča o vseh sporih na prvi stopnji okrožni oziroma mestni narodno osvobodilni odbor. ca Zoper odločbe okrožiiiih in mestnih narodno osvobodilnih odborov imajo stranke pravico pritožbo na pristojno deželno ministrstvo za socialno politiko. Člen 24. Razlago te uredbe kakor tudii navodila za njeno uporabo daje zvezno ministrstvo za socialno politiko. Člen 25. Kršitve te uredbe se kaznujejo po predpisih zakonu o pobijanju špekulacije ju gospodarske sabotaže. 2. Uradniških pripravnikov: do 4 lot nad 4 leta dinarjev a) v strokah, v katerih so zvanja raz- porejena od Vlil. položajne skupino 2600.— 2600.—* * b) v strokah, v katerih so zvanja raz- porejena od IX. položajne skupine .*#•••••*•• 2400.—1 2600.—i c) v strokah, v katerih @o zvanja raz- . porojena od X. položajne skupine 2200.—< 2400.—* Člen 26, Ta uredba dobi obvezno moti z dnem razglasitve v »Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije«:. Beograd dne 20. aprila 1945. Predsednik ministrskega eveta in minister zn narodno Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavije«. Beograd dne 20. aprila l$Mo, Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno hrambo: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito s, r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 229. Dokler so ne izda nov zakon o pošli, telegrafu in telefonu, so predpisuje tale uredbn. o plaCevimju poštnih taks Člen 1. Vso pošiljko, ki se oddaje pošti z« odpravo, so zavezane plačilu poštnih Poštne takse se pobirajo po splošni tarifi. Člen 2. Od plačevanja poštnih taks so oproščene: 1. vso vrste pošiljk, ki jih odpravljajo poštno-lelc-grafsko-telofonske ustanove; 2. vse vrsto pošiljk, ki jih odpravljajo odposlani organi poštno-telegrafsko-telefouskih ustanov svojim kakor tudi vsem drugim državnim in narodnim oblastem, uradom in ustanovam; 3. veo vrste pošiljk, ki jih odpravljajo vojaška oblativa med vojno in mobilizacijo; 4. vse vrste pošiljk, ki jih odpravljajo narodno osvobodilni odboni med vojno in mobilizacijo; 6. vse vrsto pošiljk, ki jih odpravlja Rdeči križ (Glavni odbor in podrejeni odbori) med vojno in mobili-taeljo; 6. navadna pisma, dopisnice, nakaznice, vrednostna plama in paketi, ki se pošiljajo vojaškim osebam ali ki jih pošiljajo lake osebe med vojno in mobilizacijo. Člen 3. Oprostitev iz točk 3., 4. in S. člena 2. ne velja: 1. v krajevnem prometu, izvzemši pošiljke za širše dostavno območje; 2, zn blagovne vzorce, nujne pošiljko, povzetno pošiljke, pošiljke s povratnico in brzojavne nakaznice. Zn mednarodni promet veljajo posebni predpisi. Clon 4. Oblasti, ti rad j in ustanove, oproščeni poštnih taks, morajo skrbeti, dn se ta pobobna pravica ne zlorablja. Zlorabo ne kaznujejo po voljujouh predpisih. Ta uredba se mora uporabljati tudi za prometne (železniške, rečne, pomorske in dr.) ustanove kakor tudi za Postno hranilnico, kolikor se s posebnim snorazumetn no določj drugače. , Člen ti. Obvezno razlago predpisov le uredbo iz>do]a ministrstvo za pošto, telegrai in telefon. Člen 7. Ta uredbn stopi v veljavo na dan 1. maja 1915. Ko stopi ta uredba v veljavo, prenehajo veljati vse prejšnje odločbe glede oprostitve od poštnih taka, ; Beograd dne 17. aprila 1945, Minister za pošto, telegraf Predsednik Gospodarskega in' telefon: sveta in minister za indu- I)r. Drago Marušič a. r. sivijo: Andrija Hebrnng