PRIMORSKI dnevnik J® *aCel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI Plevnik pa 26. novem- nži 1943 V Vasi Zakriž ad Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. ■jptembra 1944 se je ti-®kal v tiskarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebu-1' °d 18. septembra •»44 do 1. maja 1945 v «*kami »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. ®ia 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-Številka. Bil je edini "Skam partizanski DNEV- NIK v Zasužnjeni Evropi. primorski -■* dnevni 559 linije) PoStnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 259 (11.675) Trst, petek, 4. novembra V senatni komisiji za ustavna vprašanja Verjetno že prihodnji teden začetek razprave o osnutkih zakona za globalno zaščito Slovencev Vzporedno bo v poslanski zbornici stekla razprava o valorizaciji jezikovnih skupnosti in deželnih kultur - Socialisti izdelali novo besedilo osnutka zakona za globalno zaščito pa ^ — Verjetno se bo že prihodnji teden, vsekakor na v **> kratkem času, v senatni komisiji za ustav-sl vprašanja začela razprava o globalni zaščiti sloven-prp, Manjšine v Italiji. Vest, ki se je razširila že miši' n°L.ai. dnevi, je včeraj potrdil predsednik te konj^ k'v-ši minister za pravosodje in bivši predsodka Uslavnega sodišča, dcmokristjanski senator Boruta ’ ."i jo po trikratnem posegu senatorke -Gerbčeve r>ški * predsedstva komisije včeraj v razgovoru z go-jal J Komunističnim senatorjem Nereom Battellom de Šink ,, ko zakonske osnutke za zaščito slovenske manj takoj vključil v dnevni red komisije. zakon bZnano’ sla bila doslej v senatu predložena dva je _ osnutka: osnutek Slovenske skupnosti, ki ga Kpj cJd|°žil tridentinski senator Fontanari in osnutek Posl i i • -i° SV0J osnutek zaenkrat predložila samo v anski zbornici. Sq (jSj? lr' besedila so popolnoma enaka besedilom, ki tPenji 3 predložena v prejšnji zakonodajni dobi; spre-So im°-,Pa s0 Je seveda spremno poročilo, v katerem ^Postevana tudi dogajanja zadnjih let. 0snutei?h doeh bodo, kot smo izvedeli, vložili zakonski nt'kutfk.tUfl’ s°cialisti. Njihovo besedilo je namreč v dve .J11 asPektih zastarelo in zato je stranka vnesla določa1001 ■ spremembi. Prva zadeva vprašanje, kdo Po or ,'!ZenilJC' na katerem veljajo zaščitna določila, ejsnjem osnutku je bil za to pristojen deželni svet, v novem besedilu pa prehaja ta pristojnost na vlado. V zvezi s tem velja povedati, da je posebna komisija, ki je delovala v okviru predsedstva vlade in kateri je predsedoval ustavni sodnik Cassandro- že izdelala seznam 35 občin, v katerih živijo Slovenci. Drugi popravek pa zadeva celotno problematiko šolstva, ki so jo socialisti predelali v luči nove zakonodaje in tudi novih potreb manjšine. šali o teh popravkih, ko bo zakonski osnutek vložen, kot smo sicer vedno podrobno poročali o osnutkih za konov za globalno zaščito Slovencev. Vzporedno z razpravo o globalni zaščiti Slovencev, kj bo potekala, kot že rečeno, v senatu, bo v poslanski zbornici prav tako v komisiji za ustavna vprašanja stekla razprava o vrsti zakonskih osnutkov o zaščiti jezikovnih skupnosti in deželnih kultur. Gre za osnutke KPI, KD in PSDI, svoja besedila pa so napovedali tudi socialisti in radikalci. V teh osnutkih je zapopa dena tudi problematika furlanskega jezika in kulture, ki je postala v zadnjem času zelo aktualna. O Furlanih sta bila doslej predložena dva osnutka, komunistični (med podpisniki je tudi pasi. Jlaraccetti) in socialdemokratski, ki ga je podpisal posl. Scovacricchi. V prejšnji zakonodajni dobi je poslanska komisija že opravila avdi cijo v Furlaniji in gradivo te avdicije bodo sedaj upo rabili. Do avdicije slovenske manjšine pa ni prišlo, najprej zaradi obolelosti poročevalca, nato pa zaradi predčasnega razpusta zbornic. Skupščina SFRJ ratificirala sporazum z Italijo o priznanju diplom BEOGRAD — Zvezni zbor jugo slovanske skupščine je včeraj med drugim sprejel predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o vzajemnem prizna nju diplom in strokovnih nazivov, ki jih izdajajo univerze in ustanove visokošolskega izobraževanja. Gre za sporazum, ki sta ga IS. februarja letos v Kirnu podpisala zu , nanja ministra Lazar Mojsov in K milio Colombo in ki je izredno pomemben predvsem za pripadnike obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, ki že vsa povojna leta študirajo v svoji matični domovini, a imajo —, še zlasti Slovenci v Italiji — težave z nostrifikacijo diplom. Sedaj mora sporazum ratificirali še italijanski parlament. Postopek je precej dolg, saj morala ratifi kacijski zakon odobriti obe zborni ci, senat in poslanska zbornica, ni nam pa niti znano, da bi vlada osnutek zakona sploh sestavila. Takrat v obliki zakonskega osnutka Odpust za črne gradnje raj v Ministrski svet se je vče-?-hanep,avnem ukvarjal z novo izdajo ki „g . <<()dpusta» za črne gradnje, zbofrjj.^,pred kratkim poslanska Va s a eklatantno zavrnila. Razpravljala ,Je zat'ela že zjutraj in je k°čljiVe,s dan- k red en se je lotila dovolj. vPra-šanja sanacije za ne-vala i. ?.gradnje, je vada obravnavni, v/-1 deset manj pomembnih 4en°, d«JVaŽnejši sklep' ki pa ni re Ostanov;, Se bo zares izvajal, zadeva Zaščito l'V držav"e službe za civilno Scotti kl ie predlagal minister ditev^V,. rn!rn° običajne vrste potr Umestit lh modna rodnih pogodb in 50 OfJojj Prefektov in kvestorjev, načrt()v.) • badi smernice državnega >st n,?,*,za Prevoze in načrt za SignoriJp ,Mesinsko ožino. Minister Zjasnil Je kot predlagatelj sicer Joštu V dav Je netočno govoriti o a° Pc>Vfv,er ae niso odločili, ali bo-Upesničit-av° med Sicilijo in celino ^Pdororn ? rnosi°m ad s podmorskim jSis^j^i ukrep ^ron,. VllriiswZnfJši ukrep pa je predložil troih ,rr., . 'eobizzi, namreč sanacijo aenj- Kot je sam povedal, ga tokrat niso predložili v obliki odloka, ampak zakonskega osnutka. To tx>meni, da bo stopil v veljavo šele, ko ga bosta odobrili obe veji parlamenta. Temu osnutku pa misli vlada zagotoviti preferenčni parlamentarni postopek; Nicolazzi je dejansko naslovil parlamentarcem ultimat. Zakonski osnutek bo moral biti odobren do konca leta, torej še pred 60 dnevi, ki jih predvideva postopek za zakonske odloke, in v njegovem besedilu ne bodo smeli menjati niti vejice. Vlada je sicer, upoštevajoč prejšnjo klofuto, uvedla v novem ukrepu nekaj popravkov. Predvsem so predvidene nekoliko ostrejše denarne kazni za večje gradbene špekulacije in milejše za manjše prekrške, ki za devajo gradnjo ali preureditev «pr-vih» stanovanj, torej prostorov, kjer biva sam lastnik z družino. Določene so tudi kazni za prihodnost in ne le za preteklost, del pridobljenega denarja od denarnih kazni se dodeli občinam, nazadnje pa zakonski osnutek določa, da velja odpust le za zgradbe, ki so bile dograjene do 30. septembra letos. R. G. Začel se je «odločilni napad» proti Arafatu zvestim silam BEJRUT — Prosirski palestinski oddelki so včeraj ob podpori sirskih enot začeli «odočilni napad» proti Arafatu zvestim silam v sevemolibanonskem mestu Tripoliju, a. jim ni, kljub očitni premoči, uspelo streti odpora Arafatovih borcev, ki so se sinoči še vedno srdito upirali in v glavnem uspešno preprečili napredovanje sovražnikovih oklopnih enot. Vse se je začelo pred zoro s silovitim pripravljenim topniškim ognjem, ki je zasul obrambno črto Arafatovih enot. Takoj nato so iz treh smeri, s Začetek popravil v zavodu Stefan Teden dni po sprejetju sklepa o kritju stroškov za popravljalna dela in po prekinitvi zasedbe so včeraj na tržaškem poklicnem zavodu za industrijo in obrt Stefan začeli s popravili. Delavci specializiranega podjetja so se najprej iotili preureditve električne na peljave v elektronskem laboratoriju, nato bodo opravili podobna dela tudi v kemijskem laboratoriju; šele ko bo do dela opravljena bo lahko v obeh la boratorijih stekel redni pouk. NA 4. STRANI ■v Se eno vprašanje o depozitu BEOGRAD — Delegatka zveznega zbora skupščine Jugoslavije Irina U-sodi je postavila Zls vprašanje ali bo analiza izvajanja uredbe o depozitu pripravljena do konca leta. V odgovoru je namestnik zveznega se kretarja za finance Dragutin Grub kovic rekel, da tako analizo zdaj pripravljajo in da jo bo Z1S obrav naval. Vendar pa do zdaj niso zahtevali, da bi jo posredovali skupščini Jugoslavije, če pa bo skupščina to zahtevala, ji bo ZIS analizo poslal. (dd) severa, z juga po obalni cesti in z vzhoda skušali sirski tanki predreti obrambno črto, topništvo pa je tolklo v globino, po palestinskih taboriščih Nar al Bared in Badavi. Po vsem sodeč ni napadalcem uspel manever, ki je skušal kot klešče preseči cesto, ki povezuje obe taborišči s Tripo ijem. O-klopne enote, ki so prodirale z jugovzhoda, so naletele na tak odpor Al Fataha, da so utrpele hude izgube. Jurišni oddelki Ahmeda Džibrila pa so medtem napadali ključne palestinske položaje na hribu Turbol. Prosirskim Pa’estincem je celo uspelo zasesti del pobočja, a so se morali umakniti po silovitem protinapadu Arafatu zvestih sil. Bombardiranje palestinskih taborišč in položajev je postalo še silovitejše, posamezne granate pa so postopno pričele tolči tudi mesto Tripoli. Predsednik PLO Jaser Arafat je včeraj pozval vse arabske države, naj preprečijo nov pokol podoben onemu v Sabri in Šatili. Po njegovih besedah skuša sedaj Sirija dokončati, kar ni uspelo Izraelu in ZDA. Arafat je tudi poudaril, da za Palestince ni umika ^ežela jn 5^11^1 glasno v obrambo £avnih soudeležb rtJufjewJk deželnega odbora Co-.