U 311310 dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 9/XVIII september 1981 Poslovanje Polletje je za nami. Prešli smo pot polno negotovosti, sprememb predpisov, zakonov in v zvezi s tem se je menjavala situacija. Naše družbenopolitično vodstvo se je na vso moč trudilo ustaviti tok inflacije in zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj. Vsa ta dogajanja so povzročala težave, ki so se odražale v različnih oblikah pomanjkanja surovin in njihova vprašljiva kvaliteta je zahtevala stalne spremembe v organizaciji dela. Prilagodljivost in disciplina delavcev sta usmerjala tokove dogajanj. Vsakodnevno je potekal boj za dosego načrtovanih ciljev, sproti smo analizirali stanje ter ukrepali, taiko kot smo delavci Dekorativne vajeni. Z velikimi napori smo premagovali in z velikim razumevanjem dojemali vse težave, v katerih se je znašla naša družba. Prepričam sem, da se moramo tudi v bodoče medsebojno odkrito in obojestransko obveščati o vseh dogajanjih, ne samo o situaciji znotraj DO. Še več informiranja mora biti prisotnega o dogajanjih v občini, v Sloveniji, vsej Jugoslaviji in ne nazadnje v svetu. Samo tako se lahko prilagajamo in dogovorimo o takih poslovnih odločitvah, ki rojevajo rezultate, na katere smo vsi lahko ponosni. Rezultati, ki so bili obravnavani v naših družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, so ustvarili zadovoljstvo v kolektivu. Ko se dnevno srečujem z delavci, čutim, da vsi delamo za en dl j, ko delo opravljamo homogeno in še probleme jemljemo kot sestavni del našega življenja. Ob analiziranju periodičnih ali letnih obračunov se običajno ozremo na tiste pokazatelje, ki jih lahko izboljšamo. Ugotovili smo in vsi delavci so seznanjeni, da moramo v bodoče usmeriti naše napore v povečanje izvoza na konvertibil-' v drugem polletju no področje, da moramo izboljšati kvaliteto našega dela in izdelkov ter zmanjšati izostanke, oziroma še izboljšati delovno disciplino. Prva naloga, t. j. povečanje izvoza, bremeni predvsem strokovne službe, tako v nabavi, tehniki in komerciali ob sodelovanju vseh delavcev, ki bodo na najbolj smotrn način izdelali kvalitetne tkanine. Druga naloga, t. j. kvaliteta, zajema zelo širok krog delavcev od kvalitetne nabave surovin do predelave končnega izdelka. Tretja naloga, t. j. izostanki in disdplina, morata spodbuditi prav vse nas od družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter posameznikov, ki v njih delujejo. Če samo preletimo spisek izvoljenih v te organe, si lahko predstavljamo, kako bi se rezultati izboljšali, če bi njihova aktivnost bila intenzivnejša. Torej naše delo tudi v bodoče ne bo lahko. Vsi skupaj, enotno in prizadevno bomo tako kot doslej tudi v drugem polletju obvladali nakazane probleme. V drugem polletju bo poleg boja za reševanje teh problemov še vedno v ospredju prizadevanje za zagotovitev zadostne količine kvalitetnih surovin v asortimentu, potrebnem za nemoteno planirano proizvodnjo. Letos bomo stkali V naše tkanine ca. 4200 ton preje. Naši pridni predilci v Laškem bodo spredli okrog 1200 ton, vse ostalo pa moramo nabaviti od neštetih predilnic v vsej SFRJ. To zahteva od naših strokovnih služb velike napore, zlasti v času, ko se tudi vlaknarji in predilci usmerjajo v izvoz. Ob teh problemih ne bomo izgubljali glave, temveč umirjeno pristopali k reševanju. Ten niški pristop in razumevanje bo vsekakor tudi v bodoče najboljše izhodišče za ublažitev nastalih situacij. Torej, drugo polletje bo polno presenečenj in vsi delavci bomo morali krepko poprijeti, da bomo obvladali položaj. Bolj kot drugo polletje je zaskrbljujoča bodočnost. Tekstilna industrija namreč ni prednostna panoga in bo konkurenca prehuda, če ne bomo obnavljali in modernizirali sredstev za delo. Poznamo dosežke moderne tehnologije, s katerimi bi z manjšimi napori izdelali več kvalitetnejših tkanin v krajšem času. Ustvarjamo tudi sredstva in lahko bi vključili v projekcijo 60 odst. svojih sredstev ter 40 odst. bančnih sredstev, toda sredstva, ki jih imamo na voljo v združenem delu, so neznatna, poleg tega pa še vrsta drugih investicij onemogoča realizirati naše načrte. Upamo, da to ne bo šlo v nedogled, saj moramo vendar vsi misliti na tiste, ki bodo prišli za nami, da bodo tudi oni ponosni na predhodnike, tako kot mi, ki se vsako leto srečujemo' z našimi upokojenci in jim dajemo priznanje za nesebično vloženo delo. Ob zaključku teh misli pozivam vse, da v bodoče še bolj intenzivno opravljajo dela in naloge, kar je porok, da bomo zadovoljili svoje lastne potrebe, kakor tudi potrebe širše družbene skupnosti. Janez Neb ec 20-letnica gibanja neuvrščenih Ves neuvrščeni svet se 1. septembra spominja zgodovinskega dogodka — ustanovitve gibanja neuvrščenih, da bi hkrati ugotovil delo, ki so ga neuvrščeni opravili v 20 letih, spregovoril o uspehih, ki so nesporni, opozoril na težave, ki jih je bilo treba premagati, prav tako pa tudi na stranpota in nevarnosti, ki se jim je treba v prihodnosti izogibati. Mnenje vseh pa je že sedaj enotno: brez neuvrščenosti bi bil svet še veliko slabši kot je. Neuvrščenost je tudi v prihodnje nujno potrebna. Korenine neuvrščenosti najdemo že v zadnji vojni v procesih in spremembah, ki jih je takrat sprožila vedno večja želja nesvobodnih in odvisnih narodov, da bi se izenačili s tistimi, ki so že svobodni in da bi jim postali enakopravni. Čeprav segajo korenine globoko, pa je gibanje pognalo v času, ko so se države, ki so nekoč med seboj povezale svoje sile in moči v mogočno protifašistično zvezo, po vojni razšle, zavile na prejšnja pota in se v politiki, ki so jo vodile, znašle druga proti drugi in so se v hladni vojni do skrajnosti zaostrila njihova medsebojna nasprotja. Nasprotovanje med obema najmočnejšima — Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, njuno tekmovanje za premoč in nadvlado, je spočelo tudi dva politično, gospor-darsko in vojaško nasprotujoča si bloka, katerih senca je legla na ves svet. Blokoma in njunim načrtom — spremeniti svet na dva sovražna si dela — so se postavile po robu sile, ki so hotele nekaj čisto drugega: lastno nacionalno samostojnost in neodvisnost ter svobodo in neodvisnost za vse, ki je še nimajo. Pojavila se je neuvrščenost, ki je s svojo vsebino in svojim delovanjem nasprotovala hotenjem po delitvi sveta in tudi vsem oblikam neenakopravnosti in nadoblasti. Neuvrščena politika, sprva so jo imenovali nevezana, je bila edina, ki se je lahko spopadla z nevarnostmi, s katerimi je blokovska delitev ogrožala mir v svetu. Iz razmer, kakršne so velika dva in njuni zavezniki ustvarili po vojni, je izšla politika, ki ni hotela deliti, marveč združevati države različnih družbenopolitičnih sistemov. Želela je zbrati pod isto streho tiste države, katerih položaj je bil v svetovni skupnosti popolnoma enak ali vsaj podoben in izmed katerih nobena ni hotela, da bi jo spravili ali pahnili v enega izmed blokov. Kljub vsem notranjim razlikam, ki so jih ločevale in kljub številnim različnim zuna- njim politikam je gibanje neuvrščenih le začelo združevati države, ki enako ocenjujejo svoj gospodarski ali politični položaj v svetovni skupnosti in ki vse enako žele drugačne, pravičnejše s vetovnogospod ar-ske in politične razmere. V začetku je bilo 25 držav, ki so spoznale, da jih družijo enaki ali podobni cilji. Na podlagi tega spoznanja so začele uresničevati tudi misel o gibanju, ki naj bi povezovalo zu-najblokovske države z vseh koncev sveta. Da so se zavedle, koliko skupnega imajo in kaj vse jih povezuje, pa gre v prvi vrsti zahvala očetu neuvrščenosti — predsedniku Titu. Medtem ko so državniki ponekod drugod razmišljali o meddržavnih povezavah na zemljepisno omejenih območjih, je