Pottnm« pavtallnuM Leto III., štev. 2 V Ljubljani, torek dne 3. Januarja 1922 Posamezna štev. 50 par • 2 K Iihaja ob 4 zjutraj. Slane celoletno . . 240 S Mesečno. ...... 20» sa inozemstvo . . 600 , Cgiasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . * K mali oglasi do 80 mm »tolpe« (58 mm) . t' . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UrednI&tvo; Miklošičeva cesta št, 16/!. Telefon št 72. Upravnistvo: 1'fsernova alies t '4 Telefon št. 36. Račun kr. pošt ček. orno t štev. 11.842. LJubljana, 2. januarja. Delati in štediti — v tem geslu je Jugoslavija prekoračila prag novega leta. Od vseh strani se oglaša ta poziv, č lijem o ga v vsakdanjem razgovoru, čitamo ga v člankih; on obvladuje debate v parlamentarnih klubih in narodna skupščina nam obeta, da bo energično pristopila i delu i štednji; vlada je proglasila to geslo kot podlago svojega jirograma. Beseda je tu. Razveseljiva že sama aa sebi, ker nam je dokkz splošnega •velikega spoznanja. V parlamentu se sedaj pričenja razprava rednega budžeta, En 6am j>ogled v debelo zbirko proračunskih predlogov posameznih ministrstev nam kaže. ia imajo prav oni, ki zatrjujejo, da je mogoče brisati še mnogo milijonov državnih izdatkov. Predvsem je potrebno, da pridemo z budžetom v ravnotežje. Le na ta način ustavimo izdajanje vedno novih milijonov novčanic. Vi nam kvarijo vsak poskus za izboljšanje valute. Umetnost štedenja pri državnih izdatkih pa ne obstoja v enostavnem brisanju in zmanjševan in proračunskih postavk. V ministrstvu za notranje stvari n. pr. nekatere številke kar vpijejo po svojem rablju, budžet zunanjo-;|a ministrstva pa je ta V o skromen, da pomeni pravo razsipanje državnih in ■narodnih dobrin. Naša država nič ne da, za neizogibno reorganizacijo naše diplomatske službe, noče imeti nobenih sredstev za projttgando, nima skoraj nikakega strokovno izobraženega konzularnega aparata. Celo politični slejtci že vidijo, da je Stedenje tu razsipanje. in ne enkrat, temveč takc-re-koč vsak dan čutimo jugoslovanski državljani na lastni koži posledice ne-dostatne organizacije naše zunanje službe. V notranji upravi pričenja redukcija nradništva. Dejstvo je, da imamo državnih nameščencev preveč. Pravijo, da bo mogoče reducirati njihovo število za 20%. Še celo v slovenski j »okrajni, kjer hipertrofija činovništva ni prehuda, se da v tem oziru mnogo storiti. Pred vojno n. pr. je bilo v policijski službi v naši pokrajini menda vsega skupaj 5 konceptnih uradnikov ter okrog 80 policistov — danes jih predvideva budžet 22 in okrog 600! Pokrajinske uprave so nadkrilile že ministrstva po kompliciranosti svojega dela in po številu visokih decernentov in referentov. Nove oblasti, urejene po teh principih bi seveda morale pritirati državo v neznosen finančni položaj. Treba bo upravo poenostaviti. ToJa Sreba jo bo istočasno korenito reorganizirati. Nič nam ne pomaga, če iz posameznih ministrstev pomečejo balast zvaničnikov, pisarjev, odvišnih uradnikov, če se istočasno ne prične stedenje s časom in štedenje z močmi. Glasoviti »nema vremena> r>ora izginiti in posli morajo priti izključno v roke strokovnjakov! Marsikaj se da doseči v vojski. Naše armade ne smemo slabiti — to je aksiom prave nacijonalne |>olitike. Toda razpravljati se da že danes o vprašanju. katero število prezenčno služeči!) vojakov je neobhodno potrebno, da ohranimo in še dvignemo pripravljenost naše vo^ke in ali se ne da pri-pra\ ljati skrajšanje vojne službe brez škode za vojaško izobrazbo. Takih vprašanj je šo mnogo in po-sovno se bodemo nanje še povrnili. Geslo pa se ne glasi le «štediti», temveč tudi delati. Produktivnega dela nam nedostaje povsodi. Premalo ga cenimo. Podaljšanje delovnega časa v mali obrti še ni vse. Treba je, da se zopet vrne spoznanje, da mora biti produktivno delo glavna podlaga osebnega in narodnega blagostanja. Mladino v pridobitvene i>oklice: k obrti, po- Seja ministrskega sveta ZASEDBA VOJNEGA MINISTRSTVA. - MOMČILO NINČIC KANDIDAT ZA ZUNANJEGA MINISTRA. — PREOBLOŽENE BO-SANSKE ŽELEZNICE. — ŠPALAJKOVIČ NAŠ POSLANIK V PARIZU. Predsednik Masaryk o mali anfanl! NOVOLETNI GOVOR. Beograd, 2. Januarja. (Izv.) Danes popoldne se le od 4. do 8. ure vršila seja ministrskega sveta. Dosežen le bil sporazum. da se nominira za novega vojnega ministra general Vašič. Verjetno je, da bo zato kralj že jutri sprejel demisijo dosedanjega vojnega ministra generala Ze-čeviča in nato takoj podpisal ukaz o imenovanju generala Vašiča. Ministrski predsednik Pašič je dalje Izjavil, da Iz zdravstvenih razlogov ministrstva zunanjih del ne more več obdržati; v diskusiji je predlagal kot kandidata za zunanje ministrstvo dr. Momčila Ninčiča, Ker so pa demokrati smatrali, da bi bila s tem razdelitev portfcljev spremenjena, je bilo sklenjeno, da se najprej v tem vprašanju doseže sporazum s klubi. Daljša diskusija se je razvila o vprašanju, da-li naj se v poslovnik skupščine vstavi odredba, po kateri hi mogla Imeti vladna večina nekoliko večje zastopstvo v skupščinskih odborih, da bi mogii ti redno delovati. Do sedaj se je namreč dogajalo, da je bilo mnogo sej raznih odborov nesklepčnih. Zato se je pojavilo mnenje, da bi kazalo, odstopiti od strogo proporčnega sistema za volitve v parlamentarne odseke. Ministrski svet je sklenil. da se to vprašanje predloži klubom v rešenje. Potem je ministrski svet rešil vprašanje prehrane pasivnih krajev, Dalmacije, Hercegovine, Like ln Črne gore. Potom Narodne banke dobe t! kraji potrebni kapital za osnovanje nabavnih zadrug za najsiromašnejše kraje. Minister za šume !n rude ie referiral o solnem rudniku Kreki pri Tuzli, v katerem se pridobiva dnevno 200 vagonov soli, ki star.e danes na licu mesta 23 dinarjev 20 par i00 kilogramov. Minister je izjavil, da bi se moglo pri boljših prometnih prilikah proizvajati v Rudnika 500 vagonov dnevno. S tem bi se lahko krila polovica potrebe na soli za vso našo kraljevino. Ministrski svet je ugotovil, da omejena kapaciteta ozkotirnih bosanskih železnic, ki so že danes do skrajnosti preobložene, onemogoča polno eksploatacijo bosanskih rudnikov. Slednjič je ministrski svet odločil, da se imenuje za našega poslanika v Parizu i dr. Miroslav Soalajkovlč. Budžef pred finančnim odborom Beograd, 2. januarja. V soboto se je sestal f.nančni odbor, da