‘kalne raj z delegacijo enotne sin-v"fVaava ' CISL - VJL o- h i Si narV» >b*em državnih soudeležb ektva. yo?0v O preustroju ladje Str^i Zapstva in plovnih družb, v Jdnetn nLSOg,ašali glede nui° P° in°Prami>i stopu na vsedržavni ravni 'J Gorjup gosP<>dar.stva na Tržaškem i,a.aPar»t;i z ')krcPitvijo poldržavne-{Sf in spr,/ Fur>aniji Julijski kra ki J. anjem novih proizvodnih za^tporebitn^riei smej° biti nadomestilo i„P0a’enosti .okrnj°nje proizvodnje in L^nga. w J^eč dopolnilo obsto Spjkželne,,. tedcn ^ predstavni-n!dJkomagLod.J3ra sestanejo s pred s tt-w.,aske in goriške pokraji im, goriških in tržiškim ŽUpa*)mtrŽaški' Na 4. STRANI V zbornici razprava o Libanonu Zunanji minister Andreotti in obrambni minister Spadolini sta včeraj v poslanski zbornici razložila vladno politiko v libanonski krizi (Telcfoto AP) NA 2. STRANI Čistke v Albaniji? ATENE — Številni grški dnevniki poročajo o krvavih čistkah, do katerih naj bi bilo prišlo pred kratkim v Albaniji. Baje so obsodili na smrt in usmrtili tri ministre in nekatere druge albanske politične osebnosti, en minister in številne druge osebnosti pa so bili obsojeni na visoke zaporne kazni in proglašeni za «so-vražnike ljudstva in agente SZ, ZDA in Jugoslavije*, časnikar Nassos Ni-colaidis, ki je prvi objavil vest v dveh atenskih dnevnikih je napisal, da so mu informacije posredovali nekateri pripadniki grške manjšine, ki so zbežali iz Albanije. Na smrt obsojeni ministri naj bi, po teh podatkih, bili notranji minister Fezor Šehu, sorodnik bivšega predsednika vlade Mehmeta Šehuja, ki je larvsko leto umrl v nepojasnjenih okoliščinah, minister za zdrav- stvo Labo Zizicin in obrambni mini ster Kantri Asbiu. Poleg teh naj bi bil usmrčen tudi načelnik varnostne službe Labo Pezcnik. Na 25 let za pora pa naj bi bili obsojeni zunanji minister Nesti Ngze, draški župan Mialaki Zizisti in vdova po Mehmetu Šehuju. O čistkah v Albaniji je pred časom že pisal ugledni ameriški dnevnik New York Times, ki je navajal izja ve ameriških izvedencev, ki so trdi li, da se hoče Enver Hodža znebiti vseh Šehujevih sodelavcev. Tudi a meriški dnevnik je navajal imena ministrov Nazeja in Asbia ter šehu jeve vdove Fikrete, ki je bila ravna teljica partijske šole v Tirani. Ime na se torej ujemajo, nikakor pa ni mogoče z gotovostjo trditi, ali sc vesti resnične ali ne, saj so alban ske meje za tuje časnikarje nepro dorno zaprte. Državna podjetja ne bodo izplačala decimalk drag. doklade RIM — V nasprotju z izrecno zahtevo sindikatov in celo s stališčem bivšega in sedanjega ministra za delo Scottija in De Michelisa je včeraj izvršni odbor združenja državnih podjetij Intersind odločil, da novembra ne bo izplačal točke draginjske doklade, ki bi izhajala iz seštevka dozorelih decimalk premične lestvice. S tem se je spet v bistvu prilagodil sklepom Confindustrie, dasi je hkrati odločil, da bo ustrezne zneske »spravil* v pričakovanju dokončnega razčiščen ja spornega vprašanja. Pertini v Libanonu RIM — Predsednik republike Pertini bo danes odpotoval v Libanon, kjer bo proslavil «dan oboroženih sil» v družbi z italijanskimi vojaki, kj so tamkaj v okviru mirovnih sil. Za časa svojega kratkega bivanja v Bejrutu (ostal bo namreč samo nekaj ur), se bo državni poglavar sestal s predsednikom libanonske vlade Wazzanom. V poznih popoldanskih urah se bo Pertini vrnil v Italijo. Tudi včeraj v VB protesti pacifistov LONDON — Politično vzdušje v Veliki Britaniji postaja iz ure v uro bolj napeto, kar je pripisati dejstvu, da so na britanskih tleh že prvi jedrski izstrelki tipa «cruise», pred vsem pa odločitvi vlade, da bo policija tudi streljala proti pacifistom, če bodo ti preveč «drzni» pred vhodom v poligon Grecnham Common. Tam že mesece tabori na stotine pa cifistov, ki skušajo z raznimi akcijami blokirati vse vhode. Tako se je včeraj protestna pacifistična akcija še razširila, najbrž v odgovor londonski vladi. Iz jedrskega oporišča Greenham Common, kjer bodo namestili prvih 16 izstrelkov «cruise», so se pacifisti pomaknili proti jedrski podmorniški bazi pri Clydeju. Bazo je policija takoj obkolila, potem ko so odkrili, da je sku pina manifestantov odprla v mreži desetmetrsko luknjo, čeprav nikomur ni uspelo pretihotapiti se v notranjost oporišča. blede italijanskega «mirovnega» kontingenta Večina zbornice soglaša s politiko v Libanonu Poseg veleposlanika Ignaca Goloba v OZN Jugoslavija se bo zavzela za vsa pogajanja o razorožitvi RIM — Italijanska vlada bo ohranila svojo vojaško prisotnost v Libanonu v sklopu večnacionalnih «mirovnih» sil in ne nasprotuje pošiljanju svojih nevtralnih opazovalcev* v Šuf, ko bi bila ta pobuda v okviru jasnih mednarodnih jamstev. Ob koncu poudarja svojo zavzetost za politično rešitev bližnjevzhodne krize, v bistvu za popoln uspeh «konference o libanonski nacionalni spravi*. To je v grobem vsebina poročil zunanjega ministra Andreottija in o-brambnega ministra Spadolinija pred včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici, vsebina, ki je le odraz popolne podpore zunanjepolitičnim smernicam Craxijeve vlade: «relativne avtonomije* v jasni zahodni usmeritvi Italije. Zunanji minister je namreč v tej «re-lativni avtonomiji* večkrat navedel, da je palestinsko vprašanje ena najpo membnejših nerešenih tragedij na vsej bližnjevzhodni šahovnici. PLO je o-cenil kot pozitiven faktor politične stabilnosti. Glede svojega obiska v Damasku prihodnjo nedeljo in ponede- ljek je zunanji minister Andreotti pou daril, da je Sirija za Italijo nad vse pomembna sogovornica. Precej manj «avtonomen» in zato toliko bo j «atlantski» pa je bil obramb ni minister Spadolini, ki je dobršen del svojega posega posvetil razlaganju pomena italijanske vojaške prisotnosti v Libanonu. Prav tako je pokazal precej večjo razpoložljivost, kot Andreotti gleda vprašanja o prisotnosti italijanskih opazova’cev v Šufu, saj bi tja po potrebi poslal tudi dobršen del sedanjega kontingenta. Obrambni minister je bil tudi prvi, ki je v poslanski zbornici seznanil poslance s sirskim bombardiranjem pa lestinskih položajev in taborišč pri Tripoliju v Libanonu. Izvajanja obeh ministrov so v bi stvu kritizirali le komunisti, ob glasovanju resolucije v podporo vladne politike v Libanonu pa so se strankam vladne večine pridružili še misovci. Le leva opozicija je torej brezuspešno zahtevala umik italijanskega kontin genta iz Libanona. R. G. NEW YORK — Jugoslavija se bo v skladu s svojimi usmeritvami še naprej zavzemala za večjo učinkovitost vseh vrst pogajanj o razorožitvi, J® izjavil stalni predstavnik SFRJ v OZN veleposlanik Ignac Golob. Poudari} je, da nobenega predloga in zamisli, čeprav se zdi neuresničljiva, ne bi smeli zanemariti, če je njen cilj razorožitev. V splošni razpravi o razorožitvi, ki v političnem odboru generalne skup" ščine poteka že tri ledne, je jugoslovanski predstavnik poudaril, da daneS potrebujemo vztrajna in potrpežljiva pogajanja na vseh ravneh in iskrena prizadevanja, da bi prišli do konkretnih rezultatov. Časi so težki, vendar so to časi za velika dejanja. Boriti se moramo z močjo argumentov in ne z argumenti moči, je poudaril Ignac Golob. Zatem je opozoril na dva različna koncepta pri obravnavanju problemov razorožitve in varnosti. Eden temelji na mnenjih, da bo prava razor®; žitev možna šele po izpolnitvi varnostnih pogojev obeh supersil; vrhovne avtoritete, ki bi odločila, kdaj so ti pogoji izpolnjeni, obe proizvajata še več uničevalnih sredstev. Značaj teh nevarnih razme njegovih besedah, v konceptu zastraševanje. V nasprotju s takim pristopom k varnosti, ki temelji na ravnotezj strahu, je Ignac Golob opozoril na koncept, ki so ga razvile neuvrščen® države in ki izhaja iz tega, da trajnega mednarodnega miru ni mogo® graditi na tekmovanju in merjenju moči blokov in velikih sil, na moči oroz ja in uporabi sile, temveč v procesu spreminjanja obstoječih mednarodn' odnosov in ustvarjanja novega sistema, v katerem bodo svobodo, noodvis nost in enakost dostopni vsaki’ državi in narodu. Veleposlanik Jugoslavije je ob tem navedel uspešen konec madridskeg sestanka KEVS kot primer, da je probleme mogoče in treba reševati z d,a logom. ker i; supersib r je, P° Južnoafriški belci sprejeli v svoj krog mestice in Indijce PRETORIA — S precejšnjo večino soi bili južnoafriški volivci odobrili predlog prvega ministra Pietra W. Botha o ustavnih spremembah. Glede na rezultat splošnega referenduma, bo Južna Afrika postala izra žito predsedniška država, hkrati pa bodo prvič v rasistični trdnjavi imeli nekaj državljanskih pravic tudi mestici in Indijci. Referendum so namreč predvsem označevali po predlogu o državljanskih pravicah za dve manjši «barv-ni» skupnosti, kd živita v Južni Afriki. Mesticev je na mreč okoli dva milijona osemsto tisoč. Indijcev p« pri bližno milijon, vseh belcev pa je dva milijona sedem sto tisoč; medtem ko predlog sploh ne omenja črnske večine. Kljub absolutni številčni premoči 24 milijonov sedemstotisoč ostajajo črnci v popolni diskrimi naciji. Izid referenduma je prvi minister P. W. Botha raz- glasil z velikim zadovoljstvom, kajti prav gotovo ni pričakoval, kot tudi ne zunanji opazovalci, taKšnega uspe ha. Za predlog se je namreč izreklo 66 odst. volivcev, medtem ko je bila tudi volilna udeležba, ki se je povzpela do 76 odst. volilnih upravičencev, visoka. Proti so se izrekli pristaši Konservativne stranke, ki zagovarjajo popoln in «čist apartheid*; s predlogom niso soglašali niti liberalci Federalne napredne stranke, ker predlog izključuje črnsko večino. Predhodno pa so se o vključitvi mesticev in Indijcev med južnoafri ške državljane pozitivno izrekli predstavniki obeh skupnosti, ki so seveda tako v očeh voditeljev črnske opozicije (ANG) prestopili med njihove nasprotnike. V skladu s predlogom bo enodomski «bcli» parlament štel 178 članov; pridružili pa se mu bosta šc »Predstavniški dom» mesticev, ki bo štel 85 članov ter «Dom dele gatov», ki ga bo sestavljalo 45 Indijcev. Ogromne podpore države Fiatu RIM — Država je že nakazal 1.600 milijard lir za kreditne in nančne olajšave Agnellijevemu avw mobilskemu koncernu Fiat, nada J njih 800 milijard jo pa stane dopoln* na blagajna v Fiatovih obratih, f... mnenju poslancev KPI, ki so vlo* zadevno resolucijo, je to nezdruzU vo z zahtevo podjetja, da zmanj za nadaljnjih 10.000 enot število ’>■ poslenih. Stavka na pošti RIM Danes bo stavkalo v vsfJ državi osebje poštnih in telegralsK^ služb, včlanjeno v zvezo CGIL . SL UIL, ki je napovedala drug^ 24 ur razčlenjenih stavk med H-20. novembrom. Avtonomni sindi ‘ ti pa so oklicali stavko, ki se začela včeraj in bo trajala do Ju Pred združitvijo državnih ladjedelnic v Fincantieri RIM — Ladjedelnice, ki pripadajo državnemu koncernu IRI, bodo združili in vključili v eno samo