bil naš predsednik prepričan, da je splošno, vseobsegajoče gibanje zunaj blokovskih držav ne le zaželeno, marveč tudi mogoče in izvedljivo. V tem smislu je govoril ob srečanjih z drugimi državniki, snoval, dopolnjeval misel o širokem gibanju, ki naj bi zajelo države štirih celin in gradil mostove med tistimi, ki so poznali vsak le svoje in še bližje tegobe, pa se jim je zato misel o vseobsegajočem gibanju zdela preveč oddaljena, da bi jo lahko uresničevali. Ob drugih očetih ne-uvrščanja — ob Nehruju, Sukamo in Nkrumahu — gre prav predsedniku Titu poglavitna zasluga, da so se v odgovor nevarnostim, ki so jih prinašale vojaške zveze, začele združevati v skupnost države najrazličnejših različnih opredelitev, vendar enakega prepričanja, da je mogoče živeti drugače, kot to hočeta politična in vojaška bloka. Ideja neuvrščenosti je od vsega začetka zanikala tisto, kar sta hotela bloka in kar je ogrožalo mir po svetu. Ob zavračanju njunih odnosov, neenakopravnosti in podrejanj, ki sta jih vsiljevala, pa so neuvrščeni predlagali tudi nekaj novega pa tudi boljšega. Vizija sveta, ki jo je neuvrščenost ponujala, je bila, naj bi se svet ne razvijal v dveh nasprotujočih se delih, temveč naj bi ga gradili skladno, življenje na njem naj bi potekalo v sožitju ob aktivni in miroljubni koeksistenci vseh, ne glede na njihov življenjski nazor ali njihove ideološke odločitve. Aktivna in miroljubna koeksistenca pa je bila sploh ena izmed bistvenih oznak neuvrščene misli. Ob programu, ki si ga je zastavilo: mir, aktivna im miroljubna koeksistenca, neodvisnost in razvoj, se je neuvrščeno gibanje začelo tudi naglo krepiti. Zelo hitro je preraslo v dejavnik, ki ga ob njegovih prizadevanjih za ohranitev in krepitev miru, za neodvisnost in enakopravnost vseh, nihče več ni mogel spregledati. V mednarodnih razmerah je postalo nenadomestljivo ne le zaradi svoje številčnosti (sedaj je v njem 94 držav polnopravnih članic, oziroma v njem sta dve tretjini članic združenih narodov), temveč predvsem zaradi prizadevanj doseči na svetu nove mednarodne politične in gospodarske odnose. Seveda je težko oceniti, kaj šele našteti vse tisto, kar so neuvrščeni dobrega storili v 20 letih svojega obstoja. Res je sicer, da v vsem niso uspeli in da sveta, polnega stalnih nevarnih gibanj in protislovij, sveta, ki v njem živimo, še niso mogli v celoti spremeniti, saj se še celo v njihovih vrstah najdejo posamezniki, ki se ne ravnajo po pravilih, kakršna naj bi veljala za preostali svet, ki se zatekajo k sili in intervencijam ali z vojskami žele razplesti nasprotja in spore, ki jih imajo s sosedi. Prav tako so še med njimi taki, ki bi hoteli drugačna pota neuvrščenosti, ki velesil ne sodijo po njihovih akcijah, temveč po njihovi ideologiji, ki jo odobravajo ali zavračajo. Marsikaj tega, česar bi ne smelo biti, je najti med neuvrščenimi. Kljub temu pa so neuvrščeni že doslej vnesli v mednarodno življenje pozitivne spremembe. Že s tem, da gibanje obstaja 20 let, da je živo in da deluje, da se številčno krepi, saj je ni novoustanovljene države, ki bi se mu ne želela pridružiti, že s tem je gibanje preprečilo delitev sveta na dva sovražna dela in doseglo, da so se mednarodni odnosi le začeli spreminjati. Neuvrščenim gre zasluga, da se bliža koncu proces dekolonizacije, naenkrat so v najbolj kritičnih trenutkih ustavili agresijo, preprečili so, da bi se svet znašel na robu nove vojne, mnogim pomagali v boju za neodvisnost in enakopravnost, vsepovsod podpirali boj za svobodo in neodvisnost in predvsem njim gre pripisati, da je svetovna javnost spoznala, kje so in katera so poglavitna vprašanja sodobnih mednarodnih odnosov. Uveljavili so načela aktivne in miroljubne koeksistence, izhodišče, na katero se opira njihovo celotno delovanje, pa v Združenih narodih in tudi v drugih mednarodnih organizacijah postaja temelj za reševanje poglavitnih mednarodnih vprašanj. Sicer pa njihova načela vsebuje marsikateri dokument Združenih narodov, marsikatero odločitev je svetovna organizacija sprejela na njihovo pobudo in ob neuvrščenih je svet šele spoznal, da prihodnost ne pripada blokom, marveč neuvrščanju, ki ostaja edino upanje človeštva. Brez neuvrščenih ne bi bilo ravnotežja v svetu in tudi mednarodnega razvoja ne. Janez Tomažič S septembrom bo ponovno zaživelo delo mladine Bliža se konec poletja, ki je čas oddiha za raznovrstne prostovoljne dejavnosti. Za jesensko obdobje je v akcijskem programu začrtano nadaljnje delo mladine v naši delovni organizaciji. V mesecu septembru bomo najprej sklicali sestanke obeh osnovnih organizacij, na katerih se bomo dogovorili o prireditvi razstave o delu mladine. Prikazali ga bomo v sliki in besedi, z namenom, da zainteresirane v Dekorativni seznanimo s tem, kar smo naredili v zadnjih dveh letih in s tem dokazali, da delo mladinske organizacije ni mrtvo, kot menijo nekateri. Do konca leta bo na vrsti še družabni večer z vojaki iz kasarne Borisa Kidriča in mladinci iz drugih delovnih organizacij. Proti koncu jeseni bomo izpeljali očiščevalno akcijo. Očistili bomo našo jamo in okolico stavbe. Za praznik 22. december bomo priredili kviz — tekmovanje o zgodovini JLA ter sodelovali pri pripravi dedka Mraza. Vseskozi bomo pomagali sindikalni organizaciji pri njihovih proslavah ob praznikih in prireditvah, ki bodo potekale do konca leta. Želimo, da bi pri tem programu sodelovalo čimveč mladih. Milica Koporc Izvoz—pomembna naloga v drugem polletju 1981 S temeljnim planom za leto 1981 smo si zadali nalogo, da bomo prodali na tuja tržišča 1.650.000 t. m. dekorativnih tkanin oz. 290.000.000 din. Od Splošni dejavniki družbenopolitičnega izobraževanja so Zveza komunistov in druge družbenopolitične, delovne in druge organizacije v naši družbi. Te izhajajo iz dejstva, da je človek — posameznik temeljni nosilec svojih želja in potreb no družbenopolitičnem izobraževanju, ki mu je potrebno zato, da bi lahko uspešno deloval v različnih sferah družbenega življenja. Njegova revolucionarna aktivnost je osnova njegovega družbenega ustvarjanja v olkolju, kjer živi in dela. To terja tudi nenehno seznanjanje s problemi njegove delovne organizacije in okolja ter usposabljanje za reševanje vseh problemov, s katerimi se v svojem družbenopolitičnem življenju srečuje. Družbenopolitične, delovne in druge organizacije pa so tu zato, da mu pri tem delu pomagajo, ga usmerjajo in mu olajšajo, da povezujejo njegove interese in njegovo delo z interesi drugih posameznikov in tako olajšajo uresničevanje njegovega skupnega interesa. Usposabljanje človeka poteka nenehno z njegovo revolucionarno dejavnostjo'. To predvideva permanentno' družbenopolitično aktivnost. Toda izkušnje same po sebi niso dovolj, večkrat so nesistematične in ne dajejo možnosti, da bi spoznali celoto, še lastnih družbenih interesov ne. Zato je za vsakega posameznika nujno po- tega naj bi iztržili v državah s klirinškim načinom plačila 170.000.000 din, v državah s čvrsto oz. konvertibilno valuto pa 120.000.000 deviznih din. trebno nenehno učenje, pridobivanje novega in širšega znanja, ki bo omogočilo, da bo svojo praktično dejavnost bolje in popolneje usmerjal in realiziral. Zato je samo-izobraževanje in samovzgoja postala pogoj za človekovo družbeno uresničevanje. Da bi se lahko družbeno realiziral, se mora vsak posameznik nenehno učiti-. Tako učenje je težko in zapleteno, terja velike napore in predznanje, navade in sposobnosti za učenje. Veliko lažje je izobraževanje, ki poteka s pomočjo različnih kolektivnih oblik dela. Vodijo, planirajo in organizirajo ga strokovni kadri, zanj so zagotovljeni primerna literatura, ugodne delovne razmere in vse drugo. Tako izobraževanje seveda ne more potekati