Štev. 41. V Ljubljani, 8. oktobra 1919. Leto L1X. Glasilo jugoslovanskega učiteljstva -T y Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: < Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— , četrt leta .... 5'— . posamezna številka po 40 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . , dvakrat. . 60 , . . . trikrat . . 45 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi 2e plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Proti šolstvu in učiteljstvu ! Učiteljstvo naj vzame na znanje sledečo gonjo proti šolstvu in učiteljstvu,ki se je pričela pod okriljem »Kmetske zveze« širom naše slovenske domovine in ki je izražena v sledečih resolucijah in predlogih, objavljenih v »Domoljubu« št. 38 t. 1. in se glase: Preureditev ljudsko-šolskega pouka. Ker Kmetske zveze večino in vedno zahtevajo preuredbo tjuusko-soisKega pouka, meroaajne strani pa ničesar ne ukrenejo, kar bi ono preoivaistvu v korist, pac pa mnogo v skoao, hočemo tu svetovati predlog šolskega odseka Kmetske zveze za oDcino eerkije: Da naj bi ljudska šola odgovarjala potrebi ijuustva in kaj liasmla ter poživila veselje ao šole, bi morala mti tako urejena n. pr. pri nas: 1. Pouk naj se prične s sedmim letom. Ud sedmega leta do vštevsega 1U. leta naj bi bil vsakdanji šolski pouk od 11. do 14. leta brezpogojno obiskovanje zimskih šol, od 14. do lt>. leta pa tudi brezpogojno, toda krajni šolski svet imej pravico, predlagati, da se učenci, ki so pri domu neobhodno potrebni, oproste tega pouka. 2. Od 7. do 10. leta naj bi bil vsesplošen pouk, da dobe otroci podlago za na-daljno izobraževanje. V zimskih šolah naj bi se pa v prvih letih ponavljala tvarina iz vsakdanjih šol, v prvi vrsti pa naj bi se predavali pred--meti, prikrojeni stanovskim potrebam, ozir. stanovski izobrazbi (zadružništvo, sadjereja, živinoreja, živinozdravstvo, ravnanje in uporaba raznih poljedelskih strojev, vinogradstvo itd.). 3. Pričetek šolskega pouka naj bi bil za vsakdanje šole od 9. do 12. ure, popoldne od 1. do 3. ure. V zimskih šolah naj bi se pričel pouk od 9. ure dop. do 1. ure pop. 4. Organizacija šol: a) Krajni šolski svet imej ne samo dolžnost skrbeti za zgradbo šol, ampak v prvi vrsti naj bode zastopnik staršev svojega kraja, nadzoruje učiteljstvo pri pouku, predvsem, da ne bo poučeval učitelj v duhu, ki je staršem nasproten. Krajni šolski svet imej odločilen vpliv pri nastavljanju učiteljev in pri določevanju učnih moči. LISTEK Krajevne razmere v Prekmurju. (K članku »Šolstvo v Prekmurju«). Kakor znano, sta dne 12. avgusta t. 1. zasedli Dravska in Savska divizija armade kraljestva SHS skoraj ves svet med Muro in Rabo, kjer bivajo dandanes ozir. so bivali pred par desetletji Slovenci. Vendar so še na desmem bregu Rabe, blizu Št. Ootharda tri velike, čisto slovenske župnije, namreč: Gornji Senik, Dolnji Senik in Štefanovci, ki še — iz neum-ljivega vzroka — niso okupirane, dasi spadajo k nam. Zasedeno ozemlje je približno tako veliko kakor svet med Muro in Dravo od žel. proge Maribor-Špilje do bivše meje med štajersko in Medjimurjem. b) Okrajni šolski svet. Ta imej v rokah nadzorstvo sol svojeg^ okraja. Toda sestojati mora v pretežni vecim iz zastopnikov starsev. c) Deželni šolski svet kot ustanova m organizacija vsen šol v deželi, besto-jati mora v pretežni večini iz zastopm-kov staršev. 5. bole morajo biti konfesionalne, nikakor pa ne simultane. b. bolski pouk mora sloneti na ver-sko-nravni podlagi, istotako mora imeti Cerkev zastopstvo in nadzorstvo v šoli. 7. Verski nauk se ne sme odstraniti iz šole, predvsem smo pa proti temu, da bi se odstranil verski pouk iz srednjih šol. 8. Smo proti odpravi privatnih šol. 9. Sole mora vzdržavati dežela, nikakor pa ne posamezne občine. 10. Smo proti temu, da bi postali učitelji državni uradniki. Ostati morajo še nadalje deželni uradniki. 11. Učiteljem naj se da primerna plača, smo pa proti temu, da bi moralo skrbeti ljudstvo za stanovanja, kurjavo, za zemlišča itd. 12. Predlagamo, da se že s sedan^m šolskim letom vpeljejo na naši šoli sledeče izpremembe: i. Šolski pouk naj se prične ob 9. uri dop. ne pa ob 8. uri. Nekatere vasi so od daljene po eno uro. In tako trpe oddaljeni otroci po zimi, kajti od doma morajo iti že pred 7. uro. V tem času je pa po zimi še tema. Poleti bi pa otroci sli zjutraj na pa-sb in tam ostali do 8. ure. II. Počitnice naj bi se preložile za l. september do 15 oktobra vsakega leta. V tem času se otroci lažje pogrešajo. Prosimo vse Kmetske zveze, da se o tem načrtu, ozir. predlogu izrečejo in razne nasvete vpošljejo tajništvu Jugoslovanske kmetske zveze. Ljudstvo ne misli takoj kakor se glase navedeni predlogi, pač pa je nahujska-no od gotove strani, da se izraža tako v obliki predlogov. ki so podtaknjeni »Kmetskim zvezam«. Od kje prihaja ta gonja, od katerega stanu, ni težko uganiti nikomur. Pričel se je boj, katerega posledica bo, da se bo gotove dele slovenskega ljudstva nahujskalo proti šoli in na drugi strani proti učiteljstvu. Gre edinole za Okupirano ozemlje se deli na ravnino in hribovje; ravnina — ob Muri »D o-1 e n s k o«, dalje proti vznožju hribovja »Ravensko« — je izredno rodovitno polje, slično našemu Murskemu polju. Vasi so prav čedne in velike, mnoge kakor trgi, n. pr. Tešanovci, Bogojina, Tur-nišče. Na ravnini stoji v severozah. delu mesto Murska Sobota (približno 3000 preb.), v vzhod, delu pa Dolnja Lendava (pribl. 2000 preb.), med njima pa trg B e 11 i n c i. Od Radgone drži skozi Soboto in Beltince krasna cesta v Sp. Lendavo. Ceste na ravnini so splošno po možnosti preme in široke. Severno od te ravnine se razprostira hribovje, ki ima mnogo sličnosti z našimi Slov. Goricami. Ce prideš prvič v ta svet, nudi se ti ista pokrajinska slika: višje ali nižje zaokroženo hribovje s prostranimi dolinami. Tukaj vidiš travnike, njive, se-nožeti, sadovnjake, pri hišah lepe vrtove in mnogo gozdov z listovci in šilovci. Kmetske hiše so prav čedne, a ne stoje sklenjeno v vaseh, marveč več ali manj nadvlado gotovega stanu v narodu, drugo je vse le kruiKa 111 sredstvo v dosego smotra! inic novega ni ta boj! Vse kulturne države ga preživljajo. Jrnčne se igra, ki smo jo preziven ze v Avstriji m o kateri smo dili prepričani, aa ne oopaue tuui pri iiiis, v naši novi državi. Zal ie, da je pri-sia seaaj, ker bo na škodo vprašanju nase notranje konsolidacije in posebno je na skoao sedaj — zaradi vnanjega položaja. Končni rezultat tega ooja ne zavisi od nas in naših pokrajin, ker ima besedo pri tem vprašanju tudi učiteljstvo in ljudstvo ostalih dveh delov našega troimene-ga kraljestva. Uoj bo, dokler ne bo dobo-jevan v prilog povzdige šolstva in osvo-ooditve učiteljskega stanu od vseh okov, Ki ga ovirajo pri povzdigi 111 napredku solstva 1 Učiteljstvo ima sedaj priliko spoznati prijatelje soistva in uciteijstva; učiteljstvo ima sedaj priliko videti zatiralce kulture m napredka v narodu. Kdor ne izpregleda sedaj, ta ne bo nikdar! Čudimo se, kje so druge stranke s svojimi organizacijami? Ah je šolsko vprašanje