družbo, da bi omogočili boljše usklajevanje poslovanja. Tak je bil sklep predsedstva IRI že avgusta, zdaj ga pa bo začela izvajati s hitrim tempom javna finančna družba »Fincantieri*. Ta je že sklicala za 12. decembra občni zbor, na katerem bodo delničarji odobrili vključitev 8 manjših družb, ki bodo morale že prej seveda sprejeti podoben sklep. Največja med njimi je «Italcantieri» iz Tržiča z glavnico 90 milijard lir, ki bo imela izredni občni zbor 29. t.m., ko bosta tudi izredni skupščini delničarjev družbi «Grandi motori Trieste* s kapitalom 40 milijard in «Tržaški arzenal - S. Marco* z glavnico 12 milijard lir. Že dan prej bo ustrezen sklep o združitvi v Fincantieri sprejela ladjedelnica «Breda» iz Marghere (30 milijard glavnice), ostale družbe p>a so «Združene ladjedelnice* iz Genove s kapitalom 50 milijard, katerih delničarji se bodo zbrali 7. decembra, «Societa esercizio baeini meridionali* iz Neaplja (glavnica 18 milijard, občni zbor 25. t.m.), ladjedelnica «Luigi Orlando* iz Livorna (1 milijarda, skupščina 24. t.m.) in družba «Cantieri navali e officine meccaniche* iz Benetk (1 milijarda), ki bo imela občni zbor 24. t.m. Nova «Fincantieri» z glavnico 250 milijard lir bo verjetno preurejena v 4 oddelke; gradnja trgovskih ladij, gradnja vojnih ladij, popravila in preureditve ter gradnja motorjev, s čimer si državna družba obeta premostiti hudo krizo. Pobuda Jugoslavije za sodelovanje na Balkanu BEOGRAD — V odgovoru na vprašanje v zvezi s pobudo ZIS za sestanek predstavnikov vlad balkanskih držav v Beogradu junija leta 1984, je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da gre za sestanke vladnih izvedencev, ki hi obravnavali vprašanje razvoja dolgoročne industrijske koopieracije. Pobuda jugoslovanske vlade, je rekel Vujovič, odpi ra možnost za sp>odbuditev procesa spreminjanja Balkana v območje miru in sodelovanja, čemur Jugoslavija v okviru svojega mednarodnega položaja namenja posebno pozornost. Jugoslavija se aktivno zavzema in podpira pobude tudi drugih balkanskih držav, ki so usmerjene k temu cilju. V odgovoru na vprašanje, ki se je nanašalo na proti jugoslovanske demonstracije albanske emigracije pred evropskim parlamentom v Strasbourgu je Svetislav Vujovič med drugim izjavil, da so demonstracije albanskih iredentistov v Strasbourgu odkrito sovražno dejanje proti Jugoslaviji, njeni ustavni ureditvi in enotnosti in neposredno uperjeni proti prijateljskim odnosom med državama. Izrazil je začudenje, da so fran coske oblasti dovolile demonstracije in s tem omogočile, da so francosko ozemlje izkoristili za take poskuse s spodkopavanjem Jugoslavije, (dd) Mika Spil jak obiskal Ploesti BUKAREŠTA — Predsednik predsedstva SFRJ Špiljak je včeraj, drugi dan obiska v Romuniji. venec na spomenik herojev borbe za svobodo IjiR*? t, in domovine, ki so ga zgradili v obliki mavzolej® ^ bukareštanskem parku Libertaci. Po položitvi venca„(jl je Mika Špiljak s člani jugoslovanske delegacije nap proti mestu Ploestiju. V enem najstarejših industrijskih središč te arz si je predsednik predsedstva SFRJ skupaj s člani goslovanske delegacije, ogledal tovarno 1. maj, v teri že 75 let izdelujejo naprave za izkoriščanje Mika Špiljak si je ogledal obrate tega velikega ^ lektiva, ki izdeluje tudi največje vrtalne strdle stf, iskanje nafte tudi do 10.000 metrov globoko. R10 ki je približno 70 kilometrov oddaljeno od glavnega m, sta Bukarešte je obkrožen z naftnimi polji, na ka so začeli črpati nafto prvi v Evropi. Mika špiljak si je ogledal tudi središče ploeffa m obiskal največjo blagovnico, kjer se je zantrnanZof-način preskrbe prebivalstva. Obisk je pritegnil nost velikega števila ljudi, ki so prisrčno pozdravih 0 Predsednik predsedstva SFRJ se je skupaj 2 zorjem Mojsovom in drugimi člani delegacije h0?0-.povrnil v Bukarešto, kjer so se nadaljevali uradni J slovansko - romunski pogovori, (dd) Potem ko je generalna skupščina OZN obsodila poseg ZDA Predsednik Reagan o invaziji Grenade Kubanski predsednik Castro je na havanskem letališču dočakal ranjence, ki so se s posebnim letalom vrnili z Grenade (Telefoto AP) NEW YORK — Potem ko je generalna skupščina OZN z ogromno večino glasov, med katerimi je bil tudi italijanski, obsodila ameriško invazijo Grenade, je predsednik ZDA Reagan imel nenapovedano tiskovno konferenco, v teku katere je povedal, da so se vojaške operacije na otoku zaključil in da se bo ameriška odprava v prihodnjih dneh začela umikati z Grenade. Sicer pa je bil mnenja, da so Američani in njihovi karibski zavezniki posegli v zadnjem trenutku, preden bi Kubanci spremenili Grenado v zelo nevarno vojaško oporišče. O tem naj bi pričale ogromne količine orožja, ki so jih marinci našli na otoku. Mimogrede naj povemo, da gre za več tisoč pušk in brzostrelk, za nekaj protitankovskih topov. Kako bi s tem orožjem ogrožali Združene države, ki so oddaljene kakih tisoč kilometrov, ni jasno in tega Reagan tudi ni povedal. Ameriške marince je označil kot osvoboditelje. Reagan je zelo ostro zavrnil (vendar z argumenti, ki so bili iz trte izviti in dokazovali, da se Reagan ne spominja prav dobro afganistanskih dogodkov) obtožbe enega od novinarjev, ki je primerjal ameriško invazijo Grenade s sovjetskim posegom v Afganistanu. Ameriška invazija je osvobodila grenadsko ljudstvo, medtem ko je proti Sovjetom vse afganistansko ljudstvo. Poleg tega naj bi za časa sovjetske invazije Afganci ubili ameriškega veleposlanika. Pri tem pa je spomin Reagana izdal, kar ni niti čudno pri njegovih letih: ameriški veleposlanik Duns je bil žrtev ugrabitve in je padel v akciji, ki ga je sprožila afganistanska vlada za njegovo osvoboditev. Dogodek se je pripetil leta 1978, se pravi leto pred sovjetsko invazijo, v V Helsinkih priprave na konferenco • o razorožitvi v Evrop1 HELSINKI — Romunsko f*. lišče in stališče zahodnih m z se ujemata v tem, da je < «„ renče na evropskih tleh že ko ameriških izstrelkov, Jaa a. sko zasedanje pa naj bi u lo, da je dialog kljub t® Nadvse usklajeno muziciranje ansambla Camerata Slovenica IVAN SILIČ k Glasbena matica ne bi mogla zlepa ne% zaa'j ?e ocenievatee, kajti dobri iz-krJ11' ta^° po tehnični, kakor po n a,arski plati kot posamezniki ne tikal'10 b?* vselej porok tudi za mu ran' učinkovito komorno muzici-pr ]e' Ge to zahteva namreč poleg nolc«ne in zlite igre, predvsem e (e ®n Pristop k poglobitvam in in nja r~acGskim zasnovam oblikova inai o? pa tahteva nujno podrejanje tiernVtc*ualnih kreativnih silnic, skup va 11 poustvarjanju in hkrati zahte San?e^ko napora in dela, da an seni * la.hko doseže potrebno kon n°st in oblikovalno sproščenost. ti e,sen. Pristop in učinkoviti rezulta svo ■ Uh ^ ansambel pokazal na Potrd? ^ruPem nastopu v Kopru, je jf, u tudi na odru Kulturnega do noi,„V Trstu, kjer smo se lahko po dale? PrePričali, da je ta skupina kon? n(Ul <ko 'P samostojnih raz-^Pleriiui.' - n‘k evropskih umetnostnih V( h muzejih. JjlVo jsr"v'eevo delo označuje pronic-Jateremanju ''mit prostora in časa, v °V|. se odvija človekovo bivanje. '•"Kaj-, Pripoved pa se v soočanju *!<>vori(:0 " ai,s trakt no in figurativno 1 MAltl.l CUK «Ali hočete poskrbeti, da bodo i gralci dobro nastanjeni? Razumete, glejte, da bodo z njimi dobro ravnali, zakaj oni so zrcalo in skrajšana kronika dt.be: bolje za vas, ako dobite po smrti slab nagrobnik, ko da ste pri njih na slabem glasu, doklej živite. Ravnajte z njimi po svoji časti in veljavi.» Ali je ta hamletovska zah leva bila na letošnjem, že osemnajstem Borštnikovem srečanju, povsem izpolnjena? Ali je danes slovensko gledališče res kronika časa? Nedvomno je, da je Borštnikovo sre Čanje najbolj manifestativna in od mevna prireditev slovenskih poklicnih gledališč, ki v desetih dneh «/e-stivala» merijo svoje moči na odru mariborske Drame. Res je, da so predstave iz prejšnje sezone ob neustreznem terminu, vendar kaže, da drugačnih možnosti ni. In če torej razmislimo o predstavah, ki so v zavesti kritike in občinstva že nekoliko zbledele zavesti posameznih ansamblov pa že oguljene, moramo kljub vsemu pritrditi, da gre za celovito podobo naj boljših lanskoletnih predstav, najbolj ših seveda po presoji selektorja, ki je bil letos dr. Dimitrij Rupel. Tudi letošnje BS je dokazalo, da je slovensko gledališče v nekakšni stagnaciji, v srednjem povprečju, brez izrazitih kvalitetnih vrhov, a tudi brez očitnejših padcev. Izbor predstav je kazal, da si gledališča ne pri voščijo večjega tveganja in se raje vračajo k preverjenim delom, oziroma k takim, ki so za literarno vedo nesporne umetnine. Zato ni naključje, da smo lahko videli le dve uprizo ritvi «domačih» avtorjev, in sicer Kmeclove Mutaste brate» in 'Zajčevega «Potohodca», najbrž pa je značilno, da prav teh dveh del žirija ni ustrezno valorizirala. To se vedno in povsod dogaja, da do slovenskih av lorjev ni pravega odnosa, čeprav je odziv občinstva na njihove «izzive» neposreden in odmeven. Pri tem pa se tudi igralci sami počutijo bolj «do- ma». kajti sodobni slovenski drama tiki obravnavajo aktualno problema tiko. O hamletovski pogostitvi gledaliških ansamblov pa bi morali odpreti pre cej širok oklepaj. Izredno površen in hiter ritem današnjega življenja je seveda prizadel tudi Borštnikovo sre Čanje, ki ne nudi ali ne more nuditi več «gledaliških kotičkov», ne dovo ljuje stika in razprave med gledališčniki samimi, tako da se ansambli po predstavah razkropijo na vse štiri vetrove. Zato ostaja srečanje samo na ravni manijestativnosti, brez glob- Prizor Iz igre «Amadeus» Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki bo s to predstavo gostovalo v nedeljo v goriškem Kulturnem domu Ijega vsebinskega preverjanja. Seveda, zelo lahko je ocenjevati srečanje, ko je le to zaključeno in nanj zmetati celo vrsto očitkov. Pri tem pa ne gre pozabiti na velikanski organizacijski napor prirediteljev, ki skušajo iz leta v leto nuditi severo vzhodni Sloveniji čim več gledališkega utripa. Zato menda ne bo napak, če na koncu postrežemo z nekaterimi podatki, ki kažejo na to, da je bilo letos v okviru BS kar 113 predstav, ki si jih je ogledalo več kot 30 tisoč obiskovalcev. Ob