permanentno!, ker je za družbo predrago. Zato se organizira samo občasno, samovzgoja in sa-mo-izobraževanje pa ostajata še nadalje sestavni deli človekove permanentne aktivnosti-. Da bi človek kot posameznik uresničeval svoje izobraževalne interese in da bi svoje delo povezoval s splošnimi interesi družbe, so družbenopolitične organizacije prevzele nase odgovornost, da mu pri tem delu pomagajo, ga vodijo in usmerjajo. Take naloge imajo tudi drugi družbeni dejavniki. Zato se vsi ti dejavniki pojavljajo kot nosilci različnih programov in Zaradi težav pri preskrbi z ustreznimi surovinami -oz. prejemi le-teh, ki so nastopile v začetku leta 1981, a so bile tudi kasneje večkrat prisotne, je prišlo do nepredvidenih zakasnitev oz. neizpolnitev izvoznih poslov predvsem kupcem v Avstraliji, Švedski in Zahodni Nemčiji, kar je privedlo do- tega, da smo v I. polletju na konvertibilno področje prodali 340.887 t. m. tkanin in zanje iztržili 44,736.439 deviznih dinarjev. Zaradi zakasnitve podpisa Exportiion iz Moskve v vrednosti 5,5 mio $ pa je prišlo tudi do zakasnitve pri odpremi , v I. polletju, saj smo realizirali šele četrtino dogovorjene količine. Kaj lahko pričakujemo od drugega polletja? Našo pogodbeno obveznost do kupca v SZ bomo prav gotovo izpolnili, se- o-blik dela, v okviru katerih zbirajo svoje članstvo in druge prebivalce ali pa svoje aktivnosti prepajajo z družben opoli tič- Kadrovska evidenca Kadrovska evidenca, oz. evidenca na področju dela je predpisana z zakonom in so jo kadrovske službe dolžne dosledno in ažurno voditi. Kaj vse zajema osebni karton delavca: priimek in ime, dekliški priimek, očetovo ime, rojstne podatke, narodnost, državljanstvo, šolsko izobrazbo, poklic, strokovno izobrazbo, znanje tujih jezikov, dobo do vstopa v -organizacijo, čas, za katerega je sprejet, delovni kraj, delovno enoto (obrat, oddelek), opis vsebine oz. naziv del in nalog, dela oz. naloge (delovno mesto), potrebne zahteve delavčeve strokovnosti, datum vstopa v delovno organizacijo, izstop iz delovne organizacije, podatke o -delovni knjižici, o osebni izkaznici, o zdravstveni izkaznici, ukrepi zaradi kršitve delovne obveznosti ali discipline, pohvale, odlikovanja, priznanja, inovacije, racionalizacije, tehnične izboljšave, zakonski stan, družinske člane, ki jih preživlja, stalno prebivališče-naslov, začasno prebivališče. Da pa bi bili vsi podatki v osebnem kartonu točni, so delavci dolžni sporočati vsako nastalo spremembo, Te spremem- veda če ne bo prišlo do še večjih težav pri oskrbi s surovinami. S tem bi tudi izpolnili zadano nalogo in izvozili na klirinško področje za 170.000.000 deviznih dinarjev blaga. Vse bolj pa ostaja odprto vprašanje, kakšna bo k-ončna realizacija našega izvoza na konvertibilno področje. Zavedamo se, da si samo z izvozom v te države lahko pridobimo ustrezna sredstva za nabavo naših surovin in s tem za nemoteno Obratovanje. Glede na tekoče odnose in odprte pogodbe z našimi kupci lahko pričakujemo, da bomo v II. polletju realizirali vrednost izvoza, zadanega v temeljnem planu za leto 1981. Vendar bo zelo težko nadoknaditi izpad, ki je nastal v I. polletju. Zato smatramo, da je obveza vseh nas, da vložimo vse napore, da bi bi-l ta izpad čimmanjši, saj bomo le tako- dosegli rezultate, ki smo si jih zadali z našimi planskimi nalogami. Mitja Kus nimi vsebinami, kot je to primer s sredstvi množičnih komunikacij (radio, TV, časopisi itd.). Vladimir Kočevar be lahko sporočajo v obratne evidence ali neposredno' kadrovski evidenci. Vse te podatke imamo zbrane zaradi lažje obdelave tudi v centru EOF, vendar jim je potrebno dosledno slediti in vsako spremembo pravočasno javiti, da bi tako obdržali svoj pomen. Poleg teh evidenc vodimo še priročno evidenco podatkov, kot so poroke, rojstvo družinskih članov, smrt ožjih sorodnikov, prevoz na delo, hranilnih knjižic itd. V zvezi z invalidsko pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem družinskih članov bi v.as rada opozorila, da je zavarovanec dolžan prijaviti v osmih dneh kadrovski evidenci vsako spremembo, od katere je odvisna lastnost zavarovane osebe, zlasti prenehanje rednega šolanja otrok, povrnitev delovne zmožnosti nezmožnih družinskih članov, prenehanje preživljanja in pridobitev dohodkov družinskih članov, če jih prej niso imeli, razvezo zakona ter spremembo priimka ali imena in podobno. Marija Tanko Pomen družbenopolitičnega izobraževanja Inovacijska dejavnost v DO Dekorativna Že v predlogu resolucije za 8. kongres ZK Slovenije je bilo poudarjeno, da je »... splošni družbeni in samoupravljalski interes, da postaneta novator-ska in izumiteljska dejavnost, to je ustvarjalni odnos do dela, čimbolj množična in da se uveljavljata povsod, od posameznega delavca do organizacije združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti.« V samoupravni socialistični družbi so vzpostavljeni vsi osnovni institucionalni pogoji za širok razmah človekove delovne ustvarjalnosti. Kljub temu pa je število inovacij v našem združenem delu še vedno relativno majhno. V zadnjem času smo priča vse večjemu poudarjanju po-mena inovacijske dejavnosti. Minilo je namreč obdobje ekstenzivnega povečevanja proizvodnih dejavnikov, ki ne zagotavlja zadostne gospodarske rasti. Vedno pomembnejši so kvalitetni razvojni dejavniki, ki temeljijo v glavnem na ustvarjalnosti in inovacijah kot rezultatu le-te in ti so postali nujnost nadaljnjega razvoja. Inovacije so glavni lin gonilni element povečanja produktivnosti dela, ki tudi pri doseženem optimalnem obsegu drugih proizvodnih dejavnikov presegajo obstoječe gospodarsko stanje. V delovni organizaciji Dekorativna se zavedamo, da predstavlja intenzivna inovacijska dejavnost pogoj za razširjanje materialne baze združenega dela in s tem možnost vedno večjega zadovoljevanja materialnih potreb vseh ljudi. Čeprav je v zadnjih letih ta dejavnost nekoliko zaspala, smo letos dobili številne koristne predloge in tehnične izboljšave. Tako je komisija za inventivno dejavnost TOZD Surova tkanina dobila kar 7 predlogov za tehnične izboljšave in koristne predloge, ki bodo dali ca. 395.000 din letnega prihranka. 1. Predlog spremembe pogona na Alma sukalnem stroju so dali Alojz Kogovšek, mojster mehanične delavnice v TOZD Energetika in vzdrževanje, Ivan čulk, vodja izmene II v mehanični delavnici, Franc Kristan, tehnolog in Franc Prek, obra-tovodja pripravljalnice. Gre za spremembo pogona na Alma sukalnem stroju iz verižnega pogona na pogon s klinastimi jermeni. Nova izvedba pogona na tem stroju je močno poenostavljena, ker lahko vse potrebne dele izdelamo doma in nismo vezani na uvoz verige, ustreznih pripadajočih plošč in ležajev. 2. Darinka Goljar, snovalka, je predlagala prilagoditev postopka snovanja za široke Šmit stroje. Predlog se nanaša na spremenjen način postopka snovanja za ozke osnove za široke Šmit stroje. Pri tem postopku se nasnuje dodatni pas. Pri odvijanju iz snovalnega bobna na osnovni valj se prvi pas izpusti in s tem omogoči normalno, previjanje desne osnove. 3. Koristni predlog skrajšanje lokov — vodil trakov na širokih Šmit strojih predvideva izvedbo krajših lokov na širokih Šmit strojih, kjer so originalni loki daljši. Izboljšava je v tem, da so krajši loki bolj vzdržljivi zaradi manjših vibracij pri obratovanju stroja in v manjši obrabi trakov za vnašanje vot-ka. Pri strojih s tem pridobimo več manipulativnega prostora, kar omogoča varnejše delo. Predlagatelja sta Rudi Škulj, tehnolog in Ivan čulk, vodja izmene II v mehanični delavnici TOZD Energetika in vzdrževanje. 