res tako malo važno vpraša-da ni potreba zanj zgibati ljudskih mas na drugi strani? Ali naj naši državljanski bratje sodijo naš narod samo po eni strani zvona? Koliko je ljudstva, ki misli drugače o šolstvu in učiteljstvu, kakor navedeni predlogi; poskrbite, da pride tudi glas tega ljudstva do veljave! Učiteljstvo pa posebej opozarjamo na člen 9. teh predlogov, ki hoče naš stan zopet zasužnjiti in pahniti nazaj v uboštvo, pomanjkanje in preganjanje. Opozarjamo učiteljstvo pri tem na zakon o narodnih šolah § 33, objavljen v »Ur. listu« štev. 144 ti., da brani svoje pravice. Vtiski in sodba srbskih tovarišev o našem delegacijskem zborovanju. »Narodna Prosveta«, glasilo srbskega učiteljstva v Beogradu, prinaša obširno poročilo o našem delegacijskem zborovanju. Citiramo iz poročila posamezne odstavke, ki se dobesedno glase: »Na tej skupščini sem posebno zapazil, da je slovensko učiteljstvo pozdravljalo govore svojih prvakov z najživahnej-šim odobravanjem, kar svedoči, da so ti govori v resnici pravi izraz misli in čuv-stev mase, v katere imenu oni govore, to svedoči dalje, da so prvaki slovenskega učiteljstva naravni in pravi izraz onih, ki jih predstavljajo. Posebna stvarnost, bla-gost in harmonija se zrcali v vsem delu te skupščine; v vsakem ukrepu uprave m članov. Na vsej skupščini ni bilo izrečene niti ene besede, ki bi bila odveč in nepotrebna. Vse, kar je bilo na njej sproženo in rečeno, izpopolnjuje se vzajemno in podaja harmonično sliko duševnega dela Iti moralne zavesti vse te edinosti. Človek se čuti na tej skupščini duševno svež in razpoložen; ona je odpirala vsakemu prisotnemu nove horizonte uvedla ga je v krog novih misli in idej in ga navdušila za novo borbo in delo. Na tej skupščini ni bilo duševnega ubijanja, ampak mnogo vzajemnega moralnega in duševnega poleta. Popolnoma naravno in pametno! Oni ne prihajajo na skupščino po utrudljivem letnem šolskem delu, da si še bolj drug drugemu zagrene že itak dovolj grenko učiteljsko življenje, temveč da se razve-dre; duševno in moralno okrepijo. Kakor da smo prišli v nek drugi svet mirnosti in dobrote, ki mi imponira s svojim dostojanstvom, zrelostjo in pravim ponašanjem.« Dalje pravi poročevalec: »Predsednik je dal besedo g. Engelbertu G a n g 1 u, višjemu šolskemu nadzorniku in staremu znancu na naših skupščinah. Gangl, umni Gangl, poln čuvstev, pesniška slovenska duša, iz katere govori poezija njegove domovine in srce njegovega naroda, je bil poročevalec tega vprašanja. Na tej skupščini je bil on prvi in edini, ki je dal konkretno obliko in jasno sliko o našem bodočem ttdruženju in o naši organizaciji. V logičnem nizu misli, polnem govorniškega duha in mehkih čuvstev, je dokazal jasno in neobhodno potrebo, da naj bo novo udruženje na centralistični podlagi s sedežem v Beogradu; ona naj ima svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Predlagal je likvidacijo vseh dosedanjih učiteljskih »Zavez« in »Udruženj« v vsem kraljestvu n stopanje njihovih imovin v eno celoto, ki jo bo vodila uprava nove organizacije. Svečan trenutek je nastopil v dvorani, ko je Gangl rekel z jasnim in krepkim glasom: »Ne bedimo lokalni patrijoti, nego pokažimo danes na delu, da je imel veliki ¿as velike može!« raztreseno. Prijazne cerkve in mnogi sa- 1 mostoječi stolpi pri »cintorjih« = vaških pokopališčih dajejo pokrajini povsod prav prijazen značaj. Tudi v hribovitih krajih so dobre ceste. Zemlja je nekako rjavo ilovnata, močno primešana s prodom in vsled tega srednje rodovitna; prebivalci povečini mali posestniki. Ker je prebivalstvo v hribovju gosto in domača gruda ne da dovolj kruha, zato odide vsako pomlad do 5000 ljudi delat čez Rabo na Malo ogrsko nižino. Tam ostanejo čez poletje do srede septembra in si zaslužijo mnogo zrnja. Veščaki trdijo, da zvozijo ti prostovoljni »robotarji« 500—600 vagonov zrnja domov. Mnogi imajo več kot dovolj kruha, tako da še zrnje prodajajo drugim. Prebivalci v Prekmurju so potomci starih panonskih Slovencev, kar jih pred približno 1000 leti niso poklali divji Madžari. Vsi govorč slovenski jezik, ki je skoraj enak »prleškemu«, kakor se govori v okolici Ljutomera, Sv. Križa, Kapele, Sv. Jurja ob Ščavnici in dalje med Muro in Dravo — sploh v stari Panomiji. V resnici je ta jezik lepši od »prleškega«, ker ni pomešan z germanizini; o kakem posebnem »prekmurskem« narečju, ki bi bilo razumljivo samo mejašem, torej ne more biti govora. Prekmurski Slovenci, so dobro, še precej prvobitno ljudstvo. Dičijo jih lepe lastnosti, kakor: vljudnost, prijaznost, dobrosrčnost, poštenost, uslužnost, delavnost in odkrita, nehlinjena vernost. Čuditi se moramo, da so si v tisočletju madžarskega raznarodovanja ohranili svoj jezik, svoje narodne šege in običaje ter narodno samozavest. Neizmerno je njihovo veselje, da so se končno otresli madžarskega jarma, v katerega si ne želi nikdar več. Cesto se sliši vzklik »Hvala Bogu, da je vrag odnesel nekam Madžare, ker tako nismo imeli »nikaj« (= nič) od njih. Goreča želja ljudstva je, da se jim odprejo čim prej čisto slovenske šole s slovenskim učnim jezikom, ker mladina ie zares zanemarjena. Hočejo pa v šole književne slovenščine, ne svojega domačega jezika! Njegov govor je napravil na vse navzoče globok vtisk. Po govoru so nekateri govorniki akcentiraii njegove nusli in potem je bil stavljen na glasovanje predlog o likvidaciji in spojitvi njinove »Zaveze« v novo organizacijo. Vsi glasovi so bui za — niti eden proti u in dalje pise poročevalec: »V vsej akciji, ki se vodi že toliko let za duševno euinstvo jugoslovanskega učiteljstva, sta prvaka Lngeibert UangI in stan Davorin Trstenjak. Danes, ko je prišel čas, da praznuje njihova misel svoj koncili triurni, sta se tuoi v tem trenutku pokazala uostojnnn in dosleonjun svoji preteKiosti. Trstenjak, Uangi in Jelene ostanejo ponos vsega jugoslovanskega učiteljstva, njega ideal in njega duševni voditelji. Oni niso zadolžili samo nas učitelje, nego tudi ves naš troimeni narod, kot pionirji njegovega edinstva, in mi vsi nosimo njih imena v svojih srcih. Tako pise glavni urednik »Nar. Pro-svete«, M. Stankovič. Srbsko učiteljstvo o „Učiteljski tiskarni44. Zastopniki srbskega učiteljstva, ki so bili v Ljubljani na deiegacijskem zborovanju »Zaveze«, so odnesli najlepše utiske o našem delu, kakor poročajo sedaj v svojih listih. (iiasiio srbskega učiteljstva »Narodna Prosveta«, katere glavni urednik je tov. Mil. Stankovič in soureunik tov. M. V. Po po v ič, ki sta posetiia Ljubljano, piše o »Učiteljski tiskarni sledeče: »Vsi srbski učitelji, starejši in mlajši, brez razlike ste idealisti!« mi je dejal nedavno urednik nekega beograjskega lista, s katerim sem se razgovarjal o učiteljskem vprašanju. — »Vsi ste se vedno trudili osrečiti svet in šele potem sebe, in v tem greste do skrajnosti. Tako ste delali starejši, vodeči strankarske borbe pred 21) in več leti, tako delajo tudi mlajši, ki so tudi bore — samo na drug način, — da reformirajo svet. In četudi je izgledalo, da so ti novi, mlajši učitelji realnejši od starejših in bhžje življenju in stvarnosti, je to samo navidezno. Tudi oni niso razumeli izvesti kaj praktičnega za učiteijstvo.