s. r. 230. Naredbo, dn morajo biti vso prodajalne Živil odprlo v času, ko sc zamenjavajo okupacijski bankovci V zvezi z. zamenjavo okupacijskih bankovcev, ki bo mora izvesti po predpisih zakona o tečajih in poravnavanju obveznosti v času od 20. do vštetega 30. aprilu 1915, odrejam v soglasju z ministrstvom za finance Jugoslavije: 1. Vsi obrati, ki se bavijo a prodajo osnovuili živil, morajo biti ves čas; ko se zamenjavajo bankovci, odprti in morajo porabnikom Živila prodajati; 2. ves čas, dokler trnja zakonski rok zn zamenjavo bankovcev, se morajo pri kupovanju in prodajanju sprejemati tisti bankovci, ki so v zadevnem območju doslej bili v veljavi; 3. bankovci, ki jih dobijo trgovci v zgoraj označe-nem roku, kakor tudi bankovci, ki jih imajo še od prej, so zamenjajo sočasno, in sicer v teku poslednjih dveh dni, določenih za zamenjavo. Ministrstva za notranje posle federalnih enot morajo poskrbeti za izvršitev te naredbo; njih podrejeni organi morajo uporabila najstrožje kazni proti vsem tistim, ki ravnajo zoper to poredbo. Beograd dno 19. aprila 1945. K. Št. 337. Minister za notnmjp nosle: Vlada Zečuvič a. r. 231 Odločba o razpolaganju z vezniiinii terja Ivami in n izplačevanju nkontimij nn potrdila (ministrstvo za finance, brez datuma). 234. 232. Obvezna razlaga člena 4- zakona o tečajih zn odvzem iz obtoku okupacijskih bankovcev in ,o poravnavan jti obveznosti z dne 5. aprila 1045. (ministrstvo za finance z dne 19. aprila 1945), 233. Odločba o ustanovitvi odseka za zavarovalno zavode (ministrstvo za finance, VII. št. 1408 z dne 17. aprila 1045). Odločba o določitvi ceno-presnim, soljenim in suhim bivolskim in posušenim govejim, telečjim in bivolskim kožam (urad za cene, mezde in plače, št. 2307 z dne 4. aprila 1915), 235. Pobiranje taks za krajevne telefonske pogovore (ministrstvo p. t. t., T. t. oddelek, V. Št. 1002 z dne 10. aprila 1945). , 25 3K cBrtKR 24. eaprSIo 230. Uredba o proglasitvi prvega maja za državni praznik Člen 1. Prvi maj ee proglaša za državni praznik. V državnih uradih, državnih in zasebnih ustanovah In podjetjih se ta dan ne »me delnti. Prvega maja morajo biti voj obrati zaprti, Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo, ko so objavi v »Uradnem listne. Beograd dno 22. aprila 1945,, Predsednik ministrskega sveta, minister za narodno hrambo in zast. ministra z a zunanje posle: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov,) 237. Uredba o ustanovitvi vojnega kabineta (glej objavo pod zap. št. 201). 238. Uredba o ustanovitvi zakonodajnega svetu vlado demokratične federativne Jugoslavijo (glej objavo pod zap. št, 202). ‘239. Uredba o ustanovitvi drŽAvno komisijo zn vojno škodo (Ta uredba jo bila prvič Objavljena v št. 20 »Uradnega listu< z dno 10. aprila 1945, zap. 3t. 203.) 240. Odločba o pobiranju nndnva na uvozno in izvozno carino (ministrstvo za finance. IV, št. 1380 z dne 19. aprila 1945). »♦ 2<5 gg cSne iSS. atprSB?