4. Janez Škrlj, tekstilni mojster, je predlagal način preprečitve malerja na Gunne statvah. Desna vnašalna glava za votek je na njih povzročala ma-ler zaradi svoje dosedanje izvedbe. Omogočala je vzvodu za prejem volka premik i'z normalnega položaja. Na ta vzvod je bila po predlogu dodatno privarjena varovalka, ki prepreči vzvodu premik iz normalne lege. Malerji se zaradi tega ne pojavljajo več in s tem so odpravljeni zastoji ter izboljšana kvaliteta tkanin. 5. Predlog racionalizacije snema blaga v Gunne tkalnici se nanaša na lažje delo pri sne-mu blaga na Gunnejevih statvah, katerega sedaj opravlja en sam delavec. Do sedaj sta to delo opravljala dva delavca. Izboljšava je v tem, da se preurejeni voziček za odvoz blaga postavi pod valje na navijalcu, te se nato preprosto spusti na voZioelk. Predlagatelji so Peter Peklaj, obratovodja tkalnice, Vinko Bezlaj, tehnolog inštruktor, Alojz Kogovšek, mojster mehanične delavnice in Adolf Rotar, tehnolog. 6. Anton Keršič, tehnolog, je našel način zamenjave uvoženih zglobov za pogon mečev pri Gunne strojih z doma izdelanimi, ki popolnoma ustre- zajo kvaliteti uvoženih. Poleg tega pa omogočajo večkratno uporabo zgloba, ker je sedaj možno menjati kroglični ležaj. 7. Martin Franko, tekstilni mojster, je predlagal montažo dodatnega brusa iz fibra za brušenje nožev pri pliš statvah. Zaradi dodatnega brusa je manjša razlika v višini lasu. Komisija za inventivno dejavnost TOZD Gotova tkanina je prejela naslednje predloge za tehnične izboljšave in koristne predloge, ki bodo dali ca. 130.000 din letnega prihranka: 1. Stane Tomšič, remontni mojster v apreturi, je prijavil štiri inovacije: a) vzmetni napenjalec za galovo verigo. Znano rešitev je prenesel iz obstoječega strižnega stroja na raztepalne stroje in zlagalne naprave, katerih delo je mirnejše in se blago lepše zlaga. Doba trajanja galove verige se podaljša. b) priprava za polnjenje pa-tron, ki omogoča hitrejše brezzračno polnjenje patron in s tem manj zastojev pri mazanju strojev. c) preureditev stroja za brušenje. Pri predelavi pogona stroja z dveh verig na eno je upošteval pomanjkljivost širine stroja, saj smo za brušenje strižnih garnitur novejših strojev morali vedno iskati uslugo v Svilanitu v Kamniku. Predelava omogoča tudi mirnejši tek stroja ter kvalitetnejše brušenje. Franc KRISTAN je pričel delati v Dekorativni leta 1958. d) zaščitne palice s končnimi stikali na raztepalnih strojih, ki v primeru navijanja blaga na raztepalo tega ustavijo. Pri tem se poškoduje znatno manj blaga. 2. Avguština Prošič, tkalka vzorcev, je predlagala spremembo načina navijanja osnove v ročni tkalnici. Delo je sedaj neprimerno lažje, saj se osnova ne navija prek roke, ampak posebne okrogle palčke. 3. Miro Ravnik, tiskar in notranji kurir, je predložil idejno skico za zaščito raztepalnih strojev ter prašnih filtrov pred požarom. To je sistem gašenja z vodo preko perforiranih cevi, nameščenih v prašnih odvodih na stroju ter prašnih filtrih. Princip gašenja je splošno znan in imamo že v delu projekt za izvedbo. Predlog, kot je predložen, ni izvedljiv, ker ne upošteva velikih količin prašnih delcev, ki bi se nabirali po teh ceveh, mašili odprtine in preprečevali v primeru potrebe dotok vode. Vendar je pohvalno, da je tov. Ravnik razmišljal o problematiki še zlasti, ker ne dela v oddelku apreture. Prepričani smo, da bomo kmalu dobili nove koristne predloge in tehnične izboljšave, saj se vsi zavedamo, da lahko dosežemo večji dohodek ne samo z več dela, ampak tudi z drugačnim, boljšim delom. Spodbujanje inovacijske dejavnosti bo naša stalna naloga tudi v prihodnje. Lilijana MAKOVECKI Najprej je bil tkalec zaves, nato tekstilni mehanik, sedaj pa je tehnolog. O predlogu spremembe pogona na Alma sukalnem stroju in o inovatorstvu je povedal naslednje: »Ni bilo druge rešitve kot ,pogruntati’ nekaj novega. Veriga na Alma sukalnem stroju se je namreč strgala in stroj bi stal, saj je veriga iz uvoza. Sestali smo se s tov. Prekom, Kogovškom in Čulkom in poskušali čimprej -odpraviti zastoj. V naši mehanični delavnici so naredili nove dele (os, j er menico) in stroj je zopet normalno obratoval. Mislim, da je inov-atorstvo pri nas dovolj materialno stimuliramo. Inovatorska dejavnost pa sploh šepa tako pri nas Predstavljamo vam naše inovatorje kot tudi drugod. Želim si, da bi se inovatorstvo bolj razvilo, saj lahko sami veliko pripomoremo, da bo naše delo lažje in produktivnost večja, še veliko je problemov, ki jih je treba rešiti, sam bom pa še naprej razmišljal o novih rešitvah.« Franc PREK, danes obrato-vodjia, je prišel v Dekorativno 1964. leta kot tekstilni mojster in nato postal pomočnik obra-tovodje tkalnice. »Že predno se je veriga na Alma sukalnem stroju strgala, smo vedeli, da imajo novejši stroji tega tipa pogon s klinastimi jermeni (npr. v litijski Predilnici). Ko je bil pri nas monter firme Alma, smo ga povprašali o možnostih preureditve, vendar bi po njegovem odgovoru morali menjati pogonsko glavo, zato smo od te ideje odstopili. Ko pa se je stroj pokvaril, smo bili prisiljeni nekaj narediti, ker je bilo ravno takrat veliko dela. Tvegali smo in uspeli. V mehanični delavnici smo naredili pogonske jer-menice in os. Prednost tega pogona je, da stroj teče bolj mirno zaradi prenosa s klinastimi jermeni, odpadle so pogonske verige. Prejšnji pogon verige in plošč je šel preko oljne kopeli, zdaj pa teče direktno. Materialna stimulacija je primerna, vendar dajem prednost moralni. Največ pa mi pomeni zadovoljstvo, ki ga občutim, ko neka stvar, ki smo jo naredili, dobro dela. Idej za prihodnje delo je še veliko, vendar še niso dozorele. Včasih je potrebna le beseda, pa se pokaže rešitev, ki je prej ne vidiš mesece. Zakaj ni več mladih med inovatorji, je težko reči. Prav gotovo je potrebnih nekaj let, da delavec dobro spozna stroje, pa tudi v človeku samem mora biti žilica za inovacije.« Alojz KOGOVŠEK je v Dekorativni že od 1956. leta. Je mojster mehanične delavnice. Poznamo ga kot vedno nasmejanega, vsa leta družbenopoli- tično aktivnega delavca, člana našega gasilskega društva. Sodeloval je pri dveh izboljšavah. »Pri izboljšavah mislimo predvsem n,a to, da naredimo dele doma, v naših delavnicah, predvsem v mehanični delavnici, saj so tako znatno cenejši in tudi izdelamo jih lahko takrat, ko jih potrebujemo. Pri tem sam sodelujem, saj dobro poznam materiale in njihovo obdelavo. Kakšno stvar je treba večkrat izdelati, da končno uspe. Vem, da je v naših obratih še veliko problemov, z veseljem bom priskočil na pomoč pri vsaki zboljšavi. Mislim, da je inventivna dejavnost pri nas dovolj spodbudna, tako materialno kot moralno.« Ivan ČULK, strojni ključavničar in vodja izmene II v mehanični delavnici je v naši delovni organizaciji od 1964. leta. V TOZD Energetika in vzdrževanje je član komisije za inventivno dejavnost. Tudi on je sodeloval pri dveh inovacijah. »Ker sem zaposlen v mehanični delavnici, imam na voljo vse orodje im materiale, kar tudi dobro poznam. Seveda je treba tudi večkrat preizkusiti kakšen del, da se najde najboljša rešitev. Pri delu s tovarišem Škuljem sva imela srečo, saj sem najprej naredil poskusni del, ko pa sva ga montirala, je bil dober in je kar ostal. Še več imam idej za tehnične izboljšave, poskusil jih bom realizirati. Čeprav je pri nas inventivna dejavnost dovolj materialno, mogoče malce premalo moralno stimulirana, jo moramo še na-sprej spodbujati, kajti veliko problemov je še rešljivih.« Darinka GOL J AR je leta 1968 prišla v Dekorativno kot tkalka, sedaj pa opravlja delo snovalke. »Najprej moram povedati, da sem bila nad priznanjem, ki sem ga dobila, izredno presenečena in vesela, saj nisem pričakovala takšne pozornosti. Tudi materialno so inovacije v Dekorativni dovolj stimulirane. Pri izvedbi oziroma ideji za moj predlog je bilo nekaj sreče v nesreči. Po pomoti sem namreč masnula dodatni pas, ko pa je že bil nasnovan, sem malo pomislila in poskusili smo ga previti. Šlo je. Za snovalke je sedaj res minimalno več dela, toda delo gre potem dalje tekoče in predvsem hitreje. Še enkrat pa moram povedati, da sem bila priznanja res vesela.