« Nisem se strinjal s tem, nazorom tedaj, ko sem se razgovarjal z dotičnikoin, toda prišle so mi te besede na um pri razgledovanju »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, ki je ustanovljena od naših bratov Slovencev. Tedaj sem v resnici spoznal, kako je vse naše življenje in delo preveč idealno in kako bi bilo potrebno v marsikaterem pogledu mnogo več praktičnega dela in ustvarjajočega duha, kot pa brezkončnih govorov in lepih deklamacij... »Učiteljska tiskarna« je zadruga, katere zadružnik je le učitelj. Njeni deleži so po 100 kron, temeljni kapital je bil 30.000 K, ^medtem ko znaša današnja vrednost tiskarne z zgradbo nad milijon kron. Medtem, ko mi s težavo — zaradi pomanjkanja papirja — izdajamo »Narodno Prosveto«, vidimo pri njih časopisnega papirja v vrednosti do pol milijona kron. V tiskarni vidimo najmodernejšo strojno inštalacijo z najmodernejšimi stroji, z rotacijskim in stavnimi stroji. Ti stroji predstavljajo posebno v sedanjem času ogromen kapital. V tej tiskarni se tiska mnogo knjig in listov. Poedini listi se tiskajo v čez 20 tisoč istisov. Tiskajo se tudi učne knjige osnovnih šol, pisanke, risanke, obrazci, dnevniki, spiskovi itd. Ves dobiček, ki ga imajo pri nas knjigarne in država, ostane torej tam v skupno učiteljsko korist. «. r v r agga Oni cenijo letni promet tekočega leta nad 6,000.UUU kron. S kako večjo močjo, bi lahko nase »Udruženje« razvilo svojo stanovsko akcijo in v kakšne koristne svrne bi se lahko upotrebili taki materialni viri, da smo jih do sedaj že napravili! Predsednik »Učit. Tiskarne« je učitelj B e r n o t, podpredsednik L. G a n g 1, a tajnik učitelj Janko Likar, ki nam je s tov. Bernotom razkazal vse prostore tiskarne in vse, kar je v njej vredno videti. Odveč bi bilo po vsem tem govoriti in dokazovati potrebo in ogromno korist za kar najhitreše osnovanje »Učiteljske tiskarne« v Begradu. Lonio, v čemer se ne strinjam z brati Slovenci, je to, da »Zaveza« nima direktne zveze s tem podjetjem. Tiskarna je popolnoma samostojna od »Zaveze« in imovina je izključno od učiteljev-zadružnikov." Moje mišljenje je, da naj bi bilo pri nas naše novo »Jugoslovansko učiteljsko uuruženje« poleg učiteljev-akcionarjev najmočnejši akcijo-nar mišljene tiskarne; ono bi imelo tudi v tiskarni najjačji vir za svojo moč in ia vsestransko delo, ki nas čaka... Položaj šolstva in učiteljstva v Prekmurju. Ljudske šole. Ljudske šole se nahajajo v Prekmurju pri vsaki cerkvi m v vsaki večji vasi; z okrožjem precej madžarske Dotnje Lendave bo teh šol nad 80. Srednje šole in učiteljišča. V Murski Soboti je bila doslej madžarska meščanska šola. brednje soie so obiskovali sinovi tamošnjega naroda do-sedaj v bt. Gothardu ob Kabi, v boboti-šču in Sopronju, učiteljišče pa gojenci in gojenke v Cakovcu, Sopronju ter v Pe-čuliu. Za vsprejein na učiteljišče s 4 letniki je bila potrebna piedizobrazba na 4-razredni meščanski soh ah pa nižja srednja šola; kakih »pripravnic«, oziroma vsprejema iz ljudske šole niti izjemoma ni bilo. Učiteljstvo. Učiteljstvo je bilo vzgojeno v strogo madžarskem duhu. Poieg madžarščine govore mnogi učitelji se dokaj spretno tudi nemščino; slovenščino obvladujejo samo domorodci, t. j. rojeni Prekmurci. O kaki slovnici slovenskega jezika nimajo dosedaj seveda niti pojma. Vrste ljudskih šol. Ljudske šole so troje: 1) verske (kon-iesionalne) in sicer katoliške in evangei-ske, 2) občinske ali vaške brez verskega značaja in 3) državne. »Šolski stolec.« Namesto naših krajmh šolskih svetov je deloval dosedaj pri verskih in vaških šolah takozvani »šoski stoiec,« v katerem je imel važno besedo in predsestvo župnik t. j. »plebanuš« dotične verske občine. Vodja ozir. nadučiteij šole pri cerkvi (iari) je moral biti dosedaj zajedno orglar ali »kantor«. Kompetent za tako mesto se je moral pred »šolskim stolcem« producirati v orglanju in petju; še-le potem, če je ugajal, so ga predlagali učnemu ministrstvu posredno v potrjenje in name-ščenje. (Spominja na konkordat!) Kategorije — poslopja — oprema šol. Šole v Prekmurju so večinoma eno-in dvorazrednice; zelo redke so tri- ali več razrednice. Šolska poslopja so ponaj- * Cisti dobiček se porablja izključno v razširjenje podjetja in učiteljske organi-zatorične-stanovske svrhe. Op. ur. Prekmurje je imelo dosihdob dve že- I leznici: ena je_yezala Mursko Soboto s Kčrmendom in dalje z Budimpešto, druga pa veže Dolnjo Lendavo s Cakovcem. Na prvi je tačas zaradi madžarske hudomušnosti in pomanjkanja premoga promet ustavljen. — Slovenci v zasedenem ozemlju, ki je del prejšnjih ogrskih Vas (= železnega)-in Zala-komitata, so po veri katoliki in evangeliki _[Juteranci, nekaj malega je kalvincev). V hribovju prevladujejo evangeliki, na ravnini pa katoliki, zlasti v bel-tinskem okrožju. Oboje diči verska strpnost. Doslej so živeli med seboj v najlepši slogi in sporazumljenju. Boje se pa, da se zanese strankarski boj od strani, ki se povsod vriva — hlasteč po hegemoniji — tudi med nje In s tem seme nestrpnosti; zato bi bila v teh krajih umestna skrajna previdnost. Z ozirom na pridobninske razmere so prebivalci v Prekmurju poljedelci, živinorejci in sadjarji; vinogradov danda-ni mnogo. Nekdaj jih je bilo pač mnogo | več, a uničila jih je trtna uš, madžarska vlada pa se ni brigala za obnovitev na ameriški podlagi; dotične parcele so posestniki izpremenili v njive. — Umno Čebelarstvo je precej razvito na ravnini, v hribovju t. j. »na Goričanskem« ni o njem sledu. Učitelji kmetijstva — v mislih imam racijonalno kmetijstvo —■ bodo imeli tukaj obilo posla in hvaležno polje. Josip Cizel. t Dne 3. vel. srpana t. 1. — bila je nedelja — smo ga položili k večnemu počitku na slikovito ležečem pokopališču v Kamniku. Bolehal je dolgo. Želodčne hibe, ki si jo je navlekel po brezvestnosti krčmarjev v izredno hudih razmerah med vojno, ni mogel več odpraviti, kljub vsej skrbi. Hiral je, trpel mnogo. Cizel se je porodil v Kapelah pri Bre-čicah 1. 