^ 1®45> 241. __ Na podstavi člena 4, odloka drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem predstavniškem zboru Jugoslavijo izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve tale zakon o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže Člen t. Za nedopustno špekulacijo se šteje vsako gospodarsko 'lolfvanjp, ki mu |e namen, da se Izkoristijo Izredne razmere, nastalo zaradi vojnega stanja in posledic faši- stične okupacije, in tako doseže nesorazmerna imovinska korist na škodo nnhodnlli koristi. Kot nedopustna špekulacijo se kaznuje zlasti: 1. vsako dejanje alt postopek vobče, kj se započne v nameri, da eo s kopičenjem, prikrivanjem, opustitvijo obvezne prijave zalog, svojevoljno uslavltvijo ali omejitvijo prodaje ali zadrževanjem blaga od prodaje odtegne blago iz prometa in se mu r tem cena zviša; 2. venim prekoračitev cen pri prodaji nad oerte, predpisane po pristojnem oblnstvu; 3. terjanje višjo cene za blago kot je cena, e katero jo zagotovljen proizvajalcu, posredniku oziroma prodajalcu dobiček, ki se glede na kraj, čas in vso oslale okolnosti mora imeti za primernega; 4. prodaja blaga, kj ne ustreza določeni ali označeni kakovosti ali količini; 5. nnkupo,vanje, prodajanje ali proizvajanje blaga, ki se vriif zoper veljajoče predpise z namenom, da bi se dosegla neopravičena korist; 0. trgovanje z zlatom, platino, dragotinami, devizami in valutami zoper veljajoče predpise; 7. oddajanje ali prevoz blaga nad dopustne količine brez dovolitve pristojnega oblastva, če je za to po posebnih predpisih potrebno posebno dovolilo; 8. vsak dogovor med proizvajalcem, posrednikom in prodajalcem z namenom, da bi se zvišala cena oziroma vzdrževale visoke ceno in preprečilo njih padanje; 9. večkratna preprodaja oziroma uvajanje nepotrebnih posredovanj v promet z blagom, ki je važno za preskrbo, zaradi česar bi se moglo blago podražiti; 10. nakupovanje blaga, važnega za preskrbo, na trgih ali na potu do trgov od proizvajalcev in drugih oseb radi preprodaje; 11. odvračanje proizvajalcev in drugih oseb od pro. izvajanja takega blaga ali da bi ga dali naprodaj; 12. če so v obratih, na trgih ali drugih krnj.ih nn vidnem mestu posamez ali v skupnem ceniku opusti navedba cene posameznim predmetom, ki so naprodaj, če jo t„nko izvešanje cen oziroma cenika predpisano, in 13. drugi prednjim točkam podobni primeri. Člen 2. Za sabotažo po tem zakonu se šteje vsako dejanje oziroma opustitev dejanja z namenom, da bi se oviralo, onemogočilo ali spravljalo v nevarnost pravilno in hitro poslovanje gospodarskih in prometnih podjetij (obratov) ali kmetijskih gospodarstev, kakor tudi vse, kar bi moglo škodovati koristim narodnega gospodarstva ali državni gospodarski politiki. Kot dejanje gospodarske sabotaže se kaznuje zlasti: 1. če se poškodujejo, uničijo alj odstranijo naprave, proizvajalna sredstvu, surovine, polizdelki in dovršeni izdelki, ako se to stori namerno alj iz,Imdo malomarnosti; 2. če se namerno zamenjajo ali vzamejo iz rabe sestavni deli naprav ali proizvajalnih in prometnih sredstev; 3. če so poškodujejo ali uničijo posevki, žetev ali kulture vobče na kmetijskih gospodarstvih, ako se to zgodi namerno ali iz hude malomarnosti; 4. če se poškodujejo, uničijo ali odstranijo živi ali mrlvj inventar, žetveni donosi in gospodarski objekti na kmetijskih gospodarstvih, ako se to stori namerno ali iz hude malomarnosti; 6. če se otujijo ali utajijo surovine in druga proizvajalna sredstva zato, da bi se ustavila ali omejila proizvodnja gospodarskih in prometnih podjetij (obra-inv) ali kmelijskih gospodarstev, ali Če se neopravičeno °pusti nabava surovin in drugih proizvajalnih sredstev; 6. če se zapio gospodarska in prometna podjetja (obrati), ustavi ali omeji delo v njih