« Rudi ŠKULJ, tehnolog II v TOZD Surova tkanina, je v Dekorativni od 1964. leta. Aktiven je tudi na družbenopolitičnem področju, saj je sekretar OO ZK TOZD Surova tkanina iin član komisije za družbeni standard TOZD. »Na drugih strojih smo že imeli krajše loke, ki so bili dokaj obstojni, medtem ko so se dolgi trakovi lomili, zato je bila poraba večja. Stopil sem v stik z mehanično delavnico in s tovarišem Čulkom sva začela sodelovati. Povedati moram, da gre mehanična delavnica zelo na roko in da nasploh pokaže dovolj razumevanja za te stvari. Pri izdelavi ni bilo nobenih posebnih problemov, ravno tako pri montaži ne; trakovi so sedaj bolj obstojni, najpomembneje pa je, da je sedaj delo veliko varnejše. Zadnje čase se tako v Dekorativni kot v širši javnosti dovolj govori o inovacijah. Upam le, da to ne bo zopet zamrlo, kot že tolikokrat doslej. Idej za naprej nimam kakšnih konkretnih, porodi se mi, ko vidim težavo na stroju, ki pa bodo gotovo še prišle.« Janez ŠKRLJ, po delovnem času v Dekorativni najmlajši, je prišel k nam 1978. leta kot tekstilni mehanik, sedaj pa je tekstilni mojster. »Velika škoda se je delala, veliko blaga je bilo neuporabnega oziroma nekvalitetnega. Razmišljial sem, kako bi se dalo odpraviti, kako bi preuredil vnašalno glavo za votek. V začetku sem imel majhne težave, nato sem pa le našel pravo rešitev, ki je tudi enostavna za izvedbo. Vesel sem, da je upo- rabna in da zdaj ni več škode na tkaninah in je kvaliteta boljša. Po mojem mnenju bi morali materialno stimulacijo pri nas še povišati, saj dobijo drugod več. Pa tudi več bi morali govoriti in pisati o inovacijski dejavnosti. Zakaj ni več mladih med inovatorji? Predvsem gre tu za izkušnje, saj traja kar nekaj let, da dobro spoznaš stroj in njegovo delovanje, kar pa je osnovni pogoj, da spoznaš tudi njegove nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti.« Nadaljevanje na 6. str. Nadaljevanje s 5. sitr. Peter PEKLAJ je v Dekorativni najdlje časa, kar od leta 1949. Je obratovodja tkalnice. Lahko rečemo, da pozna Dekorativno do zadnjega kotička. O predlogu racionalizacije snema blaga v Giinne tkalnici je povedal tako: »Delo pri snemanju blaga je bilo težavno in delno tudi nevarno za zdravje. Zato smo si na obratovodskem sestanku zadali nalogo, da rešimo problem snemanja blaga takoi, da se bo delo predvsem lažje opravljalo. Pri reševanju tega problema smo sodelovali v skupini, kjer smo drug drugega dopolnjevali do končnega predloga. Težav pri izvajanju rešitve nismo imeli. Materialna stimulacija je dovolj visoka, mislim pa, da je pomembnejša moralna. Zavedati pa se moramo, da je prvo zdravje človeka in da vsaka večja fizična obremenitev škoduje zdravju. Ne morem reči, da bi bili mlajši izvzeti iz inventivne dejavnosti, včasih je bilo zelo veliko mladih, ki so dajali predloge. V našem oddelku pa je problem v tem, da smo oddelek z visokim starostnim povpreč-jel in je mladih malo. Mislim, da je to glavni vzrok. Konkretnih idej za bodoče inovacije nimam, vendar je veliko problemov, ki jih je potrebno rešiti. Izboljšave bodo gotovo še naprej prisotne, saj je za reševanje problemov dovolj interesa. Moje mnenje pa je, da se problemi lažje in bolje rešujejo, če se rešujejo teamsko, tj. v skupini, kjer vsak posameznik idejo še izpopolni in tako nastanejo najboljši predlogi.« Vinko BEZLAJ, tehnolog-in-sitruktor, združuje svoje delo v Dekorativni od 1953. leta. V TOZD Surova tkanina je predsednik komisije za inventivno dejavnost, zato je tudi o tem povedal nekaj besed: »O inventivni dejavnosti se v zadnjem času spet malo več govori. Opažam, da imamo pra- va mrtva obdobja, nato pa zopet malo več govorimo in pišemo o inovacijah. Še zmeraj pa je inovatorstvo prepuščeno ožjemu krogu ljudi. Predvsem sindikat premalo dela pri spodbujanju inovatorstva, čeprav bi lahko in moral imeti pri tem veliko večjo vlogo. Tudi sam sem sodeloval pri inovaciji. K temu, da smo pričeli razmišljati o spremembi, nas je primoralo pomanjkanje transportnih delavcev. Vsak od nas je nekaj predlagal, večkrat smo se sestali in tako dobili enoten predlog, ki je najlažje, najhitreje in najceneje izvedljiv. S tem vozičkom za odvoz blaga dela sedaj en sam delavec brez večjih fizičnih naporov. Vse potrebno smo naredili v domačih delavnicah. V naši delovni organizaciji so inovacije dovolj tako moralno kot materialno stimulirane. Želimo le, da bi vsak na svojem delovnem mestu razmišljal, kako bi se dalo njegovo delo olajšati, izboljšati, povečati. Mnogo stvari lahko še naredimo, potrebne so le ideje. Sam bom seveda še naprej aktivno delal na inovacijah.« Adolf ROTAR je v Dekorativni zaposlen že tri desetletja. Bil je pomočnik obratovodje tkalnice, danes pa opravlja dela tehnologa I. Sodeloval je pri predlogu racionalizacije snema blaga v Giinne tkalnici. »Našli smo se pred problemom pomanjkanja delavcev in ravno takrat smo povečali me-tražo kosov blaga. Razmišljali smo, kako bi na lahek način blago pripravili za odvoz. Večkrat smo se sestali in našli rešitev. Vozičke za odvoz blaga smo povišali na višino ležajev na navijalcu in delno spremenili navijalec siam. Delo je sedaj neprimerno fizično lažje. Edini manjši problem je bil v tem, da smo morali delavce navaditi na novo delo, ki je obenem tudi bolj varno. Zadovoljen sem tako z moralno kot materialno stimulacijo in mislim, da posvečamo inventivni dejavnosti v naši delovni organizaciji dovolj pozornosti.« Anton KERŠIČ je bil najprej remontni mojster, danes pa je tehnolog I. V Dekorativni je od 1954. leta. Njegov je predlog zamenjave uvoženih zglobov za pogon mečev pri Gunine strojih z doma izdelanimi. »Videl sem, da zglobov za pogon mečev pri Giinne strojih primanjkuje in da je problem zaradi njihovega uvoza. Škoda se mi je tudi zdelo, da smo pri originalnih zglobih po uporabi vrgli stran tudi glavo. Sedaj, pari doma izdelanih zglobih, pa se da glava v nov ležaj in se lahko znova uporabi. Prednost je tudi v tem, da se da vse izdelati v naših delavnicah, zato je znatno ceneje in deli so vedno pri roki. Še dve podobni ideji imam, v kratkem ju bom realiziral. Mislim, da se bo našlo še več rešitev, samo malo potruditi se je treba. Več pozornosti bi morali posvetiti tudi delu z mladimi, bolj bi jih morali spodbujati pri inovacijah.« Martin FRANKO je 1955. leta pričel delati v Dekorativni kot tekstilni mehanik, danes je tekstilni mojster. »Noži pri pliš sitatvah so se zelo hitro izrabili in morali smo jih pogosto menjavati. Noži pa so iz uvoza in smo morali zanje plačevati tako dragocene devize. Že dalj časa smo iskali rešitev. Na idejo fibra sem prišel po naključju. Našel sem ga v mehanični delavnici in ga poskusil montirati. Noži se sedaj bolj gladijo kot brusijo, rok trajanja se jim je precej podaljšal, blago se sedaj lepše in boljše reže, manjša je razlika v višini lasu. Zelo vesel sem bil priznanja, ki sem ga dobil, saj sem pri tem občutil, da se moja prizadevanja cenijo in upoštevajo. Čudim pa se, da ni več mladih med inovatorji. Veliko med njimi je šolanih, gotovo imajo tudi kakšne ideje. Najbrž bi jih morali bolj spodbujati, sodelovati z njimi, jih pritegniti k delu ob raznih izboljšavah.