se podeli na sekcije v avrlio, da bi se čim hitreje in toč-nejše pretrese! proračun za leto 1922. Sekcije so se razdelile tako-le: 1.) finančno minstrstvo; 2.) ministrstvo pravde, prosvete. vere in za izenačenje zakonov; 3.) ministrstvo za narodno zdravstvo, socialno politiko, agrarno reformo, za zunanje stvari in vojno ministretvo: 4.) ministrstvo za trgovino in industrijo, poljedelstvo, Šume in rude; 5.) min strstv-o za promet, javna dela in za pošto in br-zojav. Dalje je finančni odbor razpravljal o načelih, katerih se bo treba držati pri razpravah. Odbor je bil soglasen v tem, da se mora v novem proračunu štediti, in sicer v prvi vrsti pri osebnih izdatkih. Zato se bo pretresala skupina za skupi- rajo biti resni in stvarni. Stalni kader se mora zmanjšati in bo v tem pogledu odbor stopi v zvezo z vlado zaradi dogovora. Število uredništva se mora zmanjšati na stanje, ki je bilo leta 1914. Tekom razprave se je predlagalo, da bi zaradi zman/šanja proračuna bilo treba najeti posoj lo za javne zgradbe in da bi se v proračun stavile samo vsote za anuiteto. Sprožila se je tudi ideja, da bi goto ve monopole bilo treba ukiniti in namesto tega uvesti takse, kakor u. >r. na petrolej, sol itd. Na ta način bi se znani Sali stroški za administracijo, dohodki pa b ostali isti. Razen tega bi se moralo posebno paziti na komisije v inozemstvu iu na državno prodajo valut. Prihodnja seja finančnega odbori bn v =redo popoldne ter bo finančni m nister l odal eksj.oze o proračunu. Posamezne i-.k. ije bodo delale tudi vmes. da h«>- j turne vzpostavitve. Ce se t! dve državi n* obnovita ln ne sanirata, bodo vsled te?'-trpele tudi druge male države.* Predsednik Masarjk je opetovano po-vdaril miroljuben značaj male antante, pomeni samo defenzivno zvezo, ne pi militaristične. Ko ie predsednik govoril češkoslovaški zunanji politiki, ie izjavil da je v tem momentu najvažnejši notra. nif problem nemško vprašanje. Vojna jc razpihovala sovraštvo med obema naro doma, toda sedaj se mora to sovraštvu umakniti hladni prevdarjenosti in hoteni-po skupnem sodelovanju za procvit drža ve. O teritorialni avtonomiil za Nem« scve ne more biti govora, toda vsekake* pristoja Nemcem pravica do deleža ■» upravi in v vladi, zakaj v demokratsk državi je to povsem umljivo. Evropa rno ra danes zmagati v sebi nacionalni sovi Pozdraviti jc delo Amerike, ki se trudi nizem. ki je tako silno škodljiv mirnemi; v sodelovanju z velesilami za blagor Ev-1 razvoju. Kar se tiče češkoslovaških rope. katero danes najbolj skrM usoda i strank v podrobnem, se je predsednik Rusije in Nemčije, ki jima želi Ceškosio- Masaryk izjavil v načelu zoper komn vaška iz vsega srca gospodarske in kul- nizem. Sfevilo živine v Sloveniji Beograd, 2. januarja. (Izv.) Minlstr- Kar se tiče rezultatov po okrajih, se '>■ stvo socialne politike je začelo objavljati! v absolutnih številkah naštelo največ jc tudi podatke o štetju živine. Do sedaj je ; vedi v okrajnih glavarstvih Murska So Praga, 2. januarja. (Izv.) Predsednik republike, Masaryk, je včeraj sprejel celo vrsto gratulantov-dostojanstvenikov, ki so mu čestitali k novemu letu. Po gratulaci-iah državnega kancerja dr. Samala, diplomatskega zbora, v čigar imenu je govoril doven apostolski nuncij insgr. Micaras, je povztl besedo-predsednik Masaryk, ki je izjavil med drugim: .Mala antanta, ustanovljena meseca decembra 1918^ se je obdržaia in se dobro izkazala. Češkoslovaška je stopila v prijateljske odnošaje tudi s Poljsko in Avstrijo, ln tudi boja proti pangermanski Nemčiji ie konec; Češkoslovaška je sko-ro že dosegla svoj namen: živeti s sosedi v miru in prijateljstvu. Le z Madžarsko odnošaji še niso čisto urejeni, toda uoati je, da bo izginila z dnevnega reda tudi ta črna točka v češkoslovaški politiki. že pcpolnoma izdelana štatlstika za Slovenijo. Po štetju z dne 31. januarja 19?!. ima Slovenija sledeče stanje domačih živali: Vsa Slovenija skupaj (seveda brez Lo- bota (54.003 glav), Maribor (47.769) it Ptuj (43.323) konj največ v glavarstva Ljubljanska okolica (6030), Ptui (5828> in Murska Sobota (5314). prašičev največ v glavarstvih Murska Sobota (41.940) gaškega okrožja, za časa štetja še oku-i Ptuj (39.173) in Maribor (39.120), ovao piranega po Italijanih ima goveje živine največ Siovenigradec (13.031), Radovljl-478.105 glav in !6 bivolov konj 58.4*.« I ca (817!) in Prevalje v Mežiški dolin' glav in poleg tega 128 mezgov in mui ter (7093), kozi naiveč Maribor (3356), Slo 381 oslov. Prašičev se ie naštelo .V-V:31.1 venjgradec (3141) in Radovljica (3087) ovac 75.008, a koza 23.610. Rezultati eu- Perutnine izkamieio največ okr. glav de perutnine so sledeči; kokoši 1.010.5*4. | Mu -ka Sobota (HO.200), Ptuj (122.142) gosi 14.98S, rac 12.849, pur 17.421, tnrej < in Miiibor (105.974) in panjev največ vse perutnine skupaj 1,055.822. NaStelo se!.Murska Sobota (4?*2>, Ljubljanska oko je naposled 59.502 panjev čebel f lica (4927) in Maribor (4245). no, ne pa ves proračun sumarno. Ravno tako morajo biti vse postavke zaradi do e.mpiej izdelale svoje p.edloge. boljše kontrole detajlirane. Pr.hranki mo-1 Balkanska prometna konferenca Beograd, 2. januarja. (Izv.) Danes po- j_ ■ poldne je biia tu otvorjena od naše dr- Ijedelstvu, trgovini! Več šol za strokovno izobrazbo! Mnii režnje po pisarni in državni preskrbi. V naših uradih sedi danes vse [>olno ljudi, ki so samenjali orodje s peresom. Kaj delajo pri črnilu in pivniku? Državno pomoč za pospeševanje kmetijstva, obrti, industrije! Vsak dinar pametno namenjenega izdatka je štednia za naše narodno in državno gospodarstvo. Seveda; besede pa ne zaleže jo mnogo. če jih naslavljamo Ie na — druge. Začeti moramo tudi pri sebi. Kdor je gledal silvestrovsko rajanje, je videl vso našo lahkomiselnost Milijoni gredo eno noč v nič. Slovenija je leta 1921. spila za dve milijardi alkohola. Ljubljana je izdala v istem času nad 10 milijonov na samih veseličnfr vstopninah. Prenesite te številke nn celo Jugoslavijo, pa recite, ali smo Parlamentarne ! Posvetovanje počitnice muslimanov Beograd, 2. januarja. Ker je narodna Beograd, 2. januarja. (Izv.) Minister skupščina odgodena do dne 16. januarja za narodno Zdravstvo dr. Karamehme-in ker 6e je že pozabilo na malo krizo dovič odpotuje jutri s člani svojega v vladi, izzvano z