brez opravičenih, razlogov; 7. dogovor med proizvajalci ali med proizvajalci in Posredniki, ki mu jo namen, dn bt se znižala proizvodnja Rij ustavilo delo v gospodarskih in prometnih podjetjih (obratili) alt v kmetijskih gospodarstvih; 8. če so zavestno opravljajo kmetijska dela zoper Predpisani načrt ali zoper odredbe pristojnih oblasti nli So so taka dela brez opravičenega razloga ne opravijo; 9. če se uporabljajo neracionalne metode pri pro-Izvajanju -ali p.oi;az, izpolnjujejo dolžnosti pri voditvi ali kontroli gospodarskih in prometnih podjetij (obratov) ali kmetijskih gospodarstev z namenom, da bi se oškodovalo koristi proizvodnje ali izpodkopala veljava državno oblasti; Ki. če se namerno vobče zavira delo v gospodarskih in prometnih podjetjih (obratih) ali kmetijskih gospo-darstvih; 17. drugi prcdujiin točkam podobni primeri. Člen 3. Dejanja nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže se kaznujejo, najsi so bila storjena namerno ali iz hude malomarnosti. Nedopustna Špekulacija in gospodarska sabotaža se kaznujeta po predpisih tega zakona, razen v primerih, kj so določeni v uredbi o vojaških sodiščih. Člen 4. Nedopustna Špekulacija ali gospodarska sabotaža so kaznujeta po teži dejanja: 1. z denarno kaznijo; 2. s prisilnim delom od enega meseca do desetih let; 3. z zaplembo gospodarskega ali prometnega podjetja (obrala) alt kmetijskega gospodarstva oziroma ka-kega dela celokupne imovine obsojene osebe; 4. s smrtno kaznijo. Kazen po točki 3. se lahko izreče hkrati a kaznijo pod točko 2., kazen pod točko 1.* pa hkrati s kaznijo pod točko 2. ali točko 4. Poleg spredaj navedenih kazni se lahko izreče tudi kazen izgube državljanske časti in se lahko odvzame obsojencu pravica, dn bi dalje vodil podjetje (obrat) kakor se tudi lahko zaseže blago, ki je predmet dejanja po lom zakonu. Kazen pod točko 4. se izreče v hujših primerih, ča je storilec dejanja po tem zakonu s posebno brezobzirnostjo ravnal zoper narodne koristi ali če jim je s hudobnim namenom prizadejal hudo škodo. Pri odmeri višine kazni so mora upoštevati zlasti storilčeva hudobna volja in družbena pokvarjenost kakor tudi velikost škode, ki je z dejanjem v smislu tega zakona nastala ali bi mogla nastati zn narodne ali državne koristi. Prav tako se upošteva kot obtožujoča okolnost dejanje v povratku. * Po popravku, objavljenem v Uradnem listu z dal 15. maja 1945, St. 32. Cleu 5. Denarna kazen po ločiti 1. člena 4, lega zakona ne sme presegati stokratne vrednosti blaga, ki je predmet postopka po tem zakonu. Če ni Ulago neposredni predmet postopka po tem zakonu, so odmeri denarna kazen v znesku od 50 dinarjev do 100.000 dinarjev. Denarna kazen in zaseženo blago se uporabita za prehrano siromašnega prebivalstva tiste federalno enoto, v katero območju je biki sodba izrečena. Cimi G. Ca gre za lahko pokvarljivo blago, Živo živino ali penilnino, se dft zaseženo blago na razpolago najbliž-jeimi krajevnemu narodnemu odboru s pogojem, da ga produ, po določenih cenah in d h znesek nn razpolago tistemu deželnemu ministrstvu, ki vodi posle preskrbe. Vse drugo blago prevzame narodni odbor v hrambo in ohvestj o tem zgoraj navedeno ministrstvo, ki ravna s tem blagom daljo po navodilih zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo. Pristojno narodno sodišče sme med vsem postopkom ukreniti česar