« Stane TOMŠIČ je danes mojster remonta v TOZD Gotova tkanina, v Dekorativno pa je prišel 1963. leta kot ključavničar. Komisiji za inventivno dejavnost TOZD Gotova tkanina je prijavil kar štiri inovacije oziroma izboljšave. »Že iz mojega dela izhaja, da dobro poznam stroje in njihovo delovanje, zato tudi vem za pomanjkljivosti, ki bi se dale odpraviti. O tem veliko razmišljam in vsako idejo nato skušam realizirati. Navadno nimam kakšnih problemov pri mojih poskusih. Sem pa prepričan, da bi morali bolj spodbuditi delavce iz neposredne pro- izvodnje, ki delajo na strojih in jih najbolj poznajo. Materialna stimulacija je pri nas dovolj visoka. Dovolj pozornosti tudi posvečamo inovacijski dejavnosti, potruditi pa bi se morali, da ne bo vse to zopet zaspalo. Sam bom seveda še naprej poskušal kakšno stvar izboljšati, da bom olajšal delo drugim in tudi sebi.« Avguština PROŠIČ je bila najprej od 1962. leta, ko je pri- šla v Dekorativno, adjustirka preprog in prtov, danes pa je tkalka na ročnih statvah. »V ročni tkalnici je težko najti kaj novega. Nuja me je prisilila, da sem začela razmišljati, kako bi se dalo navijanje osnov olajšata, saj smo se že nekaj dni pred tem delom bale, kako nas bodo zopet bolele roke. O sinovo smo namreč prej navijale preko roke, ki so po nekaj urah dela čisto otrpnile. Prišla sem na idejo, da bi se osnova navijala preko količka, ki je okrogel, v vsaki roki se drži enega in nanj se navija osnova. Roka sedaj trpi le toliko, kolikor drži ta količek in s tem je naše delo zelo olajšano. Nobena delavka zdaj ne navija osnove brez količka. Moram priznati, da sem dobila le simbolično nagrado glede na to, koliko je sedaj delavkam v ročni tkalnici delo olajšano. V veliko spodbudo pa mi je, da vse sodelavke upoštevajo mojo idejo in da se mnogo uporablja.« Miro RAVNIK je začel z delom v Dekorativni 1972. leta. Najprej je bil apreter, nato mazalec strojev, potem transportni delavec, sedaj pa je tiskar in notranji kurir. »Da sem začel razmišljati o zaščiti raztepalnih sitno jev pred požarom je bil vzrok požar, ki je nedolgo tega izbruhnil ravno na teh strojih. Stroje poznam, saj sem včasih tam delal. Doma sem o tem problemu veliko razmišljal, predložil sem skioo, ki pa na žalost ni izvedljiva. Vendar ideje še vedno nisem odložil stran, še dalje razmišljam o tem, da se ne bi prašni delci nabirali na odprtinah ali da bi ubral kakšno drugo pot. Nad priznanjem sem bil zelo presenečen, saj moja ideja ni izvedljiva. Pomeni pa mi spodbudo za še nadaljnje delo. V naši delovni organizaciji veliko govorimo o inovacijah, predvsem v zadnjem času, tudi inovatorjev imamo precej, da pa se narediti še več, pa tudi veliko je še tistih, ki bi lahRč dali kakšen koristen predlog. Samo spodbuditi jih je treba. Mislim, da smo sedaj na pravi poti.« Lilijana Makovecki Srednjeročni razvoj krajevne skupnosti Dolomitskega odreda V obravnavo smo prejeli osnutek srednjeročnega razvoja krajevne skupnosti Dolomitskega odreda, na katere območju je tudi Dekorativna. Povzemamo nekatere značilnosti iz vsebine tega sporazuma. Sporazum izhaja iz dejstev, da je na območju Krajevne skupnosti Dolomitskega odreda načrtovana hitra in obsežna rast stanovanjske gradnje še pred ustanovitvijo krajevne skupnosti Dolomitskega odreda, ki še v času oblikovanja tega sporazuma doživlja delne spremembe in dopolnitve in da tudi področje industrijsko-obrtne cone med Celovško cesto in Gorenjsko železnico ni dokončno opredeljeno, kar bo narekovalo — ne glede na določila tega sporazuma — letno vmesno usklajevanje in dopolnjevanje Delovni ljudje v OZD, ki imajo svoj sedež na področju krajevne skupnosti Dolomitskega odreda iin občani, ki živijo v tej krajevni skupnosti, bodo v času 1981—1985 najbolj vztrajno soodločali pri gospodarjenju s prostorom in se pri tem zavzemali za cilj, da postane krajevna skupnost Dolomitskega odreda resnična življenjska skupnost, ne le spalno naselje tistih občanov, ki delajo drugje in delovno okolje za tiste, ki živijo drugje in delajo v OZD na področju krajevne skupnosti Dolomitskega odreda. Za popolnejše dogovarjanje in usklajevanje potreb moramo ugotoviti, da predvidevamo v letih 1981—1985 naslednje naraščanje prebivalcev po sta- razvojnega načrta. rostni strukturi: Leto do 7—14 15—24 25—64 65 Skupaj 7 let let let let in več dec. 1980 165 193 230 897 117 1602 dec. 1981 230 275 333 1409 198 2445 dec. 1982 291 386 463 1888 260 3288 dec. 1983 377 526 1035 2954 300 5192 dec. 1984 441 636 1163 3483 332 6035 dec. 1985 435 669 1200 3588 340 6232 Krajevna skupnost Dolomit- — industrijsko-obrtna skega odreda obsega okoli 54 cona 19 ha hektarov površine, od česar — pokopališče, vrtnariji, odpade: igrišča, zelenice 4 ha — blokovna gradnja 11 ha — individualna gradnja 20 ha Leta 1985 bo dosegla gostota stanovalcev 115 na ha, če upoštevamo celotno površino, če pa upoštevamo samo stanovanjski predel z zelenicami (vključno obe vrtnariji in pokopališče) ter igrišča, pa 178 stanovalcev na ha. Gostota na zazidalnem območju s funkcionalno okolico pa bo dosegla 200 stanovalcev na ha. Število in gostota stanovalcev naraščata na račun dograditve četrte stolpnice z 88 stanovanji ob Celovški cesti, gradnjo samskega doma ob Celovški cesti z 814 ležišči, gradnjo osmih blokov s 150 stanovanji in stolpnice s 70 stanovanji v soseski ŠS-8/2. Glede na število predšolskih otrok bo treba v skladu s programom zazidave ŠS-8/2 realizirati gradnjo VVZ za blokom 11, že leta 1983 pa bo predšolskih otrok 377, kar bo terjalo tudi zgraditev VVZ pred blokom 8. Toda že leta 1985 ugotovimo rahel upad števila predšolskih otrok, ki jih bo v naslednjih letih čedalje manj. Zato kaže VVZ za blokom 11 graditi tako, da ga bo kasneje možno dograditi in njegove prostore integrirati z načrtovano osnovno šolo. VVZ ob bloku 8 pa bi naj že ob gradnji Vključeval možnost, da ga kasneje preuredimo v prostore za družbene ali družabne dejavnosti. V obdobju 1981—1985 v Krajevni skupnosti ne bo toliko otrok, da bi bila upravičena gradnja osnovne šole1, saj bodo to funkcijo uspešno prevzemale osnovne šole v Šentvidu, Dravljah in Bratov Babnik. Toda že naslednje srednjeročno obdobje (leta 1985 = 665 šoloobveznih otrok) bo narekovalo, da bomo VVZ za Nadaljevanje na 8. str. Odločamo se za samoprispevek III Z novimi zdravstvenimi domovi smo zagotovili boljše in preventivno zdravstveno varstvo in skrajšali čakalno dobo. Z izgradnjo petih domov za starejše občane pa so bile dosežene bolj ustrezne razmere za njihovo življenje, predvsem za tiste občane, ki sami niso sposobni skrbeti za samostojno bivanje in življenje ter potrebujejo širšo družbeno skrb. čeprav je bil dosežen z izgradnjo teh 100 objektov v Ljubljani bistven napredek na področju družbenega standarda in odpravljeni ali zmanjšani številni problemi, še vedno zaostajamo za nekaterimi mesti in industrijskimi centri v Sloveniji zlasti pri vključevanju predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo in pri zajetju otrok v celodnevno šolo. Ob zaključku preteklega srednjeročnega obdobja je bilo v Ljubljani vključenih v otroško varstvo 47 odst. predšolskih otrok, v nekaterih občinah v Sloveniji pa je dosegla ta vključitev 60 odst. Na vključitev v vrtec čaka v Ljubljani še vedno ca. 7000 otrok. Prav tako smo ob zaključku šolskega leta 1980-81 imeli v celodnevni šoli le 11,50 odst. otrok, pri čemer v občini Moste ni imela niti ena šola prostorskih pogojev za delen prehod na celodnevno šolo. V Nadaljevanje s 7. str. blokom 11 dogradili in preoblikovali v osnovno šolo. Takoj ko bodo gradbena dela v ŠS-8/2 dovoljevala, bomo začeli urejati športno igrišče ob VVZ oz. osemletki v skladu z načrtom gradnje ŠS-8/2, dotlej pa bomo organizirali športno dejavnost v okviru ŠP krajevne skupnosti Dravlje. Zaradi naraščanja števila občanov, starih 65 let in več (1981 = 117, 1985 = 340), bomo intenzivirali delo ustrezne komisije pri svetu krajevne skupnosti in RK, pri čemer bomo razvijali