1860. Njegov dom leži menda na več primerna, lepa, nekaj je tudi nioder-nhi posiop.j. cnonadstropna poslopja so redka, večinoma nanajaino pritlične zgraube. soiske sobe so povečini primerno veiike m svetle, nekaj je pa tudi takib, na ne odgovarjajo šolsKonigijenisKim zahtevam, posebno pri v najem vzetm po-siopjin. Prihodnje leto se bo brezpogojno moralo zgraditi precej novih sol. bKoraj vsaka šola ima potrebna učila za naravoslovje, prirodopis, zemljepis m deloma tudi za zgodovino. Učiteljske in šoiarske knjižnice so založene splošno bolje nego pri nas, a vse to je za bodočnost brez pomena. Viui se, da ogrska vlada ni šteoila z denarjem, samo da je mogla pospeševati madžariziranje dece. Učiteljska stanovanja. Stanovanja učiteljev šole so večinoma lepa in suha; obstoje iz 2—3 sob, kuhinje in čumnate ter kleti. Cesto ima tudi druga oziroma tretja učitejska oseba na razpolago kompletno stanovanje. liigijenična in sanitarna uredba šol. Stranišča se nahajajo večinoma izven solskega poslopja; so to nekake barake, oddaljene od poslopja 15—2u korakov; zato ne zaznavaš v poslopju onega smradu kakor često pri nas. Malo je šol, v katerih bi bile moderne, higijenično pravilne klopi in drugo pohištvo šolskih sob; več ko polovica šol ima stare, obrabljene klopi. Je pa tudi nekaj šol, v katerih so boljševiki in komunisti polovico klopi požgali ah polomili Prenapolnjenost šoL Večino šol bode potrebno razširiti, ker število otrok baje že presega našo maksimalno mejo; o tem se bodo mogli prepričati sele novi šolski voditelji — na-šenci. Šolsko leto. Dosedaj je trajalo šolsko leto od 1. sept. do 15. junija; v resnici pa so otroci prihajali v soio še le od 1. novembra naprej do konca aprila. Od aprila naprej so ucenci — veliki in mali — kratkoinaio iz-ostajali. Učitelji v Prekmurju so imeli tedaj počitnice polnih 6 mesecev in so se prav dobro počutili. Učni uspehi. Z ozirom na 6-mesečno šolsko leto in Ker je bil učni jezik večinoma že v 1. razredu madjarščina, so bih učni vspehi naravno — slabi; otroci so se naučili za največjo potrebo čitati, pisati in računiu. Kakega vspešnega pouka iz realističnih predmetov ni bilo; spiošna izobrazba tamošnjega ljudstva je tedaj na primitivni stopnji. Ker je svetovna vojna tudi v Prekmurju odtegnila mnogo moškega učiteljstva, zato je mnogo šol popolnoma osirotelo, t. j. zadnjih 4—5 let sploh ni bilo tam nobenega pouka; 10—11 letni otroci so totalni analfabetje. Ubogi narod je res vreden usmiljenja! Ker pa je ljudstvo trezno in duševno razvito, bodo vbodoče v urejenih razmerah in pri slovničnem učnem jeziku sigurne najlepši, prav zadovoljivi vspehi. Šolski nadzorniki. Madžarski šolski nadzorniki iz Sobo-tišča se niso mnogo brigali za te šole; učitelji pripovedujejo, da niso po 10 let prišli nadzorovat. Gospodarsko poslopje, vrt in zemljišče za voditelja in šolo. Pri vsaki šoli je za voditelja na razpolago gospodarsko poslopje s hlevom za krave in posebej za svinje (svinjaki), poleg tega še gumno in kaka klet (žitnica in orodjarnica). Brez večjega ali manjšega šolskega vrta hi nobena šola. Poleg tega Zlogonskem. (V mladih letih je podpiso- | val svoje spise »Zlogonski«). V Mariboru je posečal pripravljalni tečaj in učiteljišče, ki ga je končal z odličnim uspehom 1. 1880. Učiteljeval je v Limbušu pri Mariboru še potem, ko je položil tudi vsposob-nostni izpit z odliko pod tujo, strogo komisijo v Gradcu, v jeseni 1. 1882. Nadaljeval je študije sam iz jezikov-no-pedagoške stroke; se učil tudi latinščine in drugih jezikov, posečal tečaje v Mariboru in vse storil za svojo nadaljno izobrazbo. Kmalu pa ga najdemo na šoli »Ka-tolišekga šolskega društva na Dunaju (I. okr.), kamor je odšel, da bi povečal pedagogij in predavanja na univerzi, kjer je tudi kolokviral. L. 1896. je položil izpit za I. strok, skupino mešč. šol. v Solno-! gradu in bil kmalu nastavljen v Koškem I na meščanski šoli. Od tam je prišel sup-i lirat na učiteljišče v Ljubljani in 1. 1904. . je bil imenovan na ž. učiteljišče v Gorico, 1 odkoder ga je pregnala kruta vojna v še spada k šoli zemljišče od 1—50(1) oralov, ki je izkorišča (izhasnuje) šolski vodja. Najmanj takega zemljišča se nahaja navadno pri državnih šolah. Učiteljske plače in gmotni položaj. Koniesijonalne in »vaške« šole so svojecasno postavue in jih doseuaj tudi —• cesto mačehovsko — vzdrzevaie doucne vsoiane oocine, Ki so za voditelja, odnos-no nauuciteija (sam »sKolniKa«; dotiraie večje au manjše zemljišče ter mu uoiociie od oberne tuui malo temeljno plačo. To je dobival redno vsako leto od občine, država pa mu je morala plačevati toliko »aopoinna«, da je bila njegova piača izenačena z ono, ki bi jo dobival na urzavni ljuuski šoli. Državne ljudske soie je država t»alam«) dala graditi, jih je popolnoma vzdrževala ter plačevala precej dobro tudi učiteljstvo. Boljševiki hi komunistje so učiteljstvu zvišali plačo od 20—30.000 K letno ter so s to daiezijivostjo mnoge zvabili na svojo lastno stran. Privržence komunistov pa katoliški župniki in ljudstvo danes silno mrzi in zahteva njih odstranitev. — V gmotnem oziru so bili prekmurski učitelji ttdaj na boljšem nego mi. Sedaj pa vlada v marsikateri učiteljski obi-telji beda in pomanjkanje, ker že dva meseca niso prejeli plače, oziroma ne morejo boljševiških bankovcev izdati. Onun, ki jih je naš Višji šolski svet pogojno pvidržal v službi, — to so namreč tamošnji rojaki, ki so kolikortoiiko vešči slovenščine, — bo morala naša vlada čimprej pomagati iz gmotne mizerije. Koliko in kake učitelje rabi Prekmurje? iz nase biovemje bo treba vzeti okroglo ou uciteijsiuii oseb ter jiu namestiti na šolan v Prekmurju. rotegujejo naj se za la mesta v prvi vrsti imajsi, telesno cui tovarni, pa tudi tovaiisice, ki imajo vsaj 6—o let prakse. Vousivo šol naj se poveri z maio izjemami našim jju~ uem, oouisi moškim, bomsi zensKaui; na uvo- m vecrazreunicah naj se namesu za voditelja zanesljiv bioveuec, poieg njega se lanko pridrži v službovanju prekmui-ski rojak, ki je vešč slovenscine. ue je ozenjen in ima otroke, naj po možnosti obdrži svoje uosedanje stanovanje, opra-vhna dokiaua pa se seveaa naj izplačuje vouueiju-nasincu. ue-ta bo poieg muzeju moral biu svojemu tovarisu-preitmurcu nekak mentor ni učitelj književne sioven-seme, iz katere naj doticmk položi najkasneje v dven letin dopolnilni izpit. Večina tamošnjega učiteljstva je namreč bna dosihdob zelo madzaronska in vsem tacasnim voditeljem šol se iz previdnosti ne morejo in ne smejo zaupati ta mesta v bodočnosti. Oni učitelji (lcej, ki so rojeni Madjari ali Nemci in ne obvladajo uo-macega jezika, se morajo brezpogojno odpustiti. Kdo se naj odpusti oziroma kuo naj ostane, to bo ukrenil Višji šoiski svet na podlagi tostvarnega predloga. Zmožen bo poučevati v Prekmurju vsak Slovenec, najbolj seveda rojen »Pr-lek«, gostoljubno in darežljivo ljudstvo bode šlo Slovencem v vsakem oziru na roko, da se bodo prav kmalu udomačili. Izven šole bodo imeli naši ljudje v Prekmurju hvaležno polje za kulturno in or-ganizatorično delo; ljudstvo si želi petja, bralnih društev, predavanj in kmetijstva, uvedbo čebelarstva z mobilno stavbo, kmetiskih podružnic itd. vsega tega dosedaj tam ni bilo, bo torej novo in plodo-nosno. Odločno pa svarimo pred političnimi hujskarija-mi in razdori. Seveda se poleg samskih tovarišev (ic) lahko potezajo za mesta v Prekmurju tudi oženjenci, če jih vleče tja volja do dela in srce. Gmotno bodo na dobrem stališču. Nikakor pa naj Višji šolski svet začasno ne nastavlja starejših učiteljev, ki Ljubljano na zaposlovalni tečaj in — v Kamt/k. Bil je blaga duša v vsakem oziru. Njegova ljubezen do svojih staršev, posebno do matere, do svojih bratov, ki so vzgledno pomagali drug drugemu do odličnih družabnih mest, je vzorna; često me je ganila. Istotako je ljubil tudi svoj rod. Kot mlad učitelj že je bil vedno zvest član mariborske Čitalnice, vesel družabnik, spreten in priljubljen pevec in plesalec — v časih, ko je