ostavko generala Ze-čeviča ter so se v beograjskih političnih krogih že pričeli božični prazniki, se ne vodijo nobena važna pogajanja ter ni nobenih posebnih polit.enih dogodkov. V narodni skupščin', je samo nekoliko poslancev, medtem ko so ostali vsi odpotovali na svoje domove. Danes dopoldne bi moral imeti sejo finančni odbor, vendar pa se ta ni vršila, ker ni bilo dovolj članov navzočnib. žave sklicana prometna konferenca bal kanskih držav, da se regulira direktni potniški promet med severno in srednjo Evropo t Carigradom in Atenami. Bolgarsko zastopa na konferenci Georgije Kurel, Grško Sakilerides s pomočnikom, društvo za spalne vozove Lebrune, našo državo pa med drugimi načelnik Parne in direktor Vukovič. Delegati oriVntske železnic« fce niso prispeli v Beograd. NOVA KOMUNISTIČNA AKCIJA. Beograd, 2. januarja. (Izv.) Dana s^ia »Pravda® poroča: Cim bolj se pr» bUSuje otvoritev pivc.A$a prot; komu nlstičn;m atentatorj. -a in teroristom tem bolj se opaža čudno gibanje v ko muuističnih vrstah. Zadnje dni ie bil-v tihotapljenih v našo državo vse peno komunističnih brošur. Ooaža jc da ) je. da se zoj>et vračajo mnogi naži ? boljševiškimi idejami prei>ojeni držav Ijani. Na madžarski granici je neki ko Rssprava o centralni upravi Beograd. 2. januarja. Danes dopoldne je bila seja odseka zakonodajnega odbora. Na razpravi le bil zakon o osrednji upravi. Seja se je pričela ob 10. in se je končala ob 12.30. Razpravljal se je člen za členom in je razprava dospela do čl. 10. Sklenjeno ie, da se v državnem svetu uredi odsek, ki bi reševal spore finančnega značaja. Državni svet bo razdeljen v šest oddelkov ter bo v vsakem oddelku po pet članov državnega sveta. Z ozirom na to, bi bilo skupno 30 članov državnega sveta. Razpored članov državnega sveta po posameznih oddelkih se ima Izvršiti z žrebom, in sicer vsako leto. Pred tem se imajo z žrebom izbrati najstarejši člani državnega sveta za predsednike posameznih oddelkov. V zvezi z državnim svetom se Je razpravljalo o cent-aln!h sodiščih. Bilo ie nekoliko predlogov, vendar je bil člen 10. tega zakona sprejet, v kolikor se tiče centralnih sodišč, z majhnimi Izpremem-bami tako, kakor to predvideva zakonski načrt o centralni upravi. kluba v Sarajevo, da prisostvuje sejam stranke, ki se prično 6. t. m. in pa sejam centralnega odbora. Prisega ministrov Beograd, 2. januarja. Včeraj ob 11. dopoldne so bili zapriseženi ministri dr. munističen agitator ponujal vlakovpdj- Črnogorski knes — pO- milijon kronr ako ga prepelj« v na? llanik italijamke vlade ,irfava Snozemske borze Beograd, 2. januarja (Izv.) Na Duna-! ju se mudi bivši črnejerski knez Peter; Petrovič Njeguš. naim'aišl sin pokojnega; Praga, devize: Eerlm 3(5.22% -kralja Nikola. 7nteresan7o. Beograd 08.50 - 99.50, . ".f-ja 4>.U raj v Beograd ter Je bil istotako danes ' __ —47.90. Dunaj 0.87 — t.45, varšava LO^ zaprisežen. Minister za Izenačenje zako- i MStUcirS PreVZell nov, dr. Marko Trifunovič, je še vedno S0Pr0n| Beseda ne spasava. Spasavajo samo dejanja. »Delati in štediti* ne more veljatj samo za državo, temveč mora bolan. MINISTER ŽERJAV V AVDIJENCI. Beograd, 2. Januarja. (Izv.) Kralj Je danes sprejel v avdijenci ministra za so-cijalno politiko, dr. 2erjava, ln mu pri tej priliki izrazil svoje veliko zadovoljstvo za prisrčen sprejem v Sloveniji. SKUPŠČINSKI POSLOVNIK. Beograd, 2. Januarja. (Izv.) Poslovniški odbor je razpravlja! o vladnem poslovniškem osnutku. Sprejeti so bili členi 68 do 74. Minister pravde je Izjavil, da nova vlada ne smatra tega načrta za svojega in zaradi tega ne bo delala nobenega vprašanja, ako ga odbor eventualno iz-premeni. Oddelek o Interpelacijah določa, da ima Interpelant pravico govoriti za mi- j nistrom in da se razprava o Interpelacijah vrši v istem redu kakor načelne debate; odsek je osnutek spremenil v toliko, da se vrši razprava o interpelacijah po načelih podobne debate. Minister Je dolžan na Interpelacijo odgovoriti v roku petih dni. Budimpešta, 2. januarja. Včeraj s; je izvršila slovesna predaja mesta Šo-pronja in okolice Madžarski po medza-vezniški generalski komisiji 2.59. Budimpešta 10.77% — 11.57V-. Valute, marke 36.221/2 - S7 02U. 5v carski fianki 1292.50 — 1297.^- lire iSl.50 — 286.50, francoski >"-aaiii 833.50 — 7?o £0 funti 275 — 277, d> 'T.i 65C-5 — C« 15, dinarji 95.50 — 96.5). le^i 45.f ' — 4065 avstrijske krone 0.-7 — 1''. poi-sk.i »pirke 1.79 — 2.39 madžarslr Kr-.ie 10.77% _ 11.57%. V SANKCIJO PREDLOŽENI ZAKONL ŽELEZNICARSKA STAVKA V NEMČIJI. D d e v i z e* Zarreb tib - ?i 2: Ber>Jn, 2. januarja. (Izv.) Zastopnik dr- Be0JTrad g^ oo — «5 10. Beri c 31"» — 3118. Budimpe5'a 9.78 — 9.81, Bukar* 245.40 — 245.60. London 256.V0 2"710. Newvork 474.80 - 475.20. Vita-87.47 - .53, Sofija 39.45 — 3'4 55 Vaja va 1.93 — 1.95. Curih 113175 -1135.25. valute dolarji 67«3 — 5767, le vi 36.95 — 37.05. marke 31.72 81 78 funti 240.90 — 241.10, francoski frank. 472 80 — 473.20. lire 251.90 — 250.1 f>. dinarji 8440 — 8460. poljske marke 1.88 — 1.90, le ji 42.95 — 43.05: švicarski franki 1119.75 — 1120.25 češke krone 87.22 — 87.28, madžarske krone 908.82 — 909.2? Berlin, devize: Rim 814.15 — S15.& London 789.20 — 790.80, Newyork 1865f- — 186.34. Pariz 1508.45 — 1511.55, Švica 3633.85 — 8641.15. Dunaj 6.78 — 6.82. Praga 276.70 — 277.30. Budimpešta 30.71 — 30.79. | žavnega prometnega ministrstva je iz-jav.l danes opoldne v pogovoru z novinarji, da stavka najbrže še par dni ne bo končana. Zveze stavkujočih še niso ničesar določnega sklenile. Pogajanja glede ugoditve železni carskim zahtevam se še vedno vrše. ŽELEZNIŠKI MATERUAL IZ NEMČIJE. Beograd, 2. januarja. Snoči j« odpotoval v Berlin načelnik prometnega ministrstva, da sprejme prvo partijo vagonov, katere nam bo dobavila Nemčija na račun reparacije. Tekom 15 dnj bomo dobili okolo 1000 vagonov. Potem bo prišla na vrsto prva partija lokomotiv, ki se bo izročila do konca meseca maja. Beograd 2. januarja. (Izv.) Kralju so ARGENTINUA PRIZNALA Curih, devize: Berilu 9 75. Newvork JUGOSLAVIJO. 5.13. London 21.60. Pariz 41.70. Milan umni gospodarji, ?.!; smo sposobni pri- veljati zanjo in za vse njene držav- predloženi v podpis stanovanjski zakon, Beograd, 2. januarja (Izv.) Republika 22-55. Praga 7.25, Budimpešta 0S5- Za~ ' 1; Arseuttaija ie priznala našo kraljevino "Teb 1.90. Variava 0.17, Dunaj 0.19. »v četi z izvajanjem tega, kar smo spe- i Ijane. Pa bodo prišli koši iu srečnejši i zakon o zaščiti dece, o Inšpekciji dela in znali za Drave? 