vsej tej množici prireditev nikakor ne smemo pozabiti na že uveljavljeno javno poslušanje radijskih iger, na številne razstave in predvsem na srečanja s slovenskimi dramskimi umetniki, ki so irnela velik uspeh. Iz leta v leto je poskrb Ijeno tudi za kako gostovanje amaterske gledališke skupine iz Koroške; no, letos je bila na vrsti skupina Zarja iz Železne Kaple. Kaj, ko bi v prihodnje gostovalo tudi katero izmed naših «ljudskih gledališč», če ga še imamo? O nagradah tokrat ne bi spregovorili, kajti veliko bi se dalo povedati. Žirija je izbrala svojo pot, na kateri ni bilo večjega prostora za naše SSG, čeprav menimo, da so bili Mutasti bralje» vsaj pid samim vrhom letošnjega BS in jih je občinstvo dobro sprejelo, kljub temu da mu je bila problematika zamejstva «presenetlji-vo» tuja, kar vsiljuje seveda pomisel, da so uradne izjave eno, vsebinski odnos do našega «vprašanja» pa drugo .. . beležnica • kulturna beležnica • kulturna beležnica • kulturna Katoličani in slovenstvo v Benečiji dV()ranKul‘ur,.o društvo Studenci prireja jutri ob 15. uri v občinski sloveni-,-V Petru Slovenov, ob 50. obletnici fašistične prepovedi rabe sani.. S< 'ne. študijski posvet na temo Katoličani in slovensko vprn-* v videmski pokrajini. (50 |,,t* ° uv,,du K. Ruttarja bodo spregovorili A. Cracina in P. Guion lit,, ,PrcP°vcdi rabe slovenščine v cerkvi), B. Race (Razvojne smer-v Trst|H'e J v priložnostnem govoru orisal živu nje, delo in smrt Toneta Tomsi^j revolucionarja, organizacijskega 8 kretarja slovenskih komunistov"1 nega vodilnih organizatorjev OF. N vedel je razloge za poimenovanje P Tonetu Tomšiču prve slovenske Pa tizanske brigade, ki je nekaj časa di edina na Slovenskem nosila na' »proletarska*. Tomšičeva brigada je bila kovačnica kadrov za številne P"" zanske enote, saj je iz njenih vrst šlo kar štirinajst narodnih heroje' Brigado je po 1034 bojnih dneh ■ šal Tito odlikoval s štirimi visok'" odlikovanji, med temi tudi z po- rodnega heroja. Govornik je odi' valce pozval, naj tudi v bodoče gujejo svetle tradicije Tomšičeve ^ gade, se v svojem okolju borijo mir in naj bodo tudi v bodoče sožitja med socialistično Jugosla in prijateljsko Italijo. Ob tej priložnosti so tržaškim Pa^ tizanom in generalnemu konzti* SFRJ podarili v spomin na obisk legacije Tomšičeve' brigade k"! «Tomšičeva brigada',- uvodni del*- ^ Prisrčni slovesnosti so prisostvov generalni konzul SFRJ Drago M šič, konzul Aleksander Nikolič, A j. ro Calabria in Dušan Košuta, P sednik in tajnik VZPI ANPI trza pokrajine in drugi. (J.O.) Na sliki: Livio (levo) in Lut''ia,, Malalan z očetom. Za tesnejše sodelovanje Trsta z vsemi podonavskimi deželami Na vabilo Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče se je kar devet dni mudilo v našem mestu petnajst slušateljev zadnjega letnika gospodarske fakultete na univerzi v Budimpešti, ki jih je spremljal docent ekonomije S. Zoltan. Imeli so vrsto poučnih razgovorov z upravitelji ustanove EAPT s predsednikom Zanettijem na čelu in ogledali so si seveda tudi luko. Mimo tega so se sestali z zastopniki krajevnih špediterjev, Inštituta za proučevanje in dokumentacijo o vzhodnoevropskih deželah — ISDEE, tržaške letovi-ščarske ustanove, županstva ter še tukajšnje gospodarske fakultete, kjer so bili postavljeni temelji za pogostejše vzajemne stike v obliki izmenjave obiskov in prirejanja seminarjev. Vse to v zavesti, kot naglasa vodstvo EAPT, da morata Trst in njegova luka navezati trdnejše odnose tako z Madžarsko kakor sploh s Podonavjem in vzhodno Evropo. Poštni uradi danes zaprti zaradi stavke Obnovitev delovne pogodbe uslužbencem je za marsikaterega delodajalca mučna zadeva. To ne velja snmo na zasebnika, ampak tudi za državo. Primer? Nameščencem poštne uprave je delovna pogodba stekla že konec decembra 1981, od tedaj sta torej minili že skoraj dve leti, a izglcdov za njeno obnovitev je bolj malo. Zaradi tega so prizadete stanovske organizacije sindikatov CGIL, CISL in UIL oklicale za danes celodnevno stavko. V vsej državi ostane križem rok kakih 240.000 poštnih uslužbencev, seveda bodo poštna okenca ves dan zaprta tudi na Tržaškem. Obvestilo trgovinske zbornice podjetnikom V petek, 11., in soboto, 12. novembra, bo v Strasbourgu I. evropski forum o ustanavljanju podjetij. Priredi ga Comite national de liaison des groupements de creatures d'entreprises francis z namenom zbrati za isto mizo vse de javnike, ki so naravno soustvarjalci podjetništva v desetih državah članicah Evropske gospodarske skupnosti, od podjetnikov kot takih do državnih in med narodnih organizmov. Obravnavali bedo dosedanja izkustva in seveda tudi skušali zarisati smernice za bodeče delo. Simpozij utegne zanimati marsikaterega slovenskega podjetnika: za podrobnejša pojasnila naj se obrne na Eme-roteco tržaške trgovinske zbornice, Borzni trg 14, II. nadstropje, soba 225, si cer med 8.30 in 11.40. Jutri in v nedeljo v Dijaškem donut Srečanje mladih manjšine*!' Zavest o potrebi po globljem poznavanju manjšinske problematike v Sloveniji, Avstriji in v Italiji je pred dvema letoma privedla do 1. mladinskega srečanja narodnosti. S tem je bila mladim dana možnost za poglobitev specifičnega položaja manjšine, kateri pripadajo, za spoznavanje položaja drugih manjšin na obmnčju Slovenije, Italije in Avstrije ter za skupno načrtovanje pobud ter za sklepanje medsebojnih vezi. Organizacijo tretjega tovrstnega srečanja je prevzel Mladinski odbor SKGZ. Seminar bo jutri in v nedeljo v prostorih Dijaškega doma v Trstu. Prejšnji srečanji sta bili posvečeni manjšinskemu šolstvu v Prekmurju oz. v Avstriji, tokrat pa bo na vrsti informacija o gospodarstvu manjšine, o urbanističnih problemih in razlaščanjih. Navedeni argumenti so za našo manjšino med najbolj perečimi, zato bo seveda v ospredju položaj slovenske manjšine v Italiji, prireditelji pa upajo, da bodo udeleženci osvetlili tudi položaj svoje manjšine na tem področju. V večernih urah bo na sporedu kulturni program, ki se bo odvijal v Domu Alberta Sirk v Križu. Med seminarjem bo stekel pogovor tudi o možnostih sodelovanja med mladimi ter o konkretnih predlogih za skupno nastopanje. Srečanja se bodo udeležili predstavniki Italijanov in Madžarov iz Slovenije, , Korošce |0. mogoče porabskih Slovencev, ,s° epu-vali pa bodo tudi predstavniki .J" bliške konference ZSMS ter obmej^. konferenc, predstavniki ZKMI 'n . dinske sekcije Slovenske skupn°s Sv. Just: na nekaterih šolah praznik, na drugih pa ne ^ V osnovnih šolah in otroških v ^ v tržaški občini včeraj ni bil" zaradi praznika sv. Justa, ii" občinskega patrona. Sluge, k' > osnovnih šolah občinski uslužbe ^ so imeli namreč prost dan, tako uk ostale te šole zaprte. Na slov ,ep višjih srednjih šolah je potekaj ?ii-pouk, na italijanskih pa je Pr' vc»" radi praznovanja sv. Justa do P p, jn tega kaosa. Več ravnateljev v> >. z,i-nižjih srednjih šol je hotelo vce . pji preti šole, tržaški šolski skrb" ^ii je bil drugačncg*a mnenja. Kij" priim nekaterih šolah ni bilo p<>u"‘ potilo pa se je tudi, da 80 .sl ..pči"' dijaki odločOi za praznovanj" pu- škega patrona in zapustili š°ls slopje. V resolucijah predstavnikov KPl Odgovornosti pokrajinske uprave glede vključevanja prizadetih Pokrajinska svetovalca KPI Luša in kartone sta prejšnje dni predložila re-?°‘uciji, s katerima zahtevata od pokrajinskega sveta, da se izreče v zveri 'i nekaterimi vprašanji v korist aružbcnega in delovnega vključevanja handikapiranih, za kar naši pokrajin-ska uprava še vedno levji delež. ..rv'i resoluciji je dal povod zakon-ki osnutek, s katerim v ada spremite pogoje za obvezno zaposlovanje in-alidov in torej tudi prizadetih ljudi, osnutku bo sedaj razpravljal senat, P°wm ko ga je poslanska zbornica že 'Prejela. Resolucija izhaja iz stališča, a se je pokrajinska uprava neposred-0 angažirala za socialno in delovno vključevanje prizadetih v okviru tretjega «načrta EGS». Zakonski osnutek bo te cilje zelo otežkočil, saj predvideva vsaj tri norme, ki bodo še bolj emarginirale handikapirane. Poglejmo jih. Predvideni so novi zdravniški pregledi (v sporazumu s podjetniki), ki naj bi preverjali stopnjo invalidnosti. Ker nima zakon nobenih specifičnih določil, obstaja nevarnost, da bo veliko handikapiranih ljudi proglašenih za nesposobne dela (kar je v interesu podjetnikov), namesto da bi, v duhu zakona, ugotovili lažne invalide. Zakonski osnutek nadalje določa, da se v odstotek obveznega zaposlovanja tulfaro pri predsedniku ustanove ENEA . Predsednik ustanove ENEA (to je vsedržavnega odbora za raziskave ®. ra*voj jedrske in alternativne energije) prof. Umberto Colombo je vče-aj sprejel posl. Antonina Cuffara, ki je pri vsedržavnem vodstvu KPl od-k°va GMT. zn C°tembo je posl. Cuffaru zagotovil podporo ustanove za razvoj aastvenih in produktivnih struktur na Tržaškem. invalidov vključijo tudi ljudje, ki so postali invalidi mod opravljanjem poklica. Komunista glede tega trdita, da odpira zakon nevarne možnasti za pristranska ugotavljanja invaidnosti, kar vsekakor zmanjšuje možnasti zaposlovanja handikapiranih ljudi. Lsta nevarnost je tudi v določilu, da se ukine «pretok» med raznimi seznami ljudi, ki jih dosedanji zakon o obveznem zaposlovanju upošteva. Tako je npr. bilo sedaj mogoče, da je urad za zaposlitev, potem ko je izčrpal seznam invalidov - vojnih sirot, lahko prešel na civilne invalide. Komunista zato zahtevata od pokrajinskega sveta, naj izreče vladi in o-bema zbornicama svoje negativno sta lišče do predvidenega zakona, ki bi dejansko oviral prizadevanje pokraji ne za delovno vključevanje prizadetih ljudi. Druga' resolucija pa sprašuje pred sednika pokrajine, kdaj se bo začela služba za spremstvo handikapiranih otrok in kaj misli uprava storiti za njeno kakovostno izboljšavo. Glede prvega vprašanja se je neuradno izvedelo, da bodo spremljevalci lahko nastopili službo v prihodnjem tednu (torej z dvomesečno zamudo), glede dru gega pa kaže, da bo do konca leta pokrajina sklenila s skrbništvom posebno konvencijo, v kateri bodo spre mljevalci dojeti kot vzgojitel ji in ne kot prevozniki. Razstava KPI o Libanonu KPI je priredila včeraj