zlasti: — sosedsko pomoč, —■ obiske pri ostarelih in bolnih občanih, — vključili mladino v organizirano nego in oskrbovalno delovno pomoč. Za uresničitev teh nalog bo potrebno močno sodelovanje vseh delovnih ljudi in občanov, da bo dejavnost v krajevni skupnosti odraz želja večine, obenem pa usklajena z realnimi možnostmi. Vladimir Kočevar Ljubljani imamo še vedno 1,26 izmenski pouk v osnovnih šolah. Pri tem pa dosegajo nekatere slovenske občine že 80 odstotno vključitev otrok v celodnevno šolo. Kljub izgradnji nekaterih novih zdravstvenih domov v preteklih desetih letih nastajajo zaradi dokaj hitrega naraščanja prebivalstva in izgradnje novih stanovanjskih sosesk izredno veliki problemi na področju osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva. Še vedno pa dolge čakalne dobe pri nudenju zdravstvenega varstva vplivajo tudi na zmanjševanje produktivnosti dela in večjo obolevnost in s tem odsotnost z dela. V pripravah dogovorov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov in srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985, so bili podrobno analizirani rezultati,, ki smo jih dosegli v preteklem srednjeročnem obdobju na področju družbenega standarda in opredeljene naloge za zadovoljevanje najnujnejših potreb na tem področju do leta 1985. Kaj predlagamo za odpravo teh neskladij? Z dogovori o temeljih planov občin in mesta in samo-upravndimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985, smo se samoupravno opredelili, da bomo na področju družbenih dejavnosti dajali prednost razvoju otroškega varstva in preventivnemu zdravstvenemu varstvu, ki bosta posredno doprinesla k večji produktivnosti dela in razvoju osnovnega šolstva z zmanjševanjem večizmenskega pouka in hitrejšemu prehodu na celodnevno šolo. Ob analizi možnosti zagotavljanja sredstev iz svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih za razširjeno reprodukcijo na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva, smo morali ugotoviti, da je v okviru dogovorjene in s srednjeročnim planom usklajene skupne porabe mogoče zagotoviti le sredstva za dejavnost, ne pa tudi za objekte, razen na področju zdravstva, kjer bi bilo mogoče zagotoviti tudi manjši del sredstev za objekte. Na osnovi teh ugotovitev je bil kljub sedanji ekonomski situaciji edini mogoč zaključek, da je potrebno nadaljevati s takim načinom združevanja sredstev, za kakršnega so se delovni ljudje in občani Ljubljane pr- vič odločili pred desetimi leti, če ne želimo z družbenim standardom obstati. Odstopanje od take usmeritve bi pomenilo, da predvidevanj srednjeročnega plana na področju družbenega standarda ne bi dosegli, temveč bi bil ob koncu tega srednjeročnega obdobja družbeni standard nižji od sedanjega. Posledica takega razvoja pa bi občutila predvsem mladina in naj,mlajša generacija, delavci in občani kakor tudi njihovi starši. Na osnovi teh ugotovitev, predhodne razprave v vseh ljubljanskih občinah in predloga predsednika MK SZDL so sprejele skupščine občin in skupščina mesta Ljubljane sklep o pričetku priprav programov za razpis referenduma za tretji samoprispevek na osnovi naslednjih izhodišč: — program mora zagotavljati na podlagi samoupravno dogovorjene solidarnosti v Ljubljani nadaljnjo postopno zmanjševanje razlik v dostopnosti družbenega standarda v posameznih občinah in področjih družbenih dejavnosti; — v program je mogoče predvideti samo tiste dejavno-stii in objekte, ki zagotavljajo realizacijo ciljev in prednostnih nalog srednjeročnega plana in za funkcioniranje katerih se v sprejetih srednjeročnih planih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti že predvideva potrebna sredstva za obratovanje in kadri; — upoštevati je mogoče samo tista področja družbenih dejavnosti, ki vplivajo n,a večjo produktivnost dela in večje znanje; — predvideti je potrebno izgradnjo objektov na tistih področjih, kjer so potrebe največje, vendar so zagotovljeni v srednjeročnih planih tudi ostali pogoji izgradnje, kot so komunalna opremljenost zemljišč In drugo; — ipri programiranju objektov moramo zagotoviti najbolj racionalno gradnjo in izrabo zemljišč; — stopnja samoprispevka ne more biti višja od dosedanje, torej 1,5 odst. od OD. Cenzus osebnega dohodka, do katerega pa se samoprispevek ne plačuje, znaša 7.000 din. Cenzus se vsako leto valorizira. Ustrezno temu se določi višina katastrskega dohodka. Na osnovi teh izhodišč bi v petih letih zbrali 3,807.070,000 dinarjev. Ob sofinanciranju sredstev, ki so že zagotovljena v samoupravnih sporazumih SIS družbenih dejavnosti, pa bi skupno združili 4,837.600,000 dinarjev sredstev. S tako zbra- nimi sredstvi, bi v naslednjih petih letih pridobili: — 8 novih objektov in 4 prizidke vzgojnovarstvenih zavodov s 1534 novimi mesti; — 3 nove šole in 8 prizidkov, s katerimi bomo pridobili 84 učilnic, 9 telovadnic, 5 večnamenskih prostorov; — 1 glasbena šola; — 3 zdravstveni domovi in 2 zdravstveni postaji; — porodnišnica, ki bo v svojem sestavu imela: — dva porodna bloka s sikupno, 26 porodniškimi posteljami; —■ en operacijski blok za porodniške operacije; — hospitalno enoto s 60 posteljami za navadno in intenzivno nego otročnic ter 80 posteljami za navadno in intenzivno nego novorojencev; — ordinacijo za nadzor ogroženih in bolnic nosečnic z ustreznimi funkcionalnimi diagnostičnimi prostori; — hišno lekarniško postajo ter splošne, tehnične in pomožne prostore; — obnovitev mladinskega zdravstvenega centra na Rakitni; — adaptacija Lutkovnega gledališča — (soudeležba); — varstveno-tehnični center — (soudeležba); — Center za slušno in govorno prizadeto mladino. S tem bi dosegli v Ljubljani: 53-odst. vključitev predšolskih otrok v otroške vrtce; 1,20 izmenski pouk v osnovnih šolah; 15 odst. otrok v celodnevni šoli ter 27 odst. otrok v podaljša-nem bivanju, zboljšanje preventivnega zdravstvenega varstva, odpravili nedopustne razmere, v katerih se letno rodi 5000 otrok. Izhodišča samoprispevka v celoti upoštevajo tudi določilo Resolucije III. kongresa samoupravljal cev, ki se glasi: »Onemogočiti, da bi samoprispevek izkoriščali za čezmerno širjenje fronte informacij, pač pa ga vse bolj uporabljati za zadovoljevanje neposrednih, v plan Vključevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov ter, da bi na podlagi pridobljenih pozitivnih izkušenj zagotovili nadaljnje poglabljanje demokratičnega postopka pri sprejemanju sklepov o uvedbi samoprispevka. Doseženi rezultati pri izgradnji objektov iz sredstev samoprispevka I in samoprispevka II so najboljši dokaz, kaj zmoremo, kadar se samoupravno in demokratično odločimo, kako bomo skupaj gradili za našo prihodnost. Reševanje stanovanjskih problemov Naša delovna organizacija je doslej mnogim delavcem pomagala pri reševanju stanovanjskega vprašanja z dodelitvijo najemniškega stanovanja ali s posojilom za gradnjo ali nakup ali prenovo stanovanja. Seveda pa je bilo vedno mnogo več potreb, kot pa smo jih lahko rešili, čeprav smo vsako leto namenili znatna sredstva za sklad skupne porabe. V izkušnjah pogosto ugotavljam, da si marsikdo predstavlja, da bo delovna organizacija v celoti rešila njegov stanovanjski problem. Drugi se zopet pojavljajo z zahtevo, da se stanovanjski problem reši v nekaj mesecih ali celo v nekaj dneh. Zavedam se, da je rešitev stanovanjskega problema edem izmed najpomembnejših korakov v človekovem življenju. Prav tako vem, da je primemo stanovanje osnova za zdravo življenje, urejene družbene odnose in miren počitek. Pri tem pa se moramo tudi zavedati, da stane 1 kv. meter stanovanjske površine danes že 2,5 milijona starih dinarjev, tako npr. stane enoinpolsobno stanovanje velikosti 44 kv. metrov 110 milijonov starih dinarjev. Zato