'časi. lo sociialnem zavarovanja dne 23. decembra m. L [strijske žigosane kr^ne 0.1L HaŠfevanSe nad! nedo!!n!m! V Šibeniku je prišlo do krvavih =p(> jadov med italijanskimi mornarji in iiied meščani Sibcnika. Ne bomo razpravljali o tem. kdo je povzročil te IcigcAke, konšta tiramo le, da če je bil sploh kdo kriv, je bil krivec gotovo edinole med ndeležniki spopada. To neizprosno logiko dogodka pa odklanjajo fašisti v Trstu, ki so imeli dne 29. decembra t. 1. zborovanje. na katerem so sklenili sledeče resolucije: ■»Tržaški faseio odobrava velikodušen nastop mornarjev, ki so na «Au-clace* branili čast Italije, protestira pa z največjo odločnostjo proti neprestanim izzivanjem, ki se čttjejo z neverjetno pogostnostjo iz italijanskih mest ob Adrijj. žrtvovani!) hrvaški predrznosti. in poživlja vlado, da enkrat za vselej z največjo trdoto vduši jugoslovansko nesramnost ter si končno pridržuje, da naredi odgovorne vse Slovence, ki žive v mejah Italije za vsa izvršena nasilstva nad našo častjo in našim nacijonaluhn ugledom.* Torej za šibeniške dogodke naj odgovarjajo naši do krvi izmučeni Primorci. Nedolžni in brez zaščite naj bodo krvne žrtve za podivjane inštink-te tržaških fašistov. Polj ciničnega in bolj podlega koraka fašisti pač niso mogli napovedati. Ves svet vendar ve, da ne pomeni grožnja fašistov nič dru-zega, ko nov požig in novo preganjanje nedolžnih. Pa kaj, gospodje tam preko, da bi tiski trgovci, ki žive med nami! Kaj. bi morali plačati Vaše divjaštvo vsi laški trgovci, ki žive med nami Kaj. ko bi mi zaprli našo meje. da ne bi kupovali mesa pri nas za 30 kron, ki velja pri Vas preko 100 kron! Kaj, ko bi Vam mi pričeli plačevati vse okrutnosti! Kaj, ko bi mi lepega dne storili odgovornega za vse Vašega dopisnika v Ljubljani, ki brez prestanka hujska nroti nam. Toda ne bomo apelirali na uvidevnost fašistov, še manj pa na njih pra-ičnost, kajti najeti plačanci nimajo ne enega in ne druzega. Poudarjamo le eno. Ne skrivite nedolžnim niti lasu. kajti s tem ste po- , Pokra«nsk; Ramestnik o nalogah spešili uro maščevanja. Ko pa pride k irada;žtva. Na nov(.ga kta fa, tedaj bodo dvakrat pačan. vsi ra- J * . pokrajinski namestnik Čuni in ne iok sirot in vdov ne bo za-____J „.|v.i ,,,!„...„„■•;„ I„„,i11;St„, v i razpadla ogromna dežela zopet na eeloJ»ot»I ffirnH« vrsto so med Za bistvena delitev dela je skoro povsem ginl!a. Karakteristično ie dejstvo, da le velik del Intellgcnce prisiljen pečati se z najpreprostejšim fizičnim delom. Od gospodarskega procvita pa le v prvi vrsti odvisna višina prebivalstva. Prebivalstva Rusije le danes še vedno' skorai toliko, kakor le bilo v predvojnih letih; za natu-ralno gospodarstvo torci pregosto. Napetost med prebivalstvom dežele in med produktivnimi silami pa se trajno ne more držati. K rešitvi tega problema vodita le dve poti: Prva le povzdiga gospodarske organizacije. Po opustošenjih svetovne vojne in po štiriletnem boljševiškem režimu bo obnova gospodarstva mogoča še-le po preteku neka) deccnijev. Preostaja torej edino druga pot: zmanjšati število prebivalstva. Najenostavnejše sredstvo za redukcijo prebivalstva je — izseljevanje. To pa je pri sedanjih razmerah v Rusiji povsem nemogoče. Ravnotako je nemogoče preseljevanje v notranjosti dežele, saj ni skoro nobene za nove pogoje dovolj redko naseljene pokrajine, drugič pa je tudi nemogoče organizirati tehniko preseljevanja. Preostane torel še naigroz-nejše sredstvo, izumiranje enega deia prebivalstva. To izumiranje, ki je žalibog posledica slabega in neurejenega gospodarstva, je danes že pričelo. Rusija izumira! Za aktivno politično 7o letnica ilfradatcua VSnaria. Dre toliko, da bo ščitil tudi interese srednjih stanov. 4- Dober odgovor. Povodom debate o dvana'=tinah je Protičev najožji in edini somišljenik dr. Ivanid napadal finančnega ministra Kumanudija in mu med drudm tudi očital, da ne razume prav ničesar o narodnem gospodarstvu; Kumanttdi, ki je vseučiliečni profesor za socijalno ekonomijo, mu je nato kratko odgovoril: »Seveda, na to se razumete vi, saj ete profesor toolo-gije!» Po svetu — K artistične manifestacije v Budimpešti. le dni je bila obletnica Karlovega kronanja. Karlisti so io izrabili za svojo manifestacijo, ki pa je le žalostno uspela. Po maši v cerkvi sv. Matije so poslanci karlistične stranke odšli na trg in eden izmed njih je Jakliča!: »Živel Karel, kralj velike Madžarske!* Drugi so nato burno klicali: cŽivio Karel!* Občinstvo je ostalo hladno. Na popoldanski seji parlamenta so karlisti zopet priredili burne demonstracije. Karlist Ugron je prišel v resen konflikt s predsednikom, ker je vpil, da se bo kralj še vrnil. Grof Pal-lavicini je izrazil svoje ogorčenje, da delovanje, za gospodarsko življenje to se vrši seja na obletnico Karlovega razpusti v par dneb. Lloyd George je napovedal za 21. januar veliko zborovanje liberalne stranke in politični krogi menijo, da bo to zborovanje prva volilna manifestacija. — Egiptovske demonstracije na Dunaja. Te dni je priredilo okoli KO dijakov, ki so vpisani na univerzi na Dunaju, protestne demonstracije pred an- bre stare sorte. Napisal je poleg nešteti! pesmi za razne glasove s spremljav klavirja tudi štiri opere in dve opere' Nekatere njegove pesmi (»Mornar*, »Nezakonska mati.) so danes že skoro n. roden. Njegovo sedemdesetletnico bori; proslavili v Zagrebu In v LJubljani. Sre<-februarja bo priredila Zveza Jugoslova-kih glasbenikov v Zagrebu v Nar.kaza'- <-lelkim konzulatom. Istočasno so de- j $tu Vilharju na čast slavnostno matinejo, lili lepake v katerih je bil opisan upor; na kateri se bodo izvajala izključno n;c-v E-riotu Nato so se podali pred itali- j K0Va dela. Posebno slovesno bo prosi?-jan«ki konzulat ter tudi tam izročili j vila skladatelja Ljubljana. Na njegov svoi protest proti nastopanju Angležev | rolstni dan bodo dali v gledališču njego- v Egiptu. Njih nastop pa ni vzbudil ni-1 - .................