na Trgu sv. Jakoba manifestacijo z razstavo o pa ožaju v Libanonu. Komunisti so izbrali za svojo prireditev prav dan, ko je v rimskem parlamentu tekla razprava o prisotnosti italijanskih čet v Libanonu. Zadnji dramatični dogod- ki, pravi KPI, so v bistvu radikalno spremenili značaj in cilje mednarodnih mirovnih sil v tej bližnjevzhodni državici, zato je treba celotno vprašanje ponovno preučiti, da bi omogočili rešitev temeljnih problemov, ki že 'eta uničujejo Libanon. FRIULIA: glavnico na 38 milijard lir V Trstu bo ob 11. uri dne 21. decembra v prvem in ob isti uri nasled njega dne v drugem sklicanju redni ter izredni občni zbor deželne finančne družbe FRIULIA. Dnevni red: odobritev obračuna za finančno leto, ki se je zaključilo 31. junija letos, izvolitev upravnega sveta in nadzornega odbora ter odobritev sklepa o zvišanju glavnice na 38 milijard lir. Obvestilo o dvojnem občnem zboru je bilo naslovljeno delničarjem družbe 29. oktobra z ustrezno objavo v Uradnem vestniku. SOCOF: Navodilo finančnega ministrstva finančno ministrstvo je izdalo a,, m<> navodilo v zvezi z vpla- l JJ.m občinskega davka na do-..rVf «d zgradb SOCOF. Gre za ki K,SaV<> *ls^m hišnim lastnikom, '"do davek poravnali neposredni občinski blagajni (Ul. Nordio s, ,n ki imajo v posesti več ni ,’.kot pa je obrazcu preglcd-ki h. ^ ^ teeba izpolniti. Ta-r;.. avkopIačevalci smejo izpolni i' Ln°. sam° položnico v treh ko-Elnh 17 katere bosta razvidna o rB> /'ncs<‘k davka in podatek dav ?vi*u *8radb, na katere se zarioi- na?aša- Prijavi mora pri-tr h i Položiti — ravno tako v s<> koPUah — seznam zgradb, ki Vseh°aVr*ene davku, z navedbo vola ...tekiaikov, ki jih zahteva ka ' ni Mrazeč (kje stoji vsa-ni itesamezna stavba, če je ali t(( °Proščena davka ILOR, če je z„p .^te^avanjska ali drugačna bo i - ****’)• vpiačilu davka te “ a'nska blagajna izročila in-ložni? . Pobotnico kopijo poznam*' in k<>pi-i|) omenjenega se- Uspel seminar za organizatorje kulturnih dejavnosti Iz Ljubljane z obnovljeno voljo do dela Dvajset večinoma zelo mladih udeležencev je v začetku tedna uspešno sklenilo svoje štiridnev no bivanje v Ljubljani, kjer so se neposredno približali kulturnemu utripu sbrvenskega središča in na seminarju poglobili znanje z ljubiteljsko kulturnega in informacijo s političnega področ ja. Priredila ga je Zveza slovenskih kulturnih društev s sodelovanjem Zveze kulturnih organi zacij Slovenije, udeležili pa so se ga člani kul turnih društev in mladinskih krožkov iz Doline, Boljunca, Križa, Opčin, Saleža, od Banov in iz Gorice. Pri obračunu te uspešne pobude pa ne gre, da ne bi takoj na začetku izrazili obžalovanja, da je bila udeležba vse preskromna, saj ni bilo izpolnjenih niti trideset mest, kolikor jih je zve za dala na razpolago društvom. Seminar sicer po teka približno vsake dve leti, tako da se ga je v preteklosti že udeležilo precej naših kulturnih delavcev, vendar gre žal skoraj vedno za tiste, ki so že sicer delovni in «vpreženi», medtem ko je najmanj zanimanja prav pri društvih, ki se srečujejo z največjimi težavami. Preskromno udeležbo nam je v svoji,oceni lju bljanskega seminarja potrdila tudi ena od le tošnjih udeleženk, predsednica KD France Prešeren iz Boljunca Sonja Gregori. Od sedmih dru štev z Brega, sta se vabilu na seminar odzvali le dve, nam je povedala v primer, čeprav bi po njenem mnenju udeležba koristila prav vsem, posebno pa tistim, ki iščejo svojo identiteto in skušajo oživiti kulturni utrip svoje sredine. S seminarja se je vrnila navdušena, oborožena z novi mi zamislimi, nasveti, z novo voljo, da bi marsi- kaj preizkusila v praksi. Podobne vtise so iz Ljubljane odnesli uidi ostali udeleženci, ki so se po štirih dneh tudi med seboj zbližali, tako da se kaka vez utegne nadaljevali tudi doma in uresničili v mmem sodelovanju med društvi. Prpi dan seminarja je bil posvečen razgovoru o kulturi v zamejstvu in v Sloveniji, ki so ga vodili Jože Osterman in Martin Zakonjšek za ZKO in predsednik Z SKD Marko Kravos. Posvečen je bil pretežno informaciji o organizaciji kul turnega delovanja Slovencev doma, v zamejstvu in v tujini. Sonja Gregori je opozorila posebno na podatek, ki je bil za udeležence velika novost: samo v Evropi deluje 56 društev na ših izseljencev, medtem ko imajo Slovenci v svetu kar tri tisoč organiziranih oblik kulturnega udejstvovanja. Poleg tega pa je bistveno raz liko med razmerami, v katerih delajo ljubiteljske kulturne organizacije na tej ali oni strani meje, strnila v ugotovitev, da je pri nas ta dejavnost zgolj v amaterskih okvirih, medtem ko v Sloveniji delajo bolj profesionalno. Zanimiv, neformalen in zelo živ je bil pogovor o političnem trenutku naše manjšine v širših okvirih odnosa z matico in italijansko republiko, ki ga je vodil odgovorni urednik našega dnevnika, Bogo Samsa. Bila je to informacija o ustroju SKGZ in njenih članicah, o vprašanju globalnega zaščitnega zakona, o Pertinijevem obisku in polemikah v zvezi z njim, o odnosih manjšine z jugoslovanskimi republikami in podobno. Jože Valentinčič in prof. Skalar sta govorila o strokovnem pristopu k delovanju v ljubiteljskih skupinah, posebno velik odmev pa je med udeleženci imelo predavanje Dora Hvalice o novih dejavnostih. V trenutku iskanja in prizadevanj za novo, kvalitetnejšo poživitev delovanja naših društev, je bilo njegovo izvajanje še posebno dobrodošlo. Opozoril je na to, da mora biti dejavnost ukrojena po potrebah in interesih tistih, ki jim je namenjena, biti mora aktualna, dobro pripravljena in opremljena z vidno in izčrpno informacijo. Če so ti pogoji izpolnjeni, potem odpade vrsta problemov, kakršni so pomanjkanje denarnih sredstev, prostorov in podobno. Ne smemo se sprijazniti z mnenjem, da ustvarjalnih moči ni, saj ne morejo priti do izraza, če jim ne damo priložnosti. Sonja Gregori je seminar izredno ugodno ocenila, posebno lep vtis ji je zapustil Cankarjev dom, kjer so si ogledali nekaj predstav, pa tudi gostoljubnost in urejenost Doma dijakinj šole za medicinske sestre, kjer so na primer prvič videli jedrsko zaklonišče. Poudarila je veliko razliko med našimi in tamkajšnjimi razmerami in dodala, da bi lahko marsikako zamisel uresničili tudi pri nas. Mednarodno zasedanje v miramarskem centru V miramarskem centru za teoretsko fiziko bo od 7. do 11. novembra drugo mednarodno zasedanje o uporabi fizike v medicini in biologiji. Zasedanja se bo udeležilo nad 300 znanstvenikov, ki^ bodo predstavili preko 100 referatov. Trideset uglednih raziskovalcev bo podalo pregled o znanstvenem raziskovanju na obravnavanem področju. Tragedija bolezni in samote Zaradi podhranjenosti umrla 74-lidnu Luigia Manin tezni in° g0 °digravala tragedij za ha.še sam°te, ki je sicer p< g°vornii, m°ste, ob brezbrižnost aia, a . ustanov, že skoraj vs rta a je bUo^K nten°xt. Njeno Zatean- brezupno in vsaka > r«jenar°vg i4'- ure je Luigi Nec. V Avianu, umrla, te naJgeri tetejša Santa (zc :dravstven dt.ricnem oddelku, i^om st ? stanje pa ni v zas da 'te)* bolničarjem p Si datanbl i zadnje dni tal Saj ^ta zmogH do trf Sa zati*^1 dramatičen. ,a|a na d’ vrtoglavice stali S vY a in ^ubijala i bolnici st^nju so 6Za*a na ,J .JI; ,.njena sestra Postelji, povsem izm Ob takem dramatičnem primeru bi se morali v prvi vrsti zanimati člani večine v upravnem odboru KZE, ki se še vedno prerekajo za vodilna mesta, namesto da bi vložili svojo človeško in politično moč za ustvarjanje dastoj-ne sužbe v prid ostarelih. Še koliko časa bodo morali priletni Tržačani u-mirati na tako nečloveški način? Spet tatvina v stanovanju Tatvine v stanovanjih se v našem mestu zaskrbljujoče vrstijo iz dneva v dan. Tako so včeraj zjutraj običajni neznanci* izkoristili trenutno odsotnost 75-letnega upokojenca Livija Alessija ter vdrli v njegovo stanovanje v Ul. Bramante 4. Iz spalne sobe so ukradli deset zlatih prstanov, tri zapestnice in štiri zaponke v skupni vrednosti 25 milijonov lir ter približno 350 tisoč lir v gotovini. • Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 7. novembra, ob 18.30. Na dnevnem redu ima razpravo o programu novega odbora. Društveni bar ima novega upravnika O novem V Sirkovem domu spet živahno Od nedelje dalje spet redno obratuje društveni bar v Domu «Alberta Sirka« v Križu. Upravo bara je prevzel domačin ferdinand Bogateč (na sliki), pri tem delu, kot nam je sam povedal, pa mu bo ob potrebi priskočila na pomoč tudi družina. Novega upravnika bara so člani KD Vesna in ŠD Mladina pozdravili s skromno, a simpatično slovesnostjo, ki se je je udeležilo veliko število vaščanov. V imenu upravnega odbora Sirkovega doma je na kratko spregovoril njegov predsednik Vladimir Tence, pozdrave pa sta prinesla tudi Ljubo Košuta za KD Vesna in Enijo Bogateč za ŠD Mladino. Bar v kriškem kulturnem domu bo odprt vsak dan od 16. ure dalje. upepeljevalniku Tržaška občina sporoča, da se je 31. oktobra sestala posebna komisija, ki ima nalogo, da sestavi dokončne predloge za umestitev novega upepeljevalnika mestnih smeti. Komisija, sestavljajo jo odbornik D’Alessandro in nekateri izvedenci, si bo v ponedeljek og edala pasamez-na mesta, kjer bi lahko namestili novo napravo. • Danes ob 18.30 se bo v Miljah sestal občinski svet. Na dnevnem redu bo tudi, pneg vrste tekočih upravnih zadev, razprava o ameriški agresiji na otok Grenado. Zapustila nas je Ana Hreščak vd. Pregare Pogreb pokojnice bo jutri, 5. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev. SVOJCI Ricmanje, Ljubljana, Maribor, Hrvatini, 4. novembra 1983 pilerUa Ul. sv. Frančiška 20 — TRST vas vabi danes, 4. novembra, ob 18. uri na otvoritev samostojne razstave VELIČKOVIČ risbe in grafika. Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Jutri, 5. novembra, ob 10. uri: Otroška matineja. Velika dvorana Danes, 4. trn., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Koncert v spomin na Gustava Mahlerja. Okrogla dvorana Danes, 4. novembra, ob 22. uri: Nočni program «Partija kart«. l(H7St&VC Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije. Od 15. do 21. novembra: VI. knj žni sejem. V sklopu sejma bodo tudi strokovna srečanja, predavanja in okrogle mize. Od 23. do 30. novembra (I. preddverje): Razstava likovnih del s tematiko iz NOR. TEATRO STABILE Sezona 1983-1984. — Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev pri krož kih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagajna: tel. 69-406. 