še nemškutarija v in okoli Maribora ponosno in brezobzirno dvigala svojo kačjo glavo. Bil je tudi dober muzik na gosli in sodeloval kot tak pri mariborski prosvetni in cerkveni prireditvi. Ljubljen od svojih učencev, ki jih je sam brezmerno ljubil, je bil vnet za svoj poklic in ostal ves čas življenja idealist. Kot takemu mu bodo njegovi tovarši, zlasti nedkanji šolski, pa tudi njegovi učenci ohranili trajno časten spomin. imajo mnogo otrok in bi jih selitev gmotno ruiniraia. Izjema so oni, ki hočejo prostovoljno vPrekmurje. Nove meščanske šole. V Murski Soboti se najbrže še to jesen otvori meščanska in srednja šola; krasno poslopje je na razpolago. Učiteljska društva za Prekmurje. Samoumevno je, da se bodo v Prekmurju morala čiru prej osnovati najmanj 3 učiteljska društva, da bo tako tudi ta najnovejši del Jugoslavije pritegnjen v našo učiteljsko organizacijo. Učne knjige v narečju. Višji šolski svet naj ukrene vse potrebno, da bodo za šole v Prekmurju o pravem času (do 1. nov.) na razpolago slovenske učne knjige in sicer v pravimo slovenskem jeziku, ne pa morda v kakem »prekmurskem« narečju. Ljudsko mnenje je, da se otroci tega »narečja« nauče doma, v šoli se naj uče pravilne slovenščine l ■ ■■■IIHMIIMI—IIMIIHHMIMIIIHMIIIMMIll ....................... Učiteljsko razsodišče. Izmed najvažnejših točk dnevnega reda letošnje delegacije je gotovo tudi predlog okraj. šol. nadzornika tov. Cer-neja. »Vodstvu Zaveze se naroča, da iz-aela Čimprej pravila za »Učiteljsko razsodišče«, kakor obstoja n. pr. za častniški stan ter povzroči,' da se tako razsodišče cunprej sestavi in začne poslovati. Naloga temu razsodišču bodi: 1) poravnava resnejših sporov med učiteljskimi osebami, ¿) ako se taka poravnava nikakor ne more doseči, ozigosanje krivca, pritisk nanj potom šol. oblasti, d. čiščenje našega stanu; takih oseb, ki nam delajo sramoto, 4) moreoitno nasvetovanje pri name-ščenju učiteljstva v dvomljivih slucajin, itd.« Pogosto smo že razpravljali o tem predmetu, žal ni prišlo do ugodne rešitve. Vsa okrajna učiteljska društva imajo razsodišča, četudi le za prepire v društvenih zadevah, a še ta ne poslujejo. »Zaveza« ima isto zasnovano na širši podlagi; govori o sporih nastaliii med člani »Zaveze«. Sem lahko štejemo vsa nesporazumljenja in sporna vprašanja; a tudi »Zaveza« ni v tem oziru ničesar zmogla —, ker ni imela zaslomOe pri šol. oblastih. fo li novo započeta akcija zopet propadla? Želimo da ne; podpirajte naši Kakor je tako razsodišče potrebno in koristno, tako je v isti meri uveljavljenje težavno. Ne pričakujmo, da bodo sedaj prepiri izginili; vemo, da se bodo našli ljudje, ki se ne bodo hoteli pokoriti razsodišču, zato bomo odgovornost naprtili njim in tudi posledice naj nosijo sami, nc ves učiteljski stan. Ali naj utemeljujem potrebo takega razsodišča? V vsakem stanu najdemo nesporazumljenja, tem lagije pri učiteljstvu ki je pogosto desetletja navezano drug na drugega, združeno pod eno štreno. Mora pa tudi svoje spore urejevati samo. stanovi, na primer duhovniki. Tudi med njimi ne vlada vedno bratska sloga, a znajo slogo na zunaj kazati in to jim ščiti ugled. Medseoojna nesporazumljenja poravnajo sami brez |av* nosti in skupni nastop jim pripomore, da se vsakdo ukloni večini. Tem lagije, ker si vsa življenska vprašanja rešujejo sami; pri učiteljstvu pa odločujejo pogosto ne-učiteljl. Častniki imajo povsod svoje »častniške svete«, ki nastopajo kakor hitro se kdo pregreši na časti in tovarištvu. Vojaške oblasti te svete podpirajo in upoštevajo tudi če se gre komu za službo. Ali je častniškemu zboru na škodo? Nasprotno, v korist mu je. Ali je kaj takega možno tudi pri učiteljstvu? Ne samo mogoče — biti moral Nesporazumnost na šoli vzame marsikateremu tovaršu pol mladosti, ali ga spravi celo prezgodno pod zemljo. Prepir štejem med najnevarnejše učitejske bolezni. Srečna šola, ki ga ne pozna. Ne nameravamo pa slikati prečrno, zato priznam, da ta bolezen ne nastopa epidemič-uo in hvala Bogu tudi ne pogosto. Dosedaj ni bilo mogoče priti do zaključka v spornih vprašanjih. Disciplinarne preiskave, če je sploh do teh prišlo, so se vlekle po dve leti in še ni bilo konca. Manjše zadeve so romale v koš in na eni strani netile jezo in sovraštvo, na drugi strani dajale potuho brezvestnosti. Znan mi je slučaj, da je učitelj prosil za disciplinarno preiskavo proti sebi, uči-tejstvo je prosilo skupno za preiskavo proti sebi in voditelju, krajni šolski svet je prosil za preiskavo, in uspeh? Nekaj aktov se je izgubilo, druge je okraj, šolski nadzornik potlačil, nesporazumnost je pa p 13 Stanovsko politiški odsek se je bavil temeljito s predlogom o učit. razsodišču, je ustanovitev nujno priporočal In predlagal, da se izvoli odbor, ki naj takoj posluje ali vsaj pripravlja delo učit. soda. Delegacija je sklenila ustanovitev odseka ter izvolila odbor, (L. Cernej, L. Jelene, H. Šumer, V. Zupančičeva, O. Feigelova, M. Mehletova), ki se je takoj konstituiral in izbral okraj. šol. nadzornika L. Černeja za predsednika. Pri posvetovanju, katerega se je udeležil tudi višji šol. nadzornik Gangl, je sklenil odbor na predlog tov. Sumra: 1. takoj izdelati poslovni red, 2. o delovanju obvestiti šol. oblasti m učiteljstvo, 3. Višji šol. svet in vse okr. šol. nadzornike naprositi, da podpirajo delovanje odbora, 4. takoj, ko so ta dela dovršena, začne učit. razsodišče poslovati, najkasneje z novim letom. Predlagam: Učiteljsko razsodišče obstoja iz: I. Razsodišča: t. j. društvenega predsednika in 2 članov, katera imenujeti stranki. II. Častni svet: to so od delegacijei voljeni člani,6 po številu: predsednik, namestnik in poročevalci.Vsako leto izstopi 1 član in delegacija voli novega. Za sklepčnost je treba navzočnosti predsednika ali namestnika in 2 članov. Dva člana Imenujeti stranki. Poslovni red: 1. Vsa nesporazumljenja (prepire društvene, službene, osebne) rešuje med učiteijstvom razsodišče (glej I.) 2. Proti soglasnemu sklepu ni pri-ziva, sicer pa lahko vsaka stranka predloži zadevo še častnemu svetu. d. Predložitev spornih točk. a) Kadar imata 2 učitelja (ice) med seboj sporno vprašanje, predložita zade vo skupno društvenemu predsedniku m imenujeta svoja zastopnika, tla način je najbolj priporočljiv.) b) Lna izmed strank predloži zadevo društvenemu predsedniku, ki pozove drugo, da se podvrže razsodišču. c) Ako ta odkloni, izroči predsednik zadevo častnemu svetu, ki ponovi zahtevo. č) Ako odkloni priznati razsodbo tudi sedaj, izroči častni svet zadevo s primernim pojasnjevanjem in morebitnimi predlogi disciplinarnemu senatu. 4. Anonimnih ovadb učiteljsko razsodišče ne upošteva. 5. Nikdar se ne sme izreči sodba, ne da bi udeleženec imel prilike zagovora. 