«»«' kakršne pozornosti. — Tudi Trockij grozi zopet z orožjem. V svojem govoru na devetem osernskem kongresu je izjavil Trockij. da bo vlada vsled belogardistovskih vpadov v Karel i jo in Ukrajino ukinila demobilizaeijo. Ruska boljševiška armada kakor je rekel Trockij, mora _____________ biti spomladi že v toliko močna, da bo 0b desetih dopoldne pošljejo svojega de- vo opero .Lopudska sirotica*, drugi dan pa bo prired.la Glasbena .Matica slavnostno akademijo, z Vilharleviml točkami. Slavnosti se vrše tudi v Osijeku. Vse slovenske pevske zbore vabi pripravljalni odbor »Zveze slovenskih pevskih zborov*, da pristop k Zvezi do dre; 6. januarja pismeno naznanijo in k ustanovni skupščini na Sv. I reh kraljev dan kos vsaki evcntualiteti. Prosvcta NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama. Sreda 4. jan.: »Peterčkove poslednje sa-j nje. C. iegata. Lokal dvorana Glasbene Matice Odbor. Gledališčni almanah je Izšel e Božiču v lepi in okusni opremi Ir. z ir branim obsežnim materijalom o jugoslof-gledališčih na preko 300 straneh. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in stane 2° Sibcniško gledališče. Upravnik splitske ga gledališča, Bartulovič, se mudi te dt- gotovo"nI vabljiv cilj". Gospodarske tež-} kronanja.""To je povzročilo še večji ne-1 Četrtek, 5. jan.: »Roža Berndova*. D. - gjbenikUi kjer nan,Crava preurediti »Dr- koče so velike, vendar niso nepremostljl- mir in scia se je morala prekiniti. Kar- j Petek, 6. jan - Popoldne ob 3 uri »I eter-,.. ---------v- ve: treba bo drugače začeti In Imeti I listi so pri izhodu neprestano klicali čkove poslednje sanje*, izv. krepko energijo in veselje do pozitivnega! Karlu, maloposestniki pa so odgovar-dela. Rusija naj nas uči, kam privede jjali z »Eljen Jlorthy! človeka zaslepljenost in slaba življenjska izkulnja! Politično je boljševizem danes še na vladi, toda komunizem kot revolu-cijski sociani sistem je v tem največjem eksperimentu definilivno propadel, in boljševizem se danes drži le še s tem, da odpravlja komunizem in se vrača h kapitalizmu. !b£< _ržal izliva našega svetega maščevanja. Vztrajajte v nasiljih, kajti jeklo odpora kujete! Nadaljujte z divjaštvom. kaki maščevanje kličete! Preganjajte nedolžne. zakaj odrešeniki postanemo! To je zakon pravice, obramba nedolžnih in obsodba krivičnih. CSospodarski prsatem Rusija Obnova Rusije spada med najbolj akutne probleme sedanjosti. Je-li pa gospodarska obnova brez politične rekonstrukcije dežele mogoča? Pred spomladjo preteklega leta je imelo to vprašanje zgolj teoretičen pomen. V zadnjem času pa se je program ruske sovjetske vlade bistve- .srosp. Hribar deputacijo uradništva, v imenu katere mu je njegov zastopnik oredsednik dr. Baltič izrekel čestitke. V daljšem odgovoru je pokrajinski na- V daljšem odgovoru je g. namestnik poudanal važnost uprav, uradništva, ki je poklicano, da v odlični meri f>omaga pri odpravi naši!) notranjih težav. Velika odgo.ina naloga uradništva obstoji v vztrajnem in smotrenem delu. Namestnik je uradništvo poživljal, naj budno pazi na onih nekoliko »garjevih ovc*, ki hočejo s svojim subverzirvnim delovanjem zapeljati naš narod.* Končno je gosp. Hribar pozval delegate, da za kličejo trikratni »Živio!* našemu narodnemu vladarju, čemur so se navzoči z navdušenjem odzvali + «0!?zor» obupuje nad Protičem In Hrvatskim blokom. V svoji novoletni številki priznava zagrebški »Obzor*. _Agonija washingtonske konference. Na zadnji seji odseka za razorožitev na morju so zahtevali ameriški in angleški delegati, da se razpravlja o skiepu glede podmornic, dočim so vztrajali japonski, franco>ki in italijanski delegati pri tem, da se sklep izroči izvedencem v svtIio proučeva-; Sreda, 4. Jan.: «Wertner». A. n'a, čemur pa so se Amerikanci ener-j Četrtek, 5. ian.: ^Faust*. Izv. lično uprli. Izgleda, da wa?hitigtonska Petek, 6. Jan - i žavni Doin* v provizorno gledališče, katerem bi od časa do časa prirejal' ------------.. . u O p.hniia Katerem ui uu kuj »» Petek, 6. jan.: Zvečer ob 8-uri »Pohujša- gIeUaiiSko osobje predstave, nje v dolini šentilorjanski*. Izv. ss. 'i s 3.«. .p* i i.zst Češkoslovaške umetnine. Kakor znane terčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja, 8. Jan.: »Roza Berndova*. Izv. Ponedeljek, 9. jan.: »Pampeliška*. B. Torek, 10. jan.: Zaprto. Opera. •Rigoletto*. Izv. konferenca vsled tel) nasprotstev ne j Sobota, 7. jan.: »Evangeljnik*. B. b0 imela nobenega novega uspeha in' da se bliža svojemu nezadovoljivemu koncu. Tudi pododsek za zrakoplovbo ne namerava predlagati omejitev za Nedelja. 8. jan.: »Fanst*. Izv. Ponedeljek, 9. jan.: Zaprto. Torek, 10. ian.: »Boris Godunov. C. ! lagi člena 195. sengermainske pogodbe | pariški reparacijskl komisiji obširno spe-j menico, v kateri zahteva zase del umet-nin, ki so se dolga stoletja nahajale y dunajskih dvornih galerijah In do kateri-1 ima Češkoslovaška pravico. Gre za vc^ Durerjevih. Breughelovlh, Corresiovi-. Tizisnovih, Rub.nsovih In Slolbeinovih slik, dalje več zgodovinskih kosov oro?-1 ia, denarja, umetno obrtnih del, kipov lte-I Spomenico je poslala reparacijska komi-i sija še poleti avstrijskemu zunanjenv-i ministrstvu. Pred kratkim je avstri'ski vlada odgovorila nanjo. V odgovoru iz- gradnjo vodljivih zrakoplovov in letal, .... vncTtc; ' va-'a. da Češkoslovaška v svoji spomem- vendar pa bo predlagal stroga pavi- KONCERT SLAIS - DEVLOVA -NOSTIS. ^ svoj.h za]nev ni htst0rično in Jundtc- la za uporabo letal v vojni, Spored koncerta, katerega prirede pod _ Nemške nade neutemeljene?, pokroviteljstvom ^ »Dailv Telegrafih* dementira vesti do dne 4. januar^ 1922.v d««mFd nemškega časopisja, ki trdi, da .name-; harmomene druzb^: p«f - ^^ Ia. To naglašajo celo voditelji današnje Rusije sami. V ospredje stopa zopet obnovitev kapitalističnega gospodarskega reda z ohranitvijo sedanje politične organizacije. To je takozvani »novi kurs», ki H ga Lenin rad tudi označil z besedo tdržavni kapitalizem*. Bilanca komunističnega gospodarstva Rusije v letih 1917. do 1921., je zelo žalostna: Rusija se je pred izbruhom svetovne vojne nahajala v stadiju hitrega, toda še ne dovršenega razvoja kapitalističnega gospodarstva. V ta razvoj je zastavila svoje ovire najprej svetovna vojna in za njo bcljševikl, ki so hoteli uničiti kapita-!