68-331. 65-700. ROSSETTI Danes ob 20.30 Aroldo Tieri in Giu-liana Lojodice v delu Itala Sveva «Un marito« v priredbi Tullia Kezicha. Režija Gianfranco De Rosio. 30 in 20-odstotni popust za abonente. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni. V torek, 8. t.m., ob 21. uri enkrat na predstava recitala kantavtorja HRAN DUARDIJA. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni Pasaža Protti: paiter 15.000 lir, galerije 12.000. Za abonente 20-odstotni popust. VERDI Jutri, 5. nov., ob 17. uri (red S) sed ma predstava Verdijeve opere «1 due Fo scari». Dirigent Danici Oren, zbor in orkester gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 4. novembra, ob 19.30: I’. Shaf-fer «Amadeus». Predstava za red premiera in izven v veliki dvorani Kultur nega doma v Novi Gorici - gostovanje SLG iz Celja. Mladinski oder Jutri, 5. novembra, ob 10. uri J. Gra-bowski: VOLK IN KOZLIČKI. Gostovanje Mladinskega odra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Koncerti Izleti Šestdesetletnih iz Boljunca TVOJ POM □ Oprema Med ljudmi naših vasi se je ustalila navada, da skupaj proslavljajo pomembnejše življenjske jubileje. Tudi to so pomembni dogodki v življenju naših krajev, saj se tudi skoznje kaže stopnja družabnosti in življenjskosti naše skupnosti. Pred nedavnim so takšen skupinski jubilej proslavljali 60-letniki iz Boljunca, ki so za to priložnost organizirali zanimiv in prijeten izlet v Furlanijo. Še prej so sc, po ustaljeni navadi, poklonili spominu tistih, ki jim ni bilo dano, da bi proslavljali 60. življenjski jubilej. Med njimi so tudi nekateri, ki so padli v NOB. Praznovanje, ki je sledilo komemorativnemu delu, so poživili tudi domači «Veseli godci« Kino Glasbena matica - Kulturni dom Trst, 2. abonmajski koncert dne 8. novembra ob 20.30: Nora Jankovič - mezzosopran in Neva Merlak - klavir. Prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni Glasbene matice (dopoldne) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Ariston 16.00, 18.25, 20.20, 22.15 «Re psr una notte». Režija Martin Scorsese. Igrata: R. De Niro in G. Louis. Eden 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 «11 peto-man ». Ugo Tognazzi, Mariangela Me-lato. Režija Pasquale Festa Campanile. Fenice 17.00. 18.40, 20.20, 22.15 «F!ash-dance«. J. Beals, M. Nuori, B. Bauer. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 «1 ragazzi della 56. strada«. Režija F. Ford Coppola. Mat Dillon. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 «Gli amo ri delle superporno dotate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 «Un jeans e una maglietta». Lino D'Angelo. Grattacielo 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15 «Mani di fata». Renato Pozzetto in E-leonora Giorgi. Mignon 15.00, 16.45, 18.30, 20.20 in 22.15 «Week end di terrore«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 15.30 22.20 «Crcepshow». Capitol 16.00 22.00 «Tuono blu». It. Schaider. Moderno 17.30, 19.45, 22.00 «Braccalo». Alain Delon. Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 2130 «Lady Florence«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30. 18.20, 20.10 in 22.00 «Pink Floyd the wall». Režiji: Allan Parker. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumicre 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Joll a grande richi sta«. Alcione 16.30 - 22.00 «La scelta di So-phie«. Razna obvestila V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 7. t.m., predstavitev novega pesniškega dela Ljubke Šorli. Njeno zbirko otroških pesmi «Ve-seli ringaraja« bo predstavila Marija češčut. Začetek ob 20.30. Zveza vojnih invalidov obvešča, da bo v novembru pisarna odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 17. ure. Razstave Praznovanje novega leta v Moskvi. Od 29. 12. 83 do 2. L 84 organizira zdru ženje Italija - SZ 5-dnevni izlet v Moskvo. Informacije na št. 040/220-213. ZSŠDI priredi 26., 27. in 28. decembra izlet v Sarajevo z ogledom olimpijskih naprav, mesta in s smučanjem na Jaho rini. Prijave v pisarni združenja do 14. t.m., kjer dobijo interesenti tudi ustrezna pojasnila. Heart na Opčinah, Narodna ul. 122, ki bo danes, 4. novem lira ob 18. uri Včeraj-danes Danes, PETEK, 4. novembra Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 Dolžina dneva 10.01 Luna vzide ob 5.54 in zatone ob 16.51. Jutri, SOBOTA, 5. novembra ZAHAR Vreme včeraj: temperatura zraka 16,1 stopinje, zračni tlak 1024,9 mb pada, ve ter 7 km na uro severovzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,3 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, U. Combi 19, Pro-sek Žuvljc. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Pro sek, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171. predpraznična od 14. do 20. ure in p: a znična od 8. do 20. Mali oglasi telefon (0401 7946 72 Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino vabi na ogled razstave o ukinitvi slovenskih in hrvatskih šol ob 60-letnice Gentilejeve reforme. Urnik raz stave: vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. SKD Tabor Opčine. V Prosvetnem do mu na Opčinah razstavlja svoje slike Demetrij Cej. Razstava bo odprta do 7. novembra s sledečim urnikom: vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. JULIJSKA KRAJINA promet ter tržne dejavnosti AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA Deželna direkcija za ceste, prevoze in sporoča ■< uporabnikom kriškega, devinskega in sesljanskega portiča, da je deželna uprava, na osnovi deželnega zakona 66/83, poverila zakup za vzdrževalna dela v zgoraj navedenih portičih. Zaradi del bosta morali biti popolnoma izpraz.njeni vodni površini kriškega in devinskega portiča približno 20 dni v obdobju november - december in trenutno odstranjene nekatere privezi ob južno-vzhodni obali sesljanskega portiča (med splaviščem in prvim pomolom po Castelreggiu). Pristojna luška kapitanija pripravlja odgovarjajoče odloke. Vabimo na otvoritev nove trgovine usnjene galanterije PRODAM klavir pianino KAPS, star 1 leto s 4 letno garancijo za 3.500.000 lir (po dogovoru). Tel. na št. 220-674 od 13.30 do 14.30. PRODAM 60 kv. m veliko stanovanje v Trstu. Za podrobnejše informacije telefonirati po 19. uri na št. 212 629. ZASTOPNIK IN PRODAJALEC Devetak Marjo, Ul. Zanetti 22/a - Sovodnje ob Soči, tel. 0481/882-112 od 12. do 13. ure že 10 let na tržišču za svetovno priznano posodo ponuja razne kombinirane garniture, posamezne posode, razne servise in pribore itd. v INOX Cr. NI. 18/10 po tovarniški ceni. IZPIT ZA URADNIKE razpisuje Posojilnica v Sovodnjah. Potrebna je diploma knjigovodje ali drugega zavoda trgovske smeri in bivališče na območja sovodenjske občine. Prijave do 5. novembra. Informacije na posojilnici. PRODAJAMO nezazidljivi zemljišči pod Dolanjo vasjo pri Kontovelu (1500 kv. m) in na Kontovelski gmajni (5.000 kv. m). Telefonirati v jutranjih urah ria št. 040/225-451 in popoldne na št. 040/225-723. POŠTENA ženska nudi pomoč v gospodinjstvu. Pokličite na tel. št. (003865) 24751 v večernih urah. KLAVIR - pianino, samo če v odličnem stanju, kupim takoj v gotovini. Tel. 040/52277. V ŠTANDREŽU prodajamo zazidljivo parcelo 830 kv. metrov. Telefonirati na številko 0481/21058. NUJNO IŠČEM stanovanje v najem za določeno dobo. Tel. na št. 040/942621 PRODAM 120-basno harmoniko «Scan dalli«. Tel. 826186. PRI SV. JAKOBU prodam 2-sobno sta novanje z vsemi komforti. Tel. na št 743988. PRODAM dvoje vrat — višina 2 m, ši rina 75 cm s šipo 80 cm. Telefoni rati na št. 040/741670. RENAULT 5 TS, letnik ’76, 90.000 km prodam za 2.500.000 lir. Telefonirati na št. 040/231851. PRODAM po zelo ugodni ceni mikrofon SENNHE1SER mod. MD 441 in 2 mikrofona RCF mod. MD 1750. Tel. na št. 830-383. IZGUBIL se je 2-mesečni psiček volčjak v bližini Boljunca. Kdor ga naj de. je naprošen, da telefonira na št. , 228318. PRODAM FIAT 127, letnik 1981. Tel. na št. 228389. IZGUBILA sem psico pasme škotski ovčar (Lessie) na Krasu. Sliši na ims Diana. Najditelja prosim, da telefonira na št. 213391. ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi nujne selitve prodam po izredno ugodni ceni lepo stanovanje v mestu na po dročju z vsemi uslugami. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št. 040/826495. PRODAM motorno vozilo Bravo staro 2 meseca, malo rabljeno. Telefonirati na št. 040/226-129. Podjetje MARSICH preiabbricati ROCOL CALLAIA An. št. 1683 (SS 202 lil. km) Tel. 910806 + CEMENTNE CEVI + GREZNICE «IMHOFF» + DEPURATORJI in NAPRAVE ZA KLORIRANJE DOBAVA IN GRADNJA KERAMIČNIH PECI KAMINI «EDILKAMIN» KERAMIČNE PLOSCICE OPREMA ZA KOPALNICE EDILMA TRST - Ul. dell’Uva 2 Tel. 411309 Razstava Ul. Boveto 33 (Baikovlje) Že 60 let zanesljivo mesto orientalskih preprog TACCARI ORIENTALSKE PREPROGE Ul. Giustiniano 6 (Foro Ulpiano) TRST at. M*ertot Široka izbira ODEJ POSTELJNIH PREGRINJAL ZAVES KRETONOV NAMIZNIH PRTOV TRST - Ul. Ginnastica 22 - Tel. 795-998 KDOR Sl RAD SAM POMAGA, dobi pri Utilegno TRST Ulica della Guardia 18 PANELKE, FURNIRJE, RAZNOVRSTNE LETVE, IVERICE, SMREKOVE DESKE Režemo materiale v vseh merah Naročila in dostave od 15.00 do 18.00 Na razpolago vam je w m TECNOLUCEsri ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJIH0 REGGIANI... C bitron i -___- VIDEO oso mali reflektorji za stanovanjsko opremo videohišni telefoni in TVCC avtomatizacija vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave Q 11 AS A R TRST naprave za radijsko vodenje Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 94742^ V ospredju vprašanje zaposlovanja žensk Vloga ženske v sodobni družbi sodi j11«! tista vprašanja, o katerih se po-lemike, kljub nekaterim osvojenim staliSeem, nikoli ne poležejo. K ponovni in precej ostri razpravi o na fazani dilemi — ženska naj bo do-jna, oziroma tudi ženska ima pravico zaposlitve — je nedvomno pripomogla huda gospodarska kriza, ki globoko