6. Za kritje troškov se ustanovi posebni sklad, ki sprejema :1. darila, 2. prispevke učit. društev, 3. povrnjene celotne ali delne izdatke po razsodbi. To je prvi osnutek; pošljite še druge predloge in nasvete okraj. šol. nadzorniku L. Cerneju v Celje. Za poslovni red sta dva predloga. Poslovanje naj bi bilo 1. poluradno, to je razsodišče (1.) vodi okraj. šoL nadzornik, 2. društveno, t. j. razsodišče (I.) vodi društveni predsednik. Jaz sem odločno na strani društvenega razsodišča. Društvenega predsednika voli učiteljstvo vsako leto, to je voljeni razsodnik. Mnogo zadev je manj važnih, ni vredno obremeniti dela nadzornikom ; tudi bodo mnogi raje doma poravnali spor, kakor pred nadzornikom, ki to, četudi nehote, upošteva pri kvalifikaciji. Ako ni sporazuma in pri važnih zadevah, težkih prestopkih zoper čast in tovarištvo, pride itak pred nadzornika in disciplinarni senat. Delo je začeto — ne odjenjajmol To zahteva čast in korist učiteljskega stanu. Odbor ima najboljši namen, trdno in odločno voljo, koristiti hoče učiteljstvu. —a—g—anaiimi i mi taa—waKasgeaiaM JOSIP LAPAJNE: „Dijaški dom". Društvo »Učiteljskega konvikta« smo zasnovah, da bi olajšali vzgojo naše mladine. . Neumorno smo se trudili in zbrali kapital, da bi omogočili izvršitev pre-važne naloge, ki bi jo imelo prevzeti imenovano društvo. Ze kot neresni dijaki smo prispevali, kolikor in na kakršenkoli način smo pač utegnili. Kapital je tu! Stotisoč so nam ga zadnjič izkazali in žal, obenem začrtali mejo napredku. Ni je več kapljice z osušenega drevesa in bati se nam je, da suša — »valuta« preluknja zastano dno s krvnimi potnimi sragami napolnjene posode. Učitelji ste pač »dobojevali boj za kruh«, pa hajdi po svoje med svet, saj ne trpite več pomanjkanja! Da bi mi sedeli v toplih ljubljansklli sobah; da nam otroci ne rastejo kot ko- noplja, mogoče bi mi tudi tako mislili! 1 oda danes pojdi z dvema ali tremi otroci po stanovanjski bedi bičani naši metropoli pa išči primernega ali neprimernega gnezda svoji zalegi, in svetujem ti, da vzaineš par rezervnih robcev s seboj in prej skrbno priučiš molitvico popotnega siromaka iz predveže. »Ni! — Ni! — Oddan! — Prepozno! — Imate? — »Imamo!« Učitelj sem! Ja, bo vzela neka gospodična! Plačam kolikor zahtevate! —-« Vrag vzemi vse! — Zamanj 1 Pa pravijo: »Vsi učitelji tišče. v Ljubljano. Vse hoče že v mesto!« Toda vedite, da se nikomur ne skominja po ljubljanskem vzduhu; na deželi se nam m treba držati za nos, kakor na oglih ljubljanskega mestnega trga, toda vzgoja otrok je, ki jih večina sili v mesto. Marsikateri učitelj bi prevzel vsako mesto v ljubljanski okolici, — v prid družini. Tako pa je zasedeno vse le po Lampetovih ljudeh. »Umaknite se jim, ki so potrebni! Vsaj smo kmečki vratarji najmanj toliko sposobni kot Vi!« V skrajni bedi nazaj k gospodi okoli našega kapitala! Samo par sob nam pre-skrbite! Oprave znosimo sami doli! Tudi živil ne bode nedostajalo. Nadzorstvo nam poiščite, kakor v krasno urejeni gluho-nemnici. Bomo dobro plačevali! Se bode rentiralo. Naš bo »dom«, dom »Učiteljskega konvikta« in » kruh bo še bolj do-bojevan.« Ce pa bi se izkazale brzogradbene stavbe, pa v nje kapital! Ne želimo z našim poslopjem skrbeti za okras Ljubljane; ne stolpičev vrhu strehe, ne pozlačenih robov, ne monumentalnih stebrov, ne zbo-rovalnih dvoran, samo toplih gnezd hočemo! Onim mladim godrnjavcem tam iz sredine magistratne dvorane pa priporočam naj se ožive v ideje, ker bodo kmalu, kmalu za nami, na istih potih. Ne umete, kako čas hiti! Izgovor, da ni prostorov, ne bo zadovoljil naših ušes. Prašajte »Zlato Dobo«, koliko lokalov je v Ljubljani brezpotreb-nili, narodu v dušno in telesno kvar! — Hočete? Mi — več kot hočemo!_ Iz naše organizacije. Skupne zadeve. + Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj vabi svoje člane na izredno zborovanje, ki se vrši v četrtek dne 9. oktobra t. 1. v Kranju ob dveh popoludne v prostorih ljudske šole. Na dnevnem redu je razprava o načrtu zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter o drugih važnih novejših šolskih naredbah; vrhutega se vrši razgovor o koncertu, ki se priredi v korist „Učiteljskega konvikta". Pridite polnoštevilno! + Učiteljsko društvo za kozjanski okraj zboruje v četrtek, dne 23. oktobra 1919 ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: Posvetovanje o načrtu zakona o narodnih šolah za kraljestvo SHS. Tovariši in tovarišice naj preudarijo temeljito predloge o nujno potrebnih izpremembah. Z ozirom na važnost predmeta vabi k polnoštevilni udeležbi — predsednik. + Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 16. t. m. ob 2. uri popoldne na Qomilskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatinje gdč. J. Brišnikove o „Zavezinem" zborovanju. 4. Načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo SHS. 5. Predlogi. O 4. točki bodo refe-rirali: tov. Zotter od čl. 1—53, tov. Lober od čl. 54—82, tov. Jakše o disciplinarnem zakonu in učiteljski izobrazbi. Pozivam vse tovariše in tovarišice v okraju, da se udeleže polnoštevilno tega zborovanja in vsi od prvega do zadnjega sodelujejo pri tej točki. Vsakdo naj izreče svojo sodbo in stavi tozadevne izpreminjevalne predloge zgoraj omenjenim referentom pismeno do 13. t. m. Vsi marljivo na delo! Po vsakem zborovanju se bo vrši'a pevska vaja. Prihodnjič naj prineso vsi pevci in pevke seboj Mohorjevo pesmarico II. ter se pripravijo na pesmi št. 57 in 58. — Ivan Jakše, t. č. predsednik. + Zborovanje okr. učit. društva za boroveli-skl okraj. Učiteljstvo boroveljskega šolskega okraja se je zbralo dne 25. septembra t. 1. tik ob novi demarkacijski črti v Ločah ob Baškem jezeru na Koroškem. Iz vsega okraja to in onstran Drave se je zbralo nad 40 tovarišev in tovarišip k jesenskemu zborovanju svoje stanovske organizacije. Takoj po prihodu vlaka smo si ogledali prijazno Baško jezero in njega okolico, po obedu ob 14. uri pa je zborovalo v prostorih loške ljudske šole. Predsednik tovariš Mahkota je otvoril zborovanje s prisrčnim pozdravom vseh navzočih ter podal kratko poročilo o stanju društva in o dosedanjem delovanju in poslovanju vodstva istega. V okraju imamo 31 ljudskih šol in 4 zasilne šole, izmed teh le 3 enorazrednice. Vsega učiteljstva v okraju je 89, izmed teh je včlanjenih v našem društvu 71. Sedem mest Je še nezasedenih. Izven organizacije je torei le 11 učiteljev. Te številke jasno pričajo o stanovski zavednosti tovarišev in tovarišic in društveno vodstvo je trdno prepričano, da bo lahko v najkrajšem času kon-štatiralo: „Vsi smo organizirani!" Posebno pažnjo je posvetilo društveno varstvo gospodarskemu vprašanju našega učiteljstva in ima že v tem kratkem času zabeležiti razveseljive uspehe. Po prečitanju zapisnika ustanovnega občnega zbora, je poročal tovariš Zdravko Kovač, o delegacijskem zborovanju Zaveze dne 6. septembra 1919 v Ljubljani. Poročal je o razpustu in likvidaciji Zaveze in o novi centralni učiteljski organizaciji. Isti poročevalec je poročal tudi o novoustanovljenem „Učit. svetu" za Koroško. Volitev zastopnikov v omenjeni svet pa se je preložila na poznejši čas. Tovariš-predsednik je poročal o korakih, ki je vsdstvo društva podvzelo radi ustanovitve okr. šol. sveta v Borovljah in predlagal, da se na današnjem zborovanju volijo trije zastopniki učiteljstva. Učiteljstvo se je ze-dlnilo in z vzklikom