šc:'-ni in uvesti komunistični gospodarski red. Tega programa seveda v celoti izvesti niso mogli, ker je le razdirati lahko, graditi pa neprimerno težje. Njih načrt se torej ni mogel realizirati in posledica tega je, da sili kapitalistični gospodarski red zopet v ospredje. Brez dvoma vlada v Rusiji čvrsto na-furalno gospodarstvo. Poljedelci, ki tvorijo 80 edstotke v vsega prebivalstva, pro-ducirajo le za svoje lastne potrebe, ker za sovjetske rublje ne dobijo nobenega blaga. Delo v tvornicah je skoraj izumrlo, edino industrija papirja je še precej razvita. Vsed slabih prometnih razmer je ravajo zavezniki, posebno Anglija, premeniti prvotni, me«eca marca Londonu izdelani načrt p!ačevan.*a Nemčije -.aveznikom. List trdi, da pridejo za najetje mednarodnega posojila Nemčiji na Angleškem v požtev samo zasebne liar.ke, ki bi pa posodile Nemčiji eventualno le do 50 milijonov funtov. ne pa, kakor ee govori, eno milijardo. iz-j rja Glasbene Matice v Ljubljani gospod v Jan S I a i s (gosli), gospa Ruža D e y 1 o-va (klavir) in gospa Marija ROhtl-Nostis (sopran) obsega: 1.) G neg: Sonato za gosli in klavir (G-dur). a1! Lento doloroso. Allegro vi-vace. b) AUcgretto trar.quiilo. c) Allegro animato. 2.) Mendelssohn: Koncert v E-malJ. a) Allegro molto appassionato. b) An- -Vodna cesta Main . Rhein - Du- ffnte. e) Allegro molto vivace. (Gosli in no izpremenil. Postalo je očito, da se je : r ^ z *vso vztrajnoštjo lomil kopja komunistična eksperimentacija ponesreči- j ^ prot;(;.a in Hrvatski blok, da je jav- ■t«™*«* nQ živijenje na Hrvatskem dospelo na mrtvo točko in v jako kritično situacijo, iz katere ni nikakega izhoda, to pa v prvi vrsti zato, ker ni v Hrvatski moža, ki bi prevzel v svoje roke vckI-^tvo hrvatske politike. »Hrvati čakajo, da se v tem političnem kaosu pojavi trezen in pošten mož, naroden mož, ki bo nastopil nova j>ota, ker pot, ki gremo danes po nji. vodi v propast.* Najprej je bil Protič. ki jo polagal »Obzor* v njega vse nade. Ko se je izjalovila njegova akcija, so bili Radie, Šurmin in Košutič nada »Obzora*, a sedaj na Novo leto list ugotavlja, _ da tudi ti niso pravi, trezni, pošteni in narodni politiki! + Nove politične gnmac"je. Iz Beograda poročajo, da vodi znani hrvatski publicist Milan Marjanovič, izdajatelj »Slobodne Tribune*, dogovore s srbsko ztnljoradniško stranko, da bi se v nji frriipirale razne sedaj neo-J-visne politične skupine, in sicer družba okoli za-rebške »Slobodne Tribune*, potem c' oli sarajevskega »Naroda*, beograjskega »Vremena* in splitske Dobe*. Ti stranki bi stali na črlu Av-ramovič, Trumbič in Stojanovič. Ideja grupaciie je baje Marjanovičeva, ki bi nava. Dno 30. decembra so je v Mttn clienu ustanovila akcijska družba s kapitalom 000 milijonov mark, ki namerava kopati prekope v svrho omo-gočenja ladjeplovne vodne ceste Mains-Aschaffenberg, Bambcrpr, Numberg do Donave in dalje čez Regensburg do državne meje pri Passauu, ter donavske proge v Augsburg in Munchea. Družba namerava graditi ob teli pr> gah tudi razne vodne naprave. Ta vest je posebno zanimiva v zvezi z jugoslovanskimi kanalskimi načrti. — Rathenau v Parizu. V Pariz sta dospela dr. Rathenau in državni sekretar Fi-clier. ki se bosta stavila re- klavir.) 3.) Chopin: Fantazija v F-moln (klavir). 4) a) Laiov^c: Serenada b) Lajovic: Pes»m o tkalcu, c) Pavčič: Uspavanka, d) Pavčič: Ciciban - Cicifui. (Pesmi za sopran s spremljcvanjem k'avirja.) 5.) a) Glazunov: Meditacija, b) Cui: Arietta, c) Ondflček: Skočna. (Gosli in no utemeljila. Odgovor češkoslovaške vlade se pričakuje na Dunaju prve dni januarja t. 1. Organizacijo duševnih delavcev vsega sveta pripravljajo v Parizu, kjer se dva mcseca vrše v to svrho vsak teden redni sestanki v Cercle de Ia Renaissan-ce. Pri otvoritvi sestankov je govoril predsednik pripravljalnega pariškega o- -bora, prof. Rodriguez, ki je poročal o sklepih bruseljskega kongresa duševnih delavcev, ki naj bi bil osnoval podlago ?■: ustanovitev svetovne zveze duševnih delavcev. Zveza bi ščitila člane pred izkoriščanjem in razrednim zatiranjem. Prv [,.;družnico zveze se osnuje v Amerik' naibrže v Chicagu. Tristota predstava. Ibsenove dajajo liter po narodni skupščini, so za promet v obmej- 20 do 22 K, srednja po 22 do 26, fina nem ozemlju med obema državama pred- j sortirana po 26 do 82 K, najboljSa pa pr> videne sledeče olajšave: ; ^ bcračen]ci ampak res. Ki 16<1» IJil jlvUliJC v boli* ~ 1 nlrt-k 1 n el/iirftf>c 1*nmloil nn H na i križa* naslednje čemu križu, se je sporočilo, da je leta 1920. v Novem Nikolajevskem, gub. Tom-ska v Sibiriji, prigodom tilusne epidemije umrlo več jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Med temi sta bila Slovenca podčastnik Mihael Dubravec od 37 topniškega polka, 43 let star. iz Tolmina in Jakob Dolenc od 10. trenske divizije, 30 let star. iz Studenca. Sorodniki teli dveh umrlih na skrb za slovensko omlad.no, ki naj bo temelj našo bodočnosti. — Odbor. * Praznti.' v leiu 1922. Leto 1922 je navadno leto ter ima 365 dni. Pustni torek je zadnji dan meseca februarja. Velika noč dne 16. aprila. Sveti večer bo letos v nedeljo, tako da bodo trajali prazniki tri dni. Stenografija v vojnf akademjl. Z od- vojnih ujetnikov se tem potom o tein ob-;lokom vojnega ministra se je stenografija vešča i o s pripombo, da jim »Slovenskij uvedla kot obligatni predmet v beograj-rdeči križ* v Ljubljani, Mestni trg št. 11, j ski vojni akademiji. Za profesorja steno-lahko preskrbi mrliške liste, ako temu za to vpošljejo znerek 50 kron. Dalje sc naznanja, da se prilikom železniške nesreče pri transportu invalidov 4 km od Jekate-rinburga, Ura!, dne 30. septembra 1920. ponesrečili ti-!e Slovenci: Brumek ali Su-mer Fran, sin Ignacija, od 27. domobranskega polka Iz St. Ruperta in Fisclil Ignacij, sin Ivana od 15. H. I. polka, 47 let star, iz Rastoke-Privide (?). Glede teh se ne morejo preskrbeti mrliški listi. Nasprotno so pa glasom poročila nekega se vračajočega vojnega ujetnika bili ostali v Rusiji v jeseni leta 1920. živi in zdravi ti-Ie Slovenci: Stanko Gaberšek, 27 let star, in Mencin, 30 let star, oba iz Ljubljane ter Martin Babič, 41 let star, z Dolenjskega. Vsi trije so morali še ostati v Krasnojarsku, kler jih je mestna bolj-Seviška vlada zadržala iz neznanih vzrokov. V mestu Vladivostoku je ostal krojač Bohinc, 35 let star. V mestu Sajgonu. francoske kolonije Indo-Kine, je v mestni bolnici umri dne 25. marca 1921. Lovrenc Piskal, 25 let star, rodom iz Maribora. * Prvi slovenski