trelm da se prepreči, da bi se storilec dejanja po tem zakotni izognil kazni zaplembe ali zn-šege* blaga. (ilede zaplenjeno imovine se uporabljajo določbe odloka AVNOJ-a z dne ‘21, novembra 1944 o prehodu sov raž n iškega Imetja v državno svojino in pa predpisi, ki so s tem odlokom v zveži. Cton 7. Ob neizterljivosti so nadomesti denarna kazen s kaznijo prisilnega dola, pri čemer se računa za vsakih 50 dinarjev po-en dan prisilnega dela. Kazen prisilnega dela, s katero se nadomesti denarna kazen, ne sme znašati več ko 3 leta. Pogojne kazni so no morejo izrekati. Člen 8, Dejanja nedopustne špekulacije in gospodarske sn-bolnže po tem zakonu kakor tudi izvršitev kazni za ta dejanja ne zastarajo. Člen 9. Ce je lastnik podjetja (obrata) fizična oseba, je odgovoren za dejanje po tem zakonu, kolikor ne dokaže, da je bilo dejanje storjeno brez njegove vednosti oziroma poznejše odobritve ali brez njegove malomarnosti, Pri pravnih osebah so odgovorni poleg storilca dejanja tudi tisti organi alj pooblaščenci, ki vodijo tisto podjetje ali posestvo, kolikor ne dokažejo, da Je bilo dejanje strnjeno brez njihovo vednosti oziroma poznejše odobritve alj brez njihove malomarnosti. Ce je bilo dejanje storjeno po nalogu ali po nasnovi odgovorne upravo pravno osebe, so lahko izreče tudi kazen zaplembe dela ali celotne Imoviuo pravne osebe, CJcn 10. Pri obsodbi po tem zakonu sme pristojno oblaptvo po izkazani potrebi pri podjetjih ali večjih kmetijskih gospodarstvih ob njih stroških postaviti delegata z nalogo, da skrbi za pravilnost poslovanja podjetja. Odmnno ta delegatovo delo določi oblnslvo, ki ga je postavilo. 0 To popravku, objavljenimi v Uradnem lietu z dne 13. maja 1945, št. 32. Delegat poleg te odmene no sme od podjetja prejemati ničesar. Člen 11. Za opravo postopka in izdajo sodbo po tem zakonu je pristojno okrajno narodno sodišče. Ce so med pnstop-kom pokaže, da bi moglo imeti po tem zakonu kaznivo dejanje za posledico smrtno kazen, mora okrajno sodišče ustaviti postopek in poslati ves predmet pristojnemu okrožnemu sodišču. Postopek se započne na prijavo kogar koli al| urn-doma. Vsa oblastva, kj zvedo za. kako dejanje po tem zakonu, morajo vložiti prijavo pri pristojnem okrajnem sodišču. Okrajno narodno sodišče je dolžno izdati o dejanjih po tem zakonu sotlbo oziroma dokončati postopek najdalj v roku 8 dni od dne, ko je prijavo prejelo aH postopek uradoma započelo. Clon 12. Krajevni narodni odbori morajo, kjer je to potrebno radi pobijanja nedopustne špekulacije, sestavili potrebno število komisij treh do potili članov izmed porabnikov in članov ali uslužbencev svojega odbora, To komisije morajo skrbet) za lo, da se izsledijo primeri nedopustno špekulacije in da so krivci po zakonu preganjajo. To komisije so pooblaščene, da tudi samo opravijo zasego živil, ki so predmet dejanja po tem zakonu, čo ne presegajo vrodnostj 0900 dinarjev, in izrečejo lahko denarno kazni v višini do 2000 dinarjev. S tako zaseženimi živili in denarnimi kaznimi m<>ra ravnati komisija skladno z določbo člena 0, tega zakona. Co komisija med postopkom spozna, da bj bilo treba storilca dejanja poleg kazni, izrečeno od komisije, strože kaznovati bodisi glede na njegov hudobni namen ali na posledice dejanja, mora poslati ves predmet okrajnemu sodišču. Zoper odločbo komisije je dopustna pritožba na pristojno