izvolilo v okr. šolski svet sledeče tovariše: Zdravko Kovač, nadučitelj v Kotmarivasi, Kari Mahkota, nadučitelj v Borovljah, Urh Pavlica, nadučitelj v Ločah. Društveno predsedstvo je ravnokar izvedelo od kompetentne strani, da je ustanovitev okr. šol. sveta zagotovljena, in da bo isti v najkrajšem času sklican. Tovariš-nadzornik, Fr. Aichholzer je v kratkih a zanimivih besedah orisal politični položaj na Koroškem, opisal dušo Korošcev ter dal razna navodila, kakor naj učiteljstvo postopa in agitira med ljudstvom, da izpade plebiscit kar najugodnejše. Na to se je vršil razgovor o novem načrtu ljudsko-šolskega zakona. Tovariš-predsednik je orisal dobre in slabe strani istega in posebno označil točke, ki so potrebne temeljite poprave, oziroma proti kateri moramo z vsemi sredstvi nastopiti. Zaradi kratko odmerjenega časa pa ni bilo mogoče razpravljati o predmetu kakor zasluži zato se je sklenilo, da naj učiteljstvo v domačih konferencah razpravlja o predmetu in svoje sklepe sporoči društvenemu predsedstvu, ki jih potem predloži vodstvu „Zaveze". Na to se je zborovanje zaključilo in tovariš-predsednik je naznanil prihodnje zborovanje v decembru, ki se bode vršilo onstran Drave. iz Jugoslavije, — Posnemanja vredni sklepi: 1. Krajni soiski svet v Rajiiernjurgu unove-mja;, zuian na seji dne 28. od- ločno protestna proti š načrta zakona o narooniu somu za iumjesivo ono, izdelanega po prosvetnem ouooru v toeo-¿¿muii ter zameva, da prevzame postavljanje m oskioovaiije sol urzava kot taka. v ta namen se osnuj poseoeu zaiuau, v Katerega se stekajo mesto sedanju soi-sh.iii uoiviad vse sioje nase države oure-menjajoči soiski davki m drugi doiioukl, ouioceni v ta namen po narouiiem pied-stavmstvu. iz posameznih pokrajin (.okrožij; se iztekajoči davki se smejo porami zoper .e za soistvo v tisti pokiajmi vokiozju;. Le za cas vzpostavitve po sovražniku opustosenin krajev in dežel se mue iU7o tega uavka poram u izven liste zemlje, ki je uavek zoraia. vse soiSKe s\,a voe m popravna vodi minister siv o za javua ueia po svojih orgaimi. isauuije uuii^iio protestira proti iiaieuDi lmiiisiei-btva prosvete z uiie 16. a. oruj ¿u.o.:/, s katerim se znizuje ze seuaj pomanjkljiva uciteijsKa naouiazoa. iver more 1« vno naoorazen m resen, torej primerno star učitelj z vspeiiom vršiti svoj posel, zato zauteva za vsakega učitelja urezizjemno petletno šolanje na uciteiji-scu po dovršeni mescanski oziroma mzji srednji šoti. o» Aanisterstvo za soojaiiio skiostvo se nujno prosi, ua nemuuuma presKroi šoie z uoorim cenim biagom za soiai sKe ooieke in ooutev ter potieonuu materijaiom za ženska ročna ueia. 4. višji soiski svet se naproša za dovoljenje, po D.aterem se vpelje v Vi. razrwj tiskoj-¿.nje narodne soie pouk po učnem uaertu i, tazreua mescanske soie. iNaceunk Kraj. -oi. sveta: Josip i\osar, noteije. Krajni šoisiu sveti — pro m centra. Oživel je časopisni ooj za krajne soiske svete m proti njun. Proti kakšnim kraj. sol. svetom smo.'' Proti onim, ki namenoma ali zaradi svoje nedelavnosti m nezmožnosti ovirajo razvoj šolstva in kulturni razvoj našega naroda. Dokazov je oiio dovolj v nasern listu o ueianezmoz-nosti kr. šol. svetov. Dokazali smo tudi, da se zanikrnim turikcijonarjem ni skrivil las zaradi zanemarjenja dolžnosti. Kaiu vodi vse to? Odgovor je kratek: K. nazadovanju! O svobodi smo sanjah, o Lioijši bodočnosti in kulturnem napredku našega naroda; naše sanje in nade pa se rušijo z vsakim dnem v bridko razočaranje. Na eni strani nam mečejo polena pod noge vladni krogi vsled neznanja razmer, na drugi strani pa se oglašajo »poiitikujoči pedagogi« in hujskajo ljudstvo proti šoli. Ne preostaja nam drugega, kakor dokazati enim potrebo preureditve šolstva, drugim pa prinašati na stotine nravstvenih dokazov o deiane-zmožnosti in preračunjenem oviranju ¿olstva. Na eni strani čujemo zahteve po triletnem učiteljišču, na drugi strani pa zahteve po štiriletni šolski obveznosti s »primernimi olajšavami«. Na ta način nam ne bo težko vzgojiti kmalu 80% an-alfabetov. Vojna je pokazala marsikaj in še nikdar ni vstopila potreba dobro or-ganizovanega šolstva tako jasno pred nas, kakor ravno v teh težkih časih. Vprašamo se nehote, kaj mislijo ljudje, ki propagirajo tako razdejanje narodne kulture? Ali je res izginilo vse plemenito mišljene na svetu in se umaknilo nizkemu egoizmu? Tovariši, vseh potrebujemo! da ne bode na nas sramotni madež ne-kulture, storjen na lastnem narodu! Zbirajte dokaze o krajnih šolskih svetih, da so v sedanji obliki na škodo šolstvu in pošiljajte jih organizaciji. — Račič Božo. — Socialisti in slovensko učiteljstvo. 21. sept. t. 1. se je vršil na Pečici pri Kostrivnici ljudski shod na katerem so se slišali medklici — od kmetske strani, ki je zopet od druge strani nahujskana proti učiteljstvu — zakaj da socialisti ne nasprotujejo učiteljem, ker imajo tako mastne plače in še celo prosto kurjavo. j Sodrug Vidgaj je na to opazko pripomnil sledeče: »Dragi kmetje in prijatelji! Pomislimo, da so bili učitelji v poginuli Avstriji najslabše plačani. Ako seaaj dobijo nekaj več plače in prosto kurjavo, se Se vseeno težko oblačijo in preživijo pri tej grozni draginji. Dragi kmetje, ne bodite našim učiteljem nasprotni! Ako so dobili nekoliko izboljšano plačo, pomislite, ca so oni vzgojitelji naše mladine, podlaga našega slovenskega naroda. Učitelji vzgajajo našo deco, da ne bi zaostala v kulturi in napredku za drugimi narodi. Pomisli, dragi prijatelj, ako imaš ženo, otroke in živiš v revščini, kaka nezadovoljnost da te obhaja. Celo nad lastno deco stresaš jezo in vedno premišljuješ, kaj Di začel. Kavno tako se godi našemu učitelju. Ako una premajhno plačo, kako more potem deco ljubeznjivo in prijazno učiti v šoli? Poglejmo rajse na druge sloje, kako mastne plače imajo. Poglejmo dobičkarje in kapitaliste;! Kaj pa ti store za ijuasko izobrazbo ? Ničesar!« — Učiteljem in učiteljicam, ki so se priglasili za Službovanje v broiji naznanjamo, da je vsen 19 učiteljev sprejetih v siuzoovanje toda s pripombo, da so juri na razpolago te sluzoe v seuh, ker so vse siuzoe v mestih že oddane. Plače bodo prejemali enake kot srbski učitelji. Priza-ueti se lanko tozadevno obrnejo na višji soiski svet. — »ivan Strukljeva nesramnost.« Tiskarski škrat nam je pokvaril zadnji odstavek, s tem, oa je. odnesel dve vrstici v zaunji številKi. Uiasui se mora sie-uece: lov. btuiar izjavi: »tovariši, o temie premogu pa ne oomo pra\ i.. esar razpravljam ¡m smo veseli in ponosni, u. je ¿asttuci mesto višjega suisnega nauzor-niha siauovsai tovariš m to taK muz, Kakor je utangi.