označuje trenutni položaj po Celem svetu. Polemike se namreč niso zemljepisno omejevale na tiste države, ki so samo deloma osvojile nekatera na-ola o enakopravnosti žensk v družbi p1 vsaj, kar zadeva zaposlovanje, pmveč so se precej polemično razvile pp v tistih državah, ki, vsaj s teo-,iškega vidika, priznavajo pravico enske, da se izoblikuje kot povsem nniostojna osebnost. Zanimivo je, če seveda na takšne j ■inve gledamo kot opazovalci, da se p na primer v Sloveniji, kjer je vklju n^npje žensk v gospodarsko proiz-r*-osti d0 ženskih v ci ’ H?! ^ 1° na primer dogodilo |<0 °venijj pred približno pol stoletja. ševati SP tudi na račun žensk skušali re- Posledice Svetovne gospodar L, ^ize, se tudi tokrat pojavljajo Prot' <>’ ki i° >e 19H1931 jem ^Slovenec'*: «žena bodi po svo-^raljic,V^enjU sve*-n‘ca' v družini pa Seveda se k javni razpravi o tem vprašanju oglašajo predvsem tisti, ki imajo jasno izoblikovana stališča; zelo pomembno pa je in ne samo z znanstvenega vidika, da je znan od nos, ki ga ima slovenska družba kot taka do dejavnosti žensk, s posebnim poudarkom tokrat na žensko gospodarsko emancipacijo. Zato se je revija «Naša žena*, ki v novembrski številki objavlja poglob ljen prispevek o tem vprašanju, po-služila raziskave slovenskega javnega mnenja, ki je potekala februarja 1982 in je zajela 2049 odraslih ljudi. Večina anketirancev (54,8%) je na vprašanje o zaposlenosti žensk odgovorila, da-je vsak človek s svojim delom dolžen skrbeti za svoj obstoj, ne glede na spol. Malo, 5%, se jih je le odločilo za odgovor, da je lahko ženska zaposlena, če ni poročena in nima otrok. Enako število odgovorov (16%) pa sta prejela odgovora, da je ženska zaposlitev, točneje plača, le dodatek moškemu zaslužku, oziroma, da ženska lahko dela, če se tako do govori z možem. In porazdelitve anketirancev po spo lu in starosti sta izšli še precej razumljivi ugotovitvi: ženske holj odločno zagovarjajo nujo po zaposlitvi izven doma. medtem ko pa so med moškimi mlajši veliko bolj naklonjeni ženski e-nakopravnosti. Zelo očitno izstopa med intervjuvanci tudi stopnja izobrazbe: anketiranci z višjo izobrazbo odločneje zagovarjajo žensko ena kopravno zaposlovanje, med ženska mi samimi pa so med tistimi z naj višjo izobrazbo najodločnejše žago vornice ženske popolne osamosvojitve. In končno sta dve tretjini anketi rančev zavrnili predlog, da bi na ra čun žensk reševali brezposelnost. Kljub polemikam je torej zavest o e nakopravnem vključevanju ženske v gospodarski proces dovolj prodrla v zavest slovenskega javnega mnenja, da bi težko osvojila smernice doku menta «Temclji in okviri dolgoročne socialne politike*. Poseben odlomek, ki se nanaša na prihodnost, se nam reč dobesedno glasi: «Proučiti mož nosti, da bi mlade ženske, ki čakajo na zaposlitev, imele ustrezne social ne in ekonomske pravice, da bi lah ko že tedaj zasnovale družino in rodile*. (bip) Novosti na knjižni polici litija Čop: lsma in spisi ZgJS° čop (1797 1835), jezikoslovec, ZnanJlnaT’ kritik, ena najbolj znanih Ča,saV>en^1 osebnosti Prešernovega ne n (l S !!i doživel izdaje svojega zbra niSo • »e‘a v celoti. Zlasti pri nas še Ha 5e ? niegova v nemščini napisa iz zar?eJzl}a’ vsa pisma in ev. teksti VedenihCine' P)va izbora besedil, pre stoletn7 v ,sl°venščino; sta izšla za sfci j2h Co dopove smrti. Drugi sloven leta i Oto ]e. Pripravil prof. Janko Kos besed„ ~ Pa je v zbirki Naša kaj p.; Takrat je bilo objavljenih neti Tinhern’ devet tekstov, ki govore Šernu aJtu- Pohlinu, Kopitarju, Pre-PKanlTPanovi Micki in Matičku, lornki h?}11 Kranjsk i čbelici, pa od ^r/carvi5 CoP°ve razprave o slovenski k°n(h.T 1 Pravdi. Sedaj je v zbirki lzb0r c- Pr* Mladinski knjigi izšel nov Pisma °povePa dela pod naslovom loko spisi. Pripravil ga je prav Piša; ov ^ ie izbral dela, na Povedo,°,e in kazalo, tekste pa je %. Zv l Janko Moder. To je sicer že rQ*Pila ^ kondorja, zbirke, ki se je ?f!ača,i,rie samo Po obsegu temveč po St.i Pod P07nenu svojih izdaj, zla di izdali”1 urednikom. In tako tu petnih '. , pa PTesega pomen pov-Kos p :i°lskih izdaj. Urednik Janko ^°Pa rin da je sedanja izdaja 1obširnejši natis Čopovega iz . branega dela v slovenščini, ni pa se veda zbrano delo, ker ne zajema vse ga njegovega dela. Prinaša pa spise, ki jih je Čop sam objavil ali name raval objaviti. Predvsem prinaša se dan ja izdaja razširjen izbor pisem, med njimi tista, ki imajo literarni po men. Nadalje objavlja izbor gradiva za slovensko literarno zgodovino, po leg prejšnjih, že objavljenih tekstov, tudi nekatere nove odlomke iz razprav, zlasti o slovenski črkarski pravdi. Urednik v svojih uvodnih opombah tolmači svoj izbor in prikazuje, kaj je ostalo še za objavo v zbranem delu, med drugim tudi gradivo iz zapušči ne, ki je shranjeno v Narodni in uni verzitetni knjižnici v Ljubljani. Opom be k tekstom prinašajo običajne tovrstne podatke o nastanku, hrambi in objavi posameznih del in najnujnejša ostala pojasnila. Čopovo izbrano delo je dovolj zanimivo za prebiranje tudi v današnjem času. Morda so pisma pomembnejša za spoznavanje tedanjih kulturnih in literarnih razmer doma in po svetu. Zato pa za povprečnega bralca danes manj privlačna. Skorajda aktualni pa so spisi o slovenski črkarski pravdi, ki dajejo dragocene podatke o razvo ju slovenščine in naše pisave. Sicer pa bo kulturna in literarna klima s problematiko tedanjega časa, ki veje iz celotne knjige, za marsikoga pravo odkritje. Že ta pa nakazuje na dokajšnjo zanimivost, značaj in pomen iz daje. Sl. Ru. PROIZVODI ZA LASE IN ESTETIKO UL. TOTI 12 - TRST. TEL.: 766924 radiotelevizija IT A L!JAMSKA TELE HTJJA Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 12.05 Halo, Raffaella? 13.30 Dnevnik 1 14.05 Po poteh Kalifornije TV film 15.00 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 15.30 Šola in vzgoja 17.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 17.05 Koncert Edoarda De Crescenza 18.00 Tutti in pista nel Šesto Con ti nente 18.30 Taxi TV film 19.00 Italia sera rubrika Dnevni-ka 1 20.00 Dnevnik 1 20.30 L’automiobile TV priredba 22.10 «L’isola del dottor Moreau* - film 23.45 Dnevnik 1 - zadnje vesti Drugi kanal 10.15 Kinematografski program 12.00 Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 Ob 13. uri 13.30 Capitol - nadaljevanka 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Rhoda - TV film 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 «Detenuto in attesa di giudi-zio* - film 23.30 Bergamo: Boks Tretji kanal 15.0!) Šola in vzgoja 16.00 Antologija fašizma v slikah 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Spomin na pesnika Umberta Sabo 20.05 Šola in vzgoja 20.30 2. mednarodni natečaj «Maria Callas - Novi glasovi za liri ko* 21.20 Dnevnik 3 21.55 2. mednarodni natečaj «Maria Callas Novi glasovi za liriko* 23.00 Glasba iz Firenc JEGOSLOVAMSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 TV v šoli 17.59 Modro poletje otroška nani zanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Zdravilne vode - izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I. 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Bratje nabrusimo kose 20.45 Ne prezrite 21.00 TV kviz 22.10 TV dnevnik II. 22.25 Nekdo me opazuje film Zagreb 16.40 TV v šoli 17.40 Poročila 18.15 Posvetovalnica za starše 18.55 Kronika občine Reka 19.30 'IV dnevnik 20.00 Androsove tarče nanizanka 20.50 Zabava vas Branka Ščepano- vič 21.35 IV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji Odprta meja med drugimi tudi naslednji prispevki: TRST — Dokument tržaških katoličanov «Cerkev v službi mesta* GORICA — Tržnica GORICA — Razstava v korist handi-kapiraneem TRST — Epidemija divjadi na tržaškem in goriškem Krasu TRST — Mednarodno tekmovanje športne ritmične gimnastike za ((Modri kij* TRST — Razstava o zgodovini slovenskega šolstva ter športna napoved 17.05 'IV šola 17.30 Risanke iz serije Mala Dulu 18.00 Velika dolina serijski Tilni 19.00 Risanke 19.30 TVD vse danes 20.30 En dan Dcnisoviča film 22.25 TVD Nocoj 22.35 Visoki pritisk glasbena oddaja Z/l SE IS ME CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.(!0 Una vita da vivere - nadalje vanka 10.00 Rubrike 10.30 Aliče IV film 11.(K) Rubrike 12.00 Help glasbena oddaja 12.30 Bis - oddajo vodi Mike Bon giorno 13.00 II pranzo e servito nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - nadaljevanka 14.30 General Hospital - nadaljevanka 15.30 Una vita da vivere - nadaljevanka 16 50 Hazzard - TV film 18.00 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.00 Jenny e Chachi TV film 19.30 Baretta TV film 20.25 Ciao gente - zabavnoglasbena oddaja 22.20 «11 prof. dott. Guido Terzilli primario della clinica Villa Ce-leste convenzionata con le mu tue» - film 0.25 «Amore facile* - film RETEOUATTRO 8.30 Ciao ciao 9.30 Mammy fa per tre - TV film 10.00 Papa caro papa - TV film 10.30 «Cammina non correre* - film 12.15 Quella časa nella prateria - TV film 13.15 Padroncina Flo - novela 14.00 Agua viva - novela 14.50 «La belva* - film 16 20 Ciao ciao 17.20 Dr. Slump e Arale - risanka 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Danem’ Days novela 19.30 La famiglia Bradford - TV film 20.30 Dynasty - TV film 21.30 «I’incompreso» - film 23.30 Caccia al 13 - športna rubri ka - Ob koncu: Nočni film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.55 Čara čara - novela 9.40 Fcbbre d’amore - nadaljevanka 10.20 «Titanic» film 12.10 Hoganovi heroji - TV film 12.40 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Čara čara - novela 14.45 Fcbbre d’amore - nadaljevanka 15.30 Aspettando il domani - nada ljevanka 16.05 Bim bum bam 17.50 La časa nella prateria - TV film 18.50 La donna bionica - TV film POSTAJE 20.00 Risanka 20.30 «Mia moglie e una strega* -film 22.20 Ric e Gian Folies - zabavna oddaja 0.10 «Poliziotto sprint* - film TELEPADOVA 7.30 Risanke 8.30 «La smagliatura* - film 10.00 Taxj - TV film 10.30 Laura - TV film 11.15 Cuore selvaggio TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.50 Cuore selvaggio TV film 15.45 Codice 3 - TV film 16.30 Risanke 19.30 L’incredibile Hulk - TV film 20.30 «11 gigante* - film 23.00 Toma - TV film 24.00 «Causa di divorzio* - film TRIVENETA 8.00 II piccolo Inch - TV film 8.30 Posebni agent - TV film 9.30 Hoganovi heroji - TV film 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.40 Salut Champion TV film 13.30 Risanke 14.00 Medusa - TV film 14.30 «11 suo angelo custode* -film 16.00 Kinoprogrami 16.30 Risanke 17.00 La lama d’Oriente - TV film 17.30 Risanke 18.00 Rubrika o motorjih 19.00 Rubrika o ribolovu 20.30 «Tatort - il luogo del delitto* film 22.00 Q. P. Coupons TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme 12.45 TV dnevnik 13.00 Funny Face - TV film 13.30 Anche i ricchi piangono - TV film 14.00 Film 15.40 Risanke 16.00 L’uomo e la citta - TV film 17.00 Spaziotto 18.55 Funny Face - TV film 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 Anche i ricchi piangono TV film 20.40 «Funerale a Berlino* film 22.15 Longbridge Story - TV film 21.15 Nagradno tekmovanje 21.30 Abat-jour 21.35 L’uomo e la citta - TV film HA mo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 13.00 O- poldanski zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12. Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih: «Oče naš*; 14.30 Od e-krana do ekrana; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Imena naših vasi; 18.30 Nabožna glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.(K) Glasba za dobro jutro; 6.15 Pra vočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 6.45 Prometni servis. Napoved radijskih in TV programov; 7.15 Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz Val 202; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.45 Glasbene šole; 14.20 Primorski in zamejski zbori; 14.35 Zabavno - glasbena oddaja; 15.30 Danes z nami; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o . . . RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00, 23.CM) Poročila; 6.00 9.00 Ju- tranji program; 9.00 Glasbeno - govorni spored; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Emma la rossa priredba; 11.32 Ljubezenske note; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Ma ster; 14.30 Šola in vzgoja; 15.03 Radio 1 za vse; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Jazz '83; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Mladi dirigenti za orkester; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Audiobox; 20.00 La mamma della si-gnora - priredba; 20.30 Zlata leta a-meriške glasbe; 21.03 Direktor Vasili Sinaisky; 22.50 t)anes v parlamentu; 23.05 Telefonski pozivi; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 18.30, 19.30, 23.00 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranji program; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Cala Nor-manna - priredba; 9.10 Zabavno - glasbena oddaja; 10.30 Glasbeno - govorni spored; 12.10 Deželni programi; 12.45 Plošče; 14.00 Deželni programi; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Glasbena oddaja za mlade; 18.32 Koncert Haydno-vih in Beethovnovih skladb; 19.50 Posebna oddaja radijskega dnevnika 2; 19.57 Srečanje z melodramo; 20.30 2. mednarodni natečaj «Maria Callas*; 22.50 Parlamentarna panorama; 23.00 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Iz repertoarja simfonikov RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela . . .; 20.00 Zakaj imamo radi?; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 24.00 Iz glasbene skrinje . . .; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program. Skrb krajevnih uprav in sindikatov za zaposlitveno raven v Tržiču Seja na občini v Doberdoba V sredo zvečer je občinski svet iz Doberdoba na odprti seji razpravljal o hudi gospodarski krizi, ki je zajela tržiško področje in goriško po-Krajino nasploh. V sejni dvorani se je zbralo lepo število delavcev in sindikalistov. V glavnem so bili prisotni delavci tržiške ladjedelnice, iz katere prihajajo zadnje dni govorice o hudih odločitvah vodstva na račun zaposlitvene ravni v podjetju. Sejo je odprl župan Mario Lavrenčič, ki je prisotne seznanil s pobu dami, ki jih doberdobska občinska u-prava namerava podvzeti v prid pri zadetih delavcev. Dotaknil se je vseh perečih vprašanj, ki posredno ali neposredno zadevajo vse naše družine v trenutku, ko se delavstvo z vsemi močmi bori za ohranitev delovnih mest. Odnos, ki ga imajo odgovor ne deželne oblasti do naše pokrajine je označil kot «mačehovsko politi ko», ki zaradi svojega šibkega poli tičnega zastopstva najbolj občuti vsak krizni potres v deželi. Za njim je prvi spregovoril pokrajinski tajnik FLM Francesco Ma- nja, ki je v glavnem potrdil vesti, ki so zadnje čase najbolj vznemirile delavstvo tržiškega območja. To je načrt, da nameravajo vladne obla sti skrčiti število zaposlenih v ladjedelništvu za 3.500 delovnih mest. Večji delež tega krčenja pade prav na tržiško in tržaško ladjedelnico. Vzporedno s to odločitvijo bodo neizbežno zašla v težave manjša podjetja, ki so delala za ladjedelnico in tako se bo število brezposelnih po trojilo, saj velja pravilo, da vsak zaposlen v ladjedelnici nudi delo dvema delavcema izven ladjedelnice. Še bolj prepričljiv je bil poseg zastopnika tovarniškega sveta ladjedelnice Danteja Sabbadinija. Izrazil je bojazen, da ne bi ob višku krize delavstvo preseglo meje dostojnega obnašanja ob uveljavljanju svojih pravic. Tržiško ladjedelnico je označil kot najpomembnejšo ekonomsko oporo cele pokrajine in je vsaka zamisel o njeni zapori nezaslišana. Podčrtal je tudi kulturno vlogo trži ške ladjedelnice, ki je že od začetka tega stoletja krojila prijateljstvo med Slovenci, Italijani in drugimi delavci. Predstavnik SSk v občinskem svetu Roman Jarc je prinesel solidarnostni pristop seji delavcev tržaške ladjedelnice Sv. Marka, kjer je tudi sam zaposlen. Povedal je tudi, kako težko so prizadele ves delavski razred zadnje odločitve. Bivši delavec ladjedelnice Karel Černič je povedal, da je možen izhod iz kri ze le, če sindikalni predstavniki, politični zastopniki in vladne oblasti izvršijo vsak svoje odgovornosti. Podžupan Jože Ferfolja pa je naglasil potrebo po večjem pritisku s strani pokrajinskih političnih zastopnikov na deželne oblasti. Občinski odbornik prof. Karel Černič, se je vprašal ali niso čestokrat med narodni dogovori, ki krojijo politiko in vsiljujejo odločitve, ki niso vedno v skladu z interesi krajevnega delovnega razreda. Po končani razpravi je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri so vnešene vse zahteve izrečene v sejni dvorani. Shod sindikalnih aktivistov V Tržiču se bodo prihodnji torek, 8. novembra, ob 14.30 sestali sindikalni aktivisti iz vse goriške pokrajine. Na sestanek, ki bo v dvorani F L M v Ultct Pacinotti 17, poziva pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL. Sindikalni voditelji na pokrajinski ravni, ki bodo podali uvodna poročil0. hočejo od sindikalnih aktivistov v tovarnah in na drugih delovnih mestih slisa» loge. Marsikdaj so bili namreč sindikalisti tudi med protagonisti pomembnih odločitev o ohranitvi ali zmanjšanju zaposlitvene ravni v nekaterih podjetjih-' V zadnjem času smo namreč na Goriškem izgubili veliko delovnih mest-_ Tudi naši mladi odhajajo, prebivalstvo se stara. Pred nekaj dnevi podpisam sporazum o obnovitvi proizvodnje v podgorski tekstilni tovarni daje čisto noV° možnost delovanja sindikatu. Sedaj pa je prišla vmes še odločitev o dopolnim» blagajni in odpustih v tržiški ladjedelnici. Sindikalna zveza pa hoče s tem sestankom mobilizirati delavstvo Goriškf za veliko mednarodno manifestacijo za mir, gospodarski razvoj in mednarona pendreka*. Ameriški film iriškl SVOBODA 18.00 «Ben Hur». An' film. ^esto*' 21.30 «Erotika na delovnem Nemški fi’m. . na T1' DESKLE 19.30 «Hotel ljubezni rolskem*. Nemški film DEŽURNA LEKARNA V GO&£}0fl D’Udine, Trg sv. Frančiška, 84124. DEŽURNA LEKARNA V TK^on Alla salute, Ul. C. Cosulich, 72480. 5. občni zbor Zveze beneških izseljencev v Seraingu Želja po širših obzorjih ^ Seraingu, v tipičnem belgijskem cstecu, približno 10 kilometrov od ^ Je v nedeljo zaključil 5. "j zbor Zveze beneških izseljenimi 0dviial sc je v prostorih itali-“t&kega katoliškega misijona «Casa Iftstr, ra», ki je hkrati kulturni in rc-‘eijsl ... Ireč lanski izseljenci, v centru sledijo jjfeaeijski center. V restavraciji se ,.. reč srečujejo beneški pa tudi ita- r rsh’m obredom v italijanščini, pri-lajo razne prireditve, otroci sledijo italijanščine. na kongresu — bilo jih je v 1 "‘'"o 30 — so bili tako vseskozi neposrednem stiku z izseljenci, ki g. *>vijo. In kljub temu, da je bila „b y*}a naloga kongresa, da naredi ze a rojstnega kraja, do lastne nre in jezika. lo ar.,H*na zavest je bila pri vseh zetih nSOtna' zlasti pri predstavni-jc j !*rve generacije emigrantov, si tanč' ° moSP(,lnejšo informacijo, dati na *H> izvršni odbor moral stva ... ray-Pa se dogaja pri Sovodenjcih? Rekli bi, da so doslej i meli tudi nekaj smole, čeprav je pri tem moštvu opaziti, da orožje Pr® lo: pada ne učinkuje tako, kot bi 01. gjej Od treh slovenskih ekip se je še najbofje odrezala doberdobska ^ dost, čeprav tudi le ta ni bleste* berdobci so namreč zabeležil1 1 Jeremijev, in to razen zadnjega Fjgp-za, tudi proti ekipam, ki so J' ^ sko leto gladko premagovali- ^ ekipe okrepile, ali so Kraševe ^ bed? Dejstvo je, da igra Mlado« rj v različni skupini od ostalih dve y\0 ških ekip in da je ta skupina vo^r-lažja, zaradi česar so rezultati j^i. dobcev še toliko bolj kritike ,. (-ot Če bi Uraničevi varovanci zaig z« v lanski sezoni, bi se laliko b° napredovanje. .„ pre Sicer prvenstvo je še dol£° l()jkF senečenj prav gotovo ne bo n1 lo. (R. Pavšič) Pokrajinsko namiznoteniško prvenstvo v Gorici Domovim igralkam dve prvi mesti Pred dnevi je bilo v Gorici 10. pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Turnirja se je udeležilo lepo število igralcev v zastopstvu petih društev, omeniti pa je treba, da v nekaterih mladinskih kategorijah, predvsem pri dekletih, je bilo število nastopajočih nezadovoljivo. Tako je pri mladinkah Domovka Sabina Fabbro zasedla prvo mesto ne da bi ji bilo treba odigrati ene same tekme, saj ni imela nasprotnic. Večja konkurenca pa