koncert v lilharmo-nični dvorani v Ljubljani V sredo zvečer aastopijo v dvorani Filharmoničncga društva na Kongresnem trgu v Ljubljani našemu občinstvn do sedaj še neznani umetniki. Kot vijolinski virtuoz nastopi profesor tukajšnjega konservatorija Jan Š1 a i s. ki bo izvaial seriozni violinski program. Na klavirju ga spremlja ga. Ru-7a. Devlova. bivša go.:er.ka praškega in pariškega konservatorija- Njima se pri-iružuje sopranistinja ga. Marija ROthl-Nostis, katero prištevajo med najboljše sedanje koncertne pevke. Skrbno sestavljeni in izbrani program nam je porok, i a se nam bo nudil jutri zvečer umetniški užitek prvega reda- Vstopnice so v predprodaji v pisarni »Glasbene Matice*. Gosposka ulica 8, I. nadstr. — Koncert e še posebnega narodnokultnmega pomena, ker se bo vrli v dvorani nekdaj gra?;je jo razpisan natečaj. * Poštno ravnateljstvo za Vojvodino se je s 1. januarjem iz Velikega Bečke-reka preselilo v Novi Sad. Z ravnateljstvom se je preseiio v Novi Sad tudi p.b!;žno 200 uradnikov, za ketere se že več tednov iJčejo in rekvirirajo stanovanja. * Število oflcrjev v naši vojski. Po izkazu ministrstva vojne in mornarice ima-mo v naši vojski dve vojvodi, 24 generalov, 424 polkovnikov, 462 podpolkovnikov, 1097 majorjev, 861 kapetanov I. razr., 1176 kapetanov 2. razr.. 815 poročnikov in 1537 podporočnikov. * Pomanjkanje vode v Mariboru. V Mariboru vlada že več mesecev občutno pomanjkanje vode. Ker se je v zadnjem času pojavilo več slučajev obolelosti na želodcu, se je skušalo ugotoviti vzroke in se je pri tem dognalo, da vodovod črpa vodo iz Drave. Uvedena je preiskava. * Proslava badnjaka v Mariboru. Oficirski zbor in pravoslavno moštvo gamizije proslavi badni dan 6. iamia% ia s povorko po mestu na konjih. Odhod ob 15. uri iz vojne realke proti vojašnici kralja Aleksandra. * Afera kapetana Mlakerja v Mariboru, ki mu je stanovanjski urad odpovedal stanovanje, kar je teea tako razburilo, da je v živčnih napadih strt-Ijal proti vsakemu, kdor se je hotel približati njegovemu stanovanju, jp sedaj rešena in ga bo stanovanjski urad pustil v njegovem dosedanjem stanovanju. * Pekovski mojstri v Ptujn 30 sklenili, da se od 1. januarja 1922 dalje ne bodo več izdelovale žemlje in pecivo po 1 K. temveč samo po 2 K, zato pa bodo Se enkrat težje kakor doslej. * Zagrebška džamiia. Hrvatski blok namerava zgraditi v Zagrebu turško džamijo za svoje pravoverne pristaše. Dža rem je potem obležal Pozneje ga je našel mimoidoč stražnik, ki ga je oddal v bolnico. * Samomorilni poizkus. 501etni posestnik Erman Matija iz Zgornje Lipnice pri Radovljici si je v samomorilnem namenu prerezal z britvijo vrat in žile za pestjo. Na zdravniško odredbo so smrtno nevar- !no ranjenega Ermana prepeljali v ljub-jljansko bolnico. * Nesreče In nezgode. Custar Josip, delavec v Vemcku pri Litiji, je na novega lota dan streljal s pištolo. Strel je /aznese! cevko in je prišel Custar pri tem ob palec leve roke. — Anton Ilabjan, posestnikov sin iz Scla, je na potu s hriba spodrsn i in si pri padcu poškodoval levo nogo v kolenu. — Trilar Marjana, tovarn ska delavka v Tržiču si je na zle-denelih tleh zvir.ila levo nogo v stegnu. * Vtihotapijeno luksuzno blago. Na carinarnici v Gornji Radgoni so te dni prodajali luksuzno blago, vredno 85.000 K, ki so ga zaplenili vozniku tumiškega grajščaka pri Ptuju. Blago je bilo na do-siej nepojasnjen način vtihotapijeno čez mejo pri Ra (Pollak. Llublia-na) 500 K. Ivana Ozorevc (Kranl) «0 K, tvrdka Medii. Rakovec & Zank! (Uubliana) 1000 K. Litijska Šolska mladina priredi ilne S. in 6. la-nnarla I. I. v Sokoiski dvorani mladinsko liro • Potemni Tonček«, pravilu* t pttlh deianlih s Italija 1,-268.231.895 petiem. Cisti dobiček le namenjen za poravnavo Ceškoslov. 321.516.330 dotca pri iolskih kulisah in ta Šolske potrebščine. Za Jugoslovansko Matico se le v Dolnil Lendavi na občnem rboru »Narodne čitalnice« nabralo 200 dinarjev za Juioslovansko Matico. — Daroval- ■= Novosadsko tržišče S poljskimi pri-cem iskrena hvaiat j delk!. Iz Novega Sada poročajo Z dne III. Športni ples. Športni ples. ena nalboll anl- gj decembra: Pšen ca notira 1530 — 1530 miranih vsakoletnih plesnih prireditev, se vr5i % kron_ koruz3 1130 _ UiO K, srbski Oves »oboto dne 7. lannarla v vseh prostorih Narodne- ^ _ giQ otrobi 730 _ 740 R Zara4i ga doma. Na prosramo Je ples. variete, godba, i . ' ______Ar. kavarna «Pri dveh labodi, itd. Vstopnice se bodo j usnjenega tovornega prometa SO bih dc-dobivale od torka naprei v predprodaii. Vs:opnma vozi slabi Vest O zabram izvoza koruze za osebo 40 kron, obleka promenadna, posebna va- -Z Rumunije je povzročila, da n?Si '?>"-bila se ne bodi razpoliilata. lniki blaaa na^iajo cene koruzi/ = Podružn'ca Narodne banke SHS v Sabcu se osnuje v prvi polovici leta 1922. = NaS uvoz. Pregled uvoza iz Štirih glavn h uvoznih držav je po vrednosti sledeč: 1920 (vse leto): 1921 (1. polovica): 457,407.605 Din. 413.390.279 Din. Anglija 244.32(5.095 140.042.854 Din. Francija 132.293.550 121,851.755 Din. Borza Zagreb, devize: Berlin 150 — 15i-Bukarešta 215, London 1140 — 1150, Mi lan 1174 — 1180. Pariz 2150 — 2225. Praga 412 — 420, Švica 5800, Dunaj "U5. valute: napoleoni 900, marke 152 -155, leji 200 — 205, lire 1165 — 117(1 Ranx« za Pr morje 800 — 800. Trg. obrtna banka 263. Hrv. cd ompt na banka 750 — 783L Jauranska banka 1255 — 1275. Jiign«.'ovenska banka 470 — 475. Lj rn. kreditna banka 955. Slavonska banka 500 — 510. Praštediona 5000 — 5100. Reika pučka banka 460 — 48» Sit«'/, eskomptna banka 620. radal|n|lh 6 baaadl I 01«. — Treovakl oglati, doplao»an|a. »•• prami&iina d* 20 baaadl 6 Otn., «aaklh nadatMih S Datadl 2 01«. - Plaia a« «a[w*|. 'Lahko udi » — »»amkah.i Na »praiania ta odsovaria lo, ako |o »praian]u priložena anamka ta odgovor. «=» Služba občinskega tajnika je razpisana za občino Raka Ponudbe z spričevali na županstvo Raka do 12. januarja. Prednost imajo vpokojeni orožniki in zmožui cirilice. Dober zaslužek, postranski, dobi v Maribora penzijouiran uradnik, vešč administrativnih poslov, za nesljiv, točen in agilen. Ponudbe pod »Takoj 1922» na upravo «Jutra» v Ljubljani. 3372 Absoiviran pravnik z doktoratom išče kot začetnik službe v banki ah kaki slični stroki. Retlektira samo ua mesto v Ljubljani. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev na upravo «Jutra» pod «Pravnik«. 2285 Proda 8« 2308 dobro ohranjen »Brockbausov Konvere. Lexikou». Naslov povd upravništvo „Jutra*. Sladko seno 2312 flekaj vagonov na prodaj. Poizv6 se v upravi «Jutra>. Pisalni stroj s olrlllco. nov, tip Courier, na prodaj. Poizv< te t upravi »Jutra«. »li Enonadstropna htia, lepa, z vodovodom, električno lučjo, velikim vrtom, dvema njivama, dvema oraloma travnikov ter z dvema gospodarskima poslopjema se radi selitve naglo proda. Hiša stoji ob okrajni cesti, tik ;elez-uiške postaje, je v prometnem krajn in pripravna za vsako obrt ali za upokojenca. Cena 125. 00 dinarjev. Poleg tega so lahko v bližini, ne daleč od okrajne ctste, kupi za 175.0 0 dinarjev zemljiško posestvo, obstoieče iz 22 oralov dobro zaraščenega gozda. 10 oralov travnikov, euega orala njiv — s bišo in gospodarskim poslopjem. Naslov pove uprava »Jutra*. 2299 d70a&istrapask hlia, moderno zidana, ne daleč od ceutruma ter v bližini glavnega kolodvora v Manlioru se "radi selitve naglo proda Cena 160.000 dinarjev. Naslov pov6 uprava »Jutra«. 2i9; likega trgovskega lokala, pi same, treh prostornih skladišč in stanovanja (celo prvo nadstropje), se odda takoj v zakup. Ponudbe na Fr. Sire, Kranj. 232:2 dopisovanje Znanja 5 z gospico od 16 do 22 let staro želi v svrho resne že-nitve mlad, inteligenten, dobro sit iraa trgovec. Premoženje postraufka stvar. Ponudbe s sliko pod Šifro „Sreča 2000" na upravo »Jutra«. Tajnost zajamčena. Zenitna ponudba, 4 Mlad, boljše situiran gospod z akademsko naobrazbo, želi v sviho čimprej nje ženitve znanja z ravuotako mlado, ne nad 28 let eta:o gospodično; denar postranska stvar. Le resne ponudbe e sliko pod „Sijajna bodočnost" na upi avo »Jutra*. Tajnost zaamčena. Trgovino z mešanim blagom vzamem v najem, eventualno kupim, na prometnem kraju na da-žeti. Ponudbe na upravo lista »Jotro« pod „Trgovina 60/2". Veletrgovina, dobro vpeljana, z vsem in veutarjem, obstoječa iz ve- Tri velike vinska kleti, v hiši Rossijevih dedičev v Zagorju ob Savi št. 82, pripravna za trgovino z vinom na debelo, se s 1. januarjem 1922. oddajo v n jem. Ponudbe je staviti zastopniku dedičev dru. Josipu Krevlu. notarju v Litiji, ki daje vse informacije. z37l Sprejme se več zidarjev in stavbnih delavcev pri 3 Stavbni družbi d. d., Ljubljana, Levstikova ulica 19. Proda SO po zelo nizki ceni in v popol noma dobrem stanju parna žaga in lokomobila S 15 H. P., Z dvema ali tremi klinami in olrknlar-lokomobtla se lahko vzdržuje z odpadki od žage. — Naslov povš Ivan Fetrld, Borovnica. 1-5 t JOSIP JUG ERJAVEC & TURK 2170 „pri Zlati Sopati" trgovina z železnino (prej Hammerschmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti KriSevniike cerkve. Zaioga cementa in karbida. za apnenik na Hrvatskem. Samo samostojna izkušena sila za vodstvo apnenika. Reflektira se samo na onega, ki ima večletne izkušnje v tej stroki. Pogoji: zmožnost slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Obširne ponudbe z izpričevali in naznačenjem zahteve plače je nasloviti pod »Apnenik 11-105" na Interreklam d. d., Zagreb, llica br. 21. 6 Siroto polteno, pametno in odkritosrčno, ki bi znala malo knbati in prati, posel labak, da se ji ne bo treba pritožiti, ker sem sam in boleh en, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Starost od 35 do 45 let Le resno misleče, da me ne zapuste do m«je smrti, imajo prednost. Naslov pod „Usmll1enost 29'', Bakek, Jugoslavija. 2 Tažnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula 28. decembra 1921, naša iskreno-ljubljena hčerka Kristina Petan dijakinja. Sromlje, 30. decembra 1921. Žalujoči stariši, sestre in bratje. Pozor! Trgov i Prima dunajski špiritov najboljše znamke, največjo vzhajalno silo, i zafcUp in tO za prodajne rajone: teško skvarljiv, dobavlja od 4 kg nadalje 1 ) Ni " " Ponovni razpis tobačnih glavnih zalog za rejosi Novo mesto in Ptuj. Po nalogu Uprave Državnih Monopolov v Beogradu Pr. broj 38.981, 1 ex 1921, se bode dne 17. januarja 1922. vršila v uradni pisarni Tobačne Tovarne v Ljubljani ofertalna licitacija za oddajo tobačnih velikoprodaj pod po najnižji ceni 2078 IVAN ROY Glavni trsj 3, Maribor, Eksport dunajskega kvasa in tiv-ljenskth potrebičtn. InžEnerdp. Miroslav M oblutvaao poverjta Itavbail tniecar Ljubljana BiUanova aliea «. J. Bpedielao cUvben* podjel-s ta betenak«, ielaubstoBSka ta vadila irradba. ) Novo mesto s podzalogami v Črnomlju, Metliki in Kostanjevici frr 2.) Ptuj s podzalogo v Onnožu Natančnejši podatki so razvidni iz tozadevnega razpisa v „Uradnem listu ' ter iz uslovov, koje je mogoče dobiti v Upravi Tobačne Tovarn v Ljubljani _____________ DR¥A za kurjavo in = kostanfev LES postavno na postajo, za takojšno ali poznejio dobavo kupi- vsako množino tovarna stroji!, Hrvatsko. — Naslov: Tovarna strojll« LJubljana, požtno ležeče. >363 Prazni zaboji Sprejema vgabovrema popravila od uajmanjSih | _______^ o generalnih POP™^.^retba točna, dela, ^ ^ ^ ^ y ^ Maribor, Tržaška cesta 16. ! v glavni zalogi tobaka v Ljubljani. Razpis. NaroČite i Dr. Xv. Prijatelj: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. 418 strani. Ooaa 92 K, po pol« 6 X ve«. Kdor bode poznati rusko književnost ia razvoj ruskih razmer, mu je ta knj ga ne- obhoduo potrebna. Naroča se pri Tlakoval zadrugi v LJnb-ljasl, Prešernova nlloa, nasproti Slavno pošte. V pisarni uprave dravske artilerijske radionica I v Ljubljani se bo vršila dne 26. januarja 1922., po-čenši ob 8. uri, ponovna javna ustna dražba za prodajo 12 avtomobilov. Vsak avtomobil se proda posamezno najpovolj- nejšemu kupcu. Pogoji za to dražbo so razvidni vsak dan med urad-Inimi urami pri upravi dravske artilerijske radionica. Vsak licitant položi pred dražbo kavcijo, in sicer ; a) Podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloveč cev 5 odstotkov od označene početne vrednosti aa vsak avtomobil in b) inozemci 10 odstotkov od označene poftetne vrednosti za vsak avtomobil. Kavcije onih licitantov, ki so izlicitirali posamezna avtomobile, se zadržijo do končane dražbe, ostalim pa se takoj vrnejo. Pozivljejo se vsi interesentje, da prisostvujejo tej dražbi. Iz pisarne Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani L Br. 5167. 2383 Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.