« L vso zgovornostjo je po-vuaijata stuiarjeve oesede tov. jerajeva in zl-oiovaici niso dopustila razpravljanja o btruiujevem predlogu, btrukeij in Ko-zeij sta ostaia na cedilu! ce se povemo, oa je prišel tov. Štrukelj v vibji suisivi svet po dogovoru z napredno učit. organzacijo, smo njegov zua-ca uovolj osvetlili. irisaio se je ze o koroških učiteljih, »i so bili prej v službi nemško- nacijonaine stranKe in so ob prevratu stopili v siužDo Jugoslavije. Treba je, da javnost izve, kdo je moral za Časa nemške invazije ali roparskega pohoda meseca majmka bežati pred ¿vabi. vsi pravi narodni Slovenci; izmed učiteljstva: 1. vsi oni, ki so bili nastavljeni Iz ostale Slovenije na Koroškem; ? voiSito teto v i rs tu za v&prejem \ v^nn-metouove soie. uoaerui.ni Civinn ivomi^ai za »j unjbko iieneujo« /i. uuiciu je uai uovoijeiije — na intervencijo pu-oiancev —, ua se smejo sprejemali pisave starsev. iv.ezuitat je pa vse presenetil. »i\azioite« je vmcu ie^a piiceia vsa ue^na pi^au proti vpisovanju m gioziu, ua ne bo oiai Kamen na Kainenu, ce se uovou zopet oupieu slovensko soio v mestu in najsi jo tuui oiuvenci vzdizujejo sami. v a/cunjo soio se jc \ pisuio nad <žou dijakov, a o siovensiu sieunji soli v listu mu viada nece ničesar snsau. — latvo imctupajo z našimi ijuunu liaujani, pri nas je pa vse polno oDzirnosu do mjui in se se ceio podpira italijanske in »nase« veriz-uike, ki pomagajo Italijanom veriziti. vlada ne najde sredstva, da m to iztrebita. S Vprašanje slovenskega učiteljišča za julijsko ueneciio so Italijani resiu ua ta način, da so se ga namenim oapreu v loiminu. Uostojal bo konvikt Unternat) s katerun bo zdruzen pripravljalni razred an tečaj. Nameščeni so v tem konvuuu najzagnzenejsi Lalioni — poitanjancem olovenci, ki prineipijeino ne marajo iz-pregovoriti besedice slovensko z gojenci, b konviktom si mislijo pomagati, da lzvr-se vso potrebno notranjo proceduro v bodočih vzgojiteljih naroda. Ravnateljstvo učiteljišča, ki do tuoi v Tolminu, so Daje ponudui Divs. ravn. gor. učiteljišča, ki je pa to mesto odklonil. § bocialisticno glasilo »Lavoratore« v Trstu piše, da naj se čimprej anektira vse zasedeno ozemlje, ker bo s tem tudi rešeno hkrati šolsko vprašanje na tem ozemlju. Priznava blovencein iste pravice glede šol, kakor jin imajo Deneški blovenci. To se pravi z urugo Desedo, da bodo imeli italijanske soie. A »Lavoratore« se izraza o tem vse v lepši obliki, pravi namreč, »da bo potem en narod in ena šola.« § »Moje prvo berilo« in Ganglovo »Tretje berilo« so Italijani enostavno nekoliko prenaredili in ga upeljejo s tekočim šolskim letom za vse soie v Julijski Benečiji. Tiska se v Milanu. § Zastopniki v »šolskem odboru za julijsko Benečijo.« Značilno je, da ni v tem odboru ¡nobenega zastopnika iz iz-ventržaškega ozemlja za slovensko šolstvo. blovence zastopa — naši javnosti že itak znam — dr. iuma in neki Kraše-vec iz tržaške okolice, ki sigurno ne bo-deta zastopala slovenskih interesov v tem zastopu, ampak svoje osebne ambicije, kolikor poznamo te može. Vsi ostali so zagrizeni italijanski kamoraši. Samo ena slovenska šola v Trstu. Po zadnjih vesteh iz 1 rsta poročajo, da je gubernijski svet soglasno skienil, da se dovoli v Trstu ena slovenska ljudska šola in sicer pri Sv. Jakobu. Za otvoritev ostalih (predvsem one na Acquecottu, ki so jo Italijani na znotraj razdejali) ni doslej nobenega upanja. — V navedeno dovoljeno šolo je vpisanih 2000 otrok, in sicer 1800 v mestu rojenih, ostalih 200 pa je večinoma okoličanov. Šola seveda ne bo ne državna, ne občinska, a tudi ne Ciril - Metodova, ampak privatno, zasebno podjetje, katerega podjetnik je posestnik Andrej Cok, učitelj na tej šoli. — Italijanski nacijonalni časopisi se zelo razburjajo, ker se je tržaškim Slovencem sploh dovolilo odpreti šolo. Naročajte in širite list! in umetnost. „Ljubljanski Zvon" štev. 10 je izšla. Vsebina: Zupančič: kapitan Božo. — Dr. Ivan Tavčar: Visoška kronika. — V. Mole: Ob Jeniseju. — A. Michel: Razstava jugoslovanskih umetnikov v Parizu. — A. Bagatelj: V bolezni. — J. Kosta-njevec: Kam? — tr. Roš: V svobodi. — Dr. Iv. borli: Izgubljeni sin. — St. Kosovel: Sšerenada. — M. Fabjančič: Mladi interniranec. — M. Kmetova: Večerna. — J. Gruden: Besede sladke. — Avg. Žigon: Prispevek k petdesetletnici. — Listek. LISTNICA UREDNIŠTVA. — Tov. M. S. v 1. p. R.: K zakonu z dne 23. julija 1919 „Ur. L." št. 144, manjka še izvršilna naredba. Zakon velja od 23. julija 1919 in do 1. decembra 1919 mora biti najkasneje izveden. Do tlej ni mogoče ugotoviti, kdo bo nosil stroške. — Tov. K. B.: Podatke o školjkah zbira šol. vodstvo Ponikva ob J. Z. Smo oddali tja! — Tov. A. L. v St.: Knjig, ki jih ne prejmemo v oceno na uredništvo ne moremo ocenjevati in se držimo v tem pogledu običajnega postopanja. Rokopis shranimo, če prejmemo knjigo. Hvala 1 — V. S.—B.: Opozarjamo na današnji članek „Učiteljsko .razsodišče". — Vsa poročila o šolskem zakonu in o kraj-nlh šolskih svetih izročimo direktno odseku, ki bo konečno predelal šolski zakon, da jih tam upošteva. Preveč bi bilo za objavo in nam prostor ne dovoljuje tega. Ni pa s tem rečeno, da ne več pošiljati poročil. Posebno gradivo o krajnih šolskih svetih nujno potrebujemo in ga bomo tudi uporabili. Govoriti hočemo s fakti! — Nadučitelj — oče: Kakor smo prejeli informacije, le na novo ne bodo dopuščali več takih slučajev. ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organlzačni davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XXXIII. Po 150 K: Neimenovan — Sp. Šiška. Po 40 K: Lilija V. Lilijev — Polšnik. (Da, učiteljstvo zahteva visokošolsko izobrazbo.) Po 20 K: Antonija Kren-Jakličeva — Koroška Bela. Po 10 K: Sušteršič Viljem — Ljubljana; Medved Jakob, Bohinc Josip. Roza Bohinčeva in Ana Pfeiferjeva — Pišece; Sovre Dragotin — Radeče pri Zidanem mostu; Bergant Joško — Grosuplje; kristina Demšarjeva — Cerklje pri Krškem; Ana Greben-čeva — Sora pri Medvodah. Po S K: Erna Ko-kotova — Pišece. — Današnji izkaz 305 K. Prej izkazanih 7709 K. Skupaj 8014 K. Ivan Petrič, _Ljubljana VII, Gasilska cesta 172/1. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt. Last in založba »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Ženitna ponudba*) Nadučitelj večrazredne lepe šole v večjem kraju ob železnici, dobro kvalificiran, med učiteljstvom na dobrem glasu, trezen in miren, vinogradni posestnik, 51 let star, vdovec s 4 odraslimi otroki, ki so deloma že preskrbljeni, deloma bodo v par letih preskrbljeni, želi, da bo lažje in hitreje popolnoma oskrbel vse otroke in ker se čuti osamljenega ter še ne mara iti v pokoj, učiteljske zakonske družice. Starost ne pride v poštev, pač pa zdrava, krepka in prikupljiva postava, smisel za gospodinjstvo in mirno družinsko življenje, stanovska zavednost ter — dobra službena kvalifikacija. Pri zadnjem pogoju namreč ne bo težko priti na dotično šolo, ker bode gotovo v kratkem kako mesto razpisano. Cenjene ponudbe z opisom vseh razmer in s sliko se naj blagovolijo pod „Učiteljski dom 1919" tekom enega tedna nasloviti na upravništvo „Učiteljskega Tovariša". Prve ponudbe so lahko brez podpisa, a naj se navede natančna šifra in pošta, da se eventuelno vrne slika, ne da bi se vedelo za ime tovarišice. *) Ker doslej enakih objav ni bilo najti v našem stanovskem glasilu, so menda tovariši in tovarišice mnenja, da take stvari v našem stanovskem listu niso umestne. Tovariš upravnik in — jaz sva drugega mnenja!