Dennis L. Meadows, Meje rasti (The lim its to growth), Ljubljana, 1974, 
str. 366.
Redko katera knjiga je naletela na tako močan in deljen odmev kot prav 
»Meje rasti«. Visoke naklade, številni ponatisi ne le na Zahodu, temveč tudi 
v socialističnih državah, pričajo o širokem odmevu in aktualnosti obravnavane 
problematike. Nehote se nam vsiljuje primerjava z odmevom Malthusovih idej 
pred 170 leti.
Rimski klub sestavlja skupina znanstvenikov, ki so zaskrbljeni zaradi vse 
bolj številnih, medsebojno povezanih problemov, s katerimi se mora spoprijeti 
celotno človeštvo. Leta 1970 so povabili skupino za »sistemsko dinamiko« z 
Massachusettskega tehnološkega inštituta (MIT) naj prouči gibanje in med­
sebojno vplivanje številnih dejavnikov, ki ogrožajo svetovno družbo.
Knjiga ima pet poglavij. Uvod in sklepno besedo o pomenu teh proučevanj 
je napisal Stane Krašovec. V prvem poglavju, kjer pisci obravnavajo naravo 
eksponenčne rasti, so predstavljene matematične osnove in primeri take rasti, 
ki so v nasprotju z linearno rastjo. V poglavju »meje eksponecialne rasti« so 
nakazani problemi produkcije hrane, onesnaženosti okolja in neobnovljivosti 
prirodnih virov. Predvidevajo, da bo svetovna družba prav na teh področjih 
naposled dosegla nepremostljive omejitve. Pri obravnavi rasti svetovnega mo­
dela so S/ pomočjo kvantitativnih metod prišli do sklepa, da ni mogoče pred­
videti, katera izmed petih izbranih omejitev (pospešena industrializacija, hitra 
rast prebivalstva, proizvodnja hrane, izčrpavanje neobnovljivih virov, onesna­
ženje okolja) se bo najprej uveljavila; prav tako ni mogoče predvideti vseh 
posledic. Tehnološki optimizem obsojajo kot najbolj nevarno iluzijo. Tehnološki 
napredek bi se moral združiti s premišljenim zaviranjem rasti. Podan je model 
svetovnega ravnotežja s stabiliziranimi razvojnimi dejavniki.
Temeljni sklepi skupine MIT so: če se bodo sedanja gibanja naraščanja 
svetovnega prebivalstva, industrializacije, onesnaženosti, pridobivanja živeža in 
izrabe virov nespremenjeno nadaljevala, bodo meje rasti na tem planetu do­
sežene v času naslednjih sto let. Najbolj verjetna posledica bo dokaj nepriča­
kovano nazadovanje tako števila prebivalstva, kot industrijskih zmogljivosti. 
Težnjo k nadaljnji rasti je mogoče spremeniti in namesto nje uveljaviti stanje 
ekološke in gospodarske stabilnosti, ki lahko traja daleč v prihodnost.
Kljub dejstvu, da mnogi znanstveniki ne sprejemajo matematičnih mode­
lov, uporabljenih v študiji MIT, da niso upoštevane razlike med razvitim in 
nerazvitim svetom in da ni niti z besedo omenjena rešitev, pogojena s socialnimi 
spremembami, je ton »Meje rasti« progresiven in zasluži resno obravnavanje.
Dušan Plut
Schutz unseres Lebensraumes, Symposium an der ETH, Zürich 1970, 
str. 1—525.
Onesnaževanje človekovega okolja se je pojavilo predvsem v industrijsko 
razvitih deželah, iz njih tudi prihaja večina strokovnih prispevkov o tem 
problemu, posebno iz ZDA. Prevladovanje angleške literature, tako znanstvene, 
kot poljudno-znanstvene, ustvarja napačen vtis, da se le v teh državah zave­
dajo perečih problemov. Pričujoči zbornik z referati 55 znanstvenikov je 
kompleksen prikaz naporov za zaščito človekovega okolja v Švici, kjer se 
zavedajo vrednosti zdravega okolja.
V nekaj vrsticah seveda ni mogoče nanizati vseh zanimivih referatov, 
katere so napisali priznani strokovnjaki številnih znanstvenih disciplin: od 
biologov, meteorologov, kemikov do filozofov in pedagogov. Kljub navidezno 
specialnim raziskavam je poudarjena kompleksnost problematike okolja in 
vzročna soodvisnost med številnimi dejavniki, katerih smeri delovanja vedno 
ni mogoče predvideti. Ker je v zborniku nad 50 referatov, je mogoče le pre­
leteti temeljna vprašanja, ki so jih postavile posamezne skupine referatov.
V prvi skupini so referati o načelnih problemih raziskovanja okolja, ki potr­
jujejo stališče, da je tehnični napredek sicer dvignil materialno raven večine 
prebivalstva, obenem pa postavil v drugi plan medčloveške odnose in odnos