bo v delovni organizaciji v prihodnjih letih manj sredstev za nakup stanovanj, ampak bomo delavcem v glavnem lahko pomagali s posojili za gradnjo ali nakup stanovanja. Osnovni pogoj za reševanje stanovanjskega vprašanja pa je namensko varčevanje v banki. Ker pa traja vezano varčevanje najmanj dve leti, mora vsak posameznik dolgoročno načrtovati rešitev stanovanjskega problema. Cim dalje traja namensko varčevanje, tem višji je tudi znesek kredita, ki ga odobri banka na privarčevano vsoto. Prav tako na tržišču ne bo več prostih stanovanj za nakup, ampak bo gradnja potekala na osnovi potreb, ki jih bodo delavci prijavili v svoji delovni organizaciji, le-ta pa samoupravni stanovanjski skupnosti.' Za financiranje nakupa stanovanja lahko vsak delavec pričakuje sredstva iz naslednjih virov: — lastni delež {namensko varčevanje); — bančno posojilo (glede na vezano vlogo pri namenskem varčevanju); — posojilo DO; — posojilo DO, kjer dela zakonski partner; — posojilo samoupravne stanovanjske skupnosti. Marsikdo misli, da je njegov stanovanjski problem rešen in ne misli na dolgoročno rešitev in se ne odloči za varče- vanje. Ko pa nastoni problem, oče rešitev čez noč in takrat se poda na pot: strokovna služba, samoupravni organi, družbenopolitične organizacij e, zdravstvena služba, patronažna služba, Center za socialno de lo, občinska skupščina, krajevna skupnost, samoupravna stane vanjska skupnost itd. V kratkem času pa seveda nihče ne more rešiti problema. Zato velja izrek »Danes misli na jutri« tudi pri reševanju stanovanjskega problema. Vladimir Kočevar Srečanje kulturne skupine Dekorativne ob zaključku sezone 1980-81 Prosto soboto, 27. junija 1981, smo člani kulturne skupine Dekorativne prijetno preživeli. Naš kolektiv nam je ob zaključku uspešne sezone 1980 —1981 omogočil izvedbo piknika, ki so se ga udeležili pevci, folkloristi in recitatorji. Težko smo se odtočili- za datum, še težje pa za kraj, kjer naj bi se malo poveselili. Do zadnjega dne smo upali, da se bomo peljali do gostilne »Borrnes« in tam uživali sveži zrak, toda vreme nas je dan pred piknikom močno zmedlo, tako da smo se odtočili, da ostanemo doma — v naši »zeleni jami«. Prišla pa je sobota in glej, kot za stavo je sijalo sonce. Ker smo imeli za piknik vse pripravljeno v jami, nam ni preostalo drugega, kot da ostanemo v tovarniškem okolišu in ni nam bito žal. Elektrikar Alojz in pleskar Franci sta kmalu po sedmi uri pripra- vila »roštilj«, ter vse ostalo in ob pol desetih je bito že vse pripravljeno. Najprej srno- se resno pogovorili o našem preteklem in bodočem delu; najbolj prizadevni so dobili pohvale za svoj trud, nato pa smo se sprostili, si natočili kozarce in si zaželeli še nadaljnjega sodelovanja pri kulturni skupini. Petju, plesu in zabavi ni bito konca. Igrali smo košarko, odbojko-, nogomet, metali leteči krožnik, sonce pa je nam v zadovoljstvo močno pripekalo. Tudi harmonika tov. Škulj eve ni obnemela in nas je privabila k plesu. Povrhu vsega smo zaplesali še kolo in si tako simbiotično zaželeli še nadaljnjega skupnega dela na kulturnem področju. Sezona 1981/1982 je pred vrati. Pred nami so novi načrti, vaje in nastopi. Vsakdo izmed nas bi lahko s »delovanjem v kulturni skupini po svojih močeh in zmožnostih prispeval k popestritvi našega kulturnega življenja. Upam, da se vsi zavedamo, da slovenska beseda ne sme izumreti; pesmi, ki jih je slovenski narod prepeval, moramo ohraniti, prav tako pa tudi folklorne plese in običaje, saj je tudi to garancija za obstoj slovenskega. naroda. Zato ste vsi vabljeni k sodelovanju. M-ar jan Peklaj Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD GOTOVA TKANINA Sladojevič Ostoja — šivalnica TOZD PREDILNICA LAŠKO Dežan Frančiška — račun. sl. DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: DELOVNI JUBILEJI 10 let: Bajec Marija Moštrokol Silva Nikolič Maruša Breceljnik Jožica Škrlj Darja Laznik Vera Erjavec Zdenka Kasagič Hinka 15 let: Lorbeg Ivan Ažman Jože Nartnik Marija Žgajnar Andreja [Rebolj Kristina Babič Justina Tomšič Marija Sever Fani Bedenčič Ana Jama Janez Lučič Milica — por. KOJIČ Nika Čarni! — hči Plauš Ljiljana por. GAJIČ Armankarevič Petar — sin Evidentiranje kandidatov za organe samoupravljanja v TOZD Predilnica TOZG GOTOVA TKANINA Gruda Haradin — izjava delavca Stegič Milan — izjava del. 20 let: Podpečan Marija Belec Jerca DSSS Bukorovič Nada — izjava delavca TOZD PREDILNICA LAŠKO Cerovšek Jože — star. upokoj. Veber Milan — inv. upokojitev 25 let: Železnik Helena Kraner Marija Okršlar Milena 30 let: Zabukovec Marija Kasarn Marija Polak Ana SEPTEMBER 12.—18. Lepo sončno vreme se bo zopet vzpostavilo. Ker bodo pihali južni vetrovi, bodo še enkrat porasle temperature, ki bodo dosegle skoraj poletne. 19.—22. Nastopi rahla ohladitev, kar bo ob čutom posebno ponoči. Pojavi se že jutranja megla. V glavnem mirna vremenska situacija. 22.—27. Nov val toplega zraka, vendar s hladnimi nočmi. Temperature bodo podnevi dosegle 20 stopinj C. Ozračje mirno in pretežno jasno. Z lunino spremembo preobrat v vremenski sliki. Predor atlantskih zračnih mas prinese dež z nalivi. 28.—30. Umirjanje in rahlo izboljšanje vremena. OKTOBER 1.—5. Še lepo jesensko vreme z jutranjo meglo in hladnimi nočmi. 6.—13. Prodor hladnih zračnih mas s severa prinese zelo spreminjajoče vreme z nevihtami. V gorah že prvi sneg. 14.—17. S polno luno. nastopi sicer zjasnitev z nočno slano in poledico na cestah. Čez dan sončno, toda hladno. A. J. V začetku leta 1982 bo potekel mandat vsem organom samoupravljanja, delegatom v SIS ter delegaciji zbora združenega dela. Dosedanje delo organov samoupravljanja je bilo plodno. Seveda pa s tem člankom ne želim govoriti o uspehih in neuspehih samoupravnih organov in delegacij, temveč opozoriti na dejstvo, da se volitve v organe samoupravljanja in delegacije zelo hitro bližajo. Da nas ne bi dohitele nepripravljene, moramo pričeti z evidentiranjem kandidatov za posamezne organe. V naši TOZD je že imenovana komisija za evidentiranje možnih kandidatov, vendar še ni pričela z delom. Zavedamo se, da je to delo težavno in odgovorno. Težavno predvsem zaradi tega, ker delavci neradi ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem skupaj za prelepa darila, ki mi bodo lep spomin na vse sodelavke in sodelavce. Prav lepo se zahvaljujem tov. Kolesi za lepe in prisrčne poslovilne besede. Ob koncu želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov, šoferjem pa srečno vožnjo. Lep pozdrav tudi vsem delavcem TOZD Predilnica Laško. Lojze Faletič sprejemamo posamezne samoupravne in delegatske funkcije ter odgovornosti. Vedno iščemo na tisoče opravičenih in neopravičenih izgovorov, samo da se izognemo tej ali oni dolžnosti. Odgovornost komisije za evidentiranje možnih kandidatov pa je predvsem v pravilnem kadrovskem sestavu posameznega organa. Za pravilen sestav kandidatne liste pa nikakor ne more biti odgovorna le komisija. V evidentiranje je potrebno, da se vključi čim več delavcev, komisija pa da izpelje organizacijske in tehnične probleme evidentiranja. Zato se v evidentiranje mora vključiti največ zaposlenih delavcev. Skrb za evidentiranje pa morajo prevzeti tudi vsi drugi samoupravni organi in delegacije v TOZD. Božo Šola ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mi izrekli sožalje in sočustvovali z menoj, posebno pa se zahvaljujem najožjim sodelavcem ter osnovni organizaciji sindikata za poklonjeno cvetje ter razumevanje. Marija Bečan Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Dukič, Janez Tomažič (odgovorni urednik) — to številko uredila Lilijana Makovecki. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1-72) je glasilo oproščeno davka na promet.