okrajno narodno sodišče v roku treh dni. Pritožba se vlož'i pri narodnemu odboru zadevne komisije, lodn pritožba ne zadržuje izvršitve kazni, ki jo je izrekla komisija, Sodišče lahko odločbo komisijo razveljavi ali pa v vsakem pogledu spremeni, in to tudi na pritožildevo škodo. Odločba komisijo-je dokončna, čo okrajno sodišče pritožbo zavrne In odločbo komisije potrdi. Clon 18. Zoper sodbo narodnega sodišča, izdano na prvi stopnji, je dopustna pritožba v roku 8 dni nu višje narodno sodišče, čignr sodba jo dokončna. Pritožba praviloma ne zadržuje izvršitve sodbe, iz-vzemši primere smrtne kazni; vendar sme sodišče Izvršitev do pravnomočnosti sodbo odložiti, čo Je nevarnost, da bi zaradi Izvršitve sodbe nastala ol|iojeucu nepopravljiva škoda. Sodišče lahko odloči, da so kazen po pravnomočnosti ob obsojenčevih stroških objavi v dnevnem tisku. Pravnomočne sodbe zn dejanja po tom zakonu se morajo dostaviti pristojnemu deželnemu ministrstvu. Člen 14. Redna narodna sodišča lahko odredijo, da so obdolženec pripre, čo jo nevarnost da pobuguo, kakor tudi —■Ji— GO v primerih, ko gre za uejanjo, za katero bj se po členu 4. tega aakona mogla Izreči smrtna kazen. Člen 16. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo v >Urad-nem listne. Beograd dne 23. aprila 1945. Tajnik: Predsednik: M. Poruničić s. r. Dr. I. Ribar s, r. 242. Da no bo nepravilnosti in zlorab, Ui bi mogle nastati oh izdajanju potrdil o prejemu vrednot po denarnih zavodih, (/dajem naslednjo odločbo, tla so morajo vsi vrednostni papirji glasiti na lastnikovo ime 1. Vsa potrdila, priznanice, zastavnice, zastavni listi in podobne listine, ki jih izdajo za vrednote, prevzete v polog ali v hrambo, javni in zasebni denarni zavodi, zadruge, zavarovalne družbe! zastavljalnice in druge ustanove, ki iz katerega kolj naslova prevzemajo vrednote, sc morajo glasiti na ime 'osebe, katere tast so te vrednote, ali osebe, ki jih polaga ali zastavlja. 2. Doslej na šilro ali na prinosnika Izdana potrdila se morajo v treh mesecih zamenjati v smislu točke 1. to odločbe. 3. Ta odločba slopi v veljavo z dnem razglasitve. Beograd dne 18, aprila 1945. Vil. št, 1357. Po pooblastitvi ministra za finance . pomočnik: Dr. Obrtu IHimoitvić s. r. 243. Da bi se dala pobuda zn plačevanje brez uporab* gotovine, izdajem tole odločbo o dajanju pobudo za plačevanja brez uporabe gotovine 1. Kreditni zavodi ne smejo pobirati provizije za prenose z enega računa na drugega (virmane, nakazila brez izplačila v gotovini) v zavodu samem ali mod zavodi, pa ludj ob prenosih na Poštno hranilnico, Narodno banko ali gospodarske banke ali po njih, 2. Določim točke 1. se ne nanaša na prenose (vir-mane, nakazila), ki se izvršijo brzojavno ali telefonsko. 3. S tem se ukinjajo vsj predpisi, ki nasprotujejo tej odločbi. 4. Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve. Beograd dno 18. aprila 1915. VII. St. 1280, Po pooblastitvi ministra za finance pomočnik: Dr. Obreu Blngojcvid s, r. Popravek V ponatisih iz osrednjega Uradnega lista, objavljenih v posebni prilogi k št. 7. Uradnega lista SNOti in Narodne vlade Slovenije se mora v »pravilniku o poslovanju z naročnino za Časnike in časopise po poštic zadnji,stavek člena 8. (stran 37) pravilno glasiti: »Čekovna potrdilo o naročnini, poslani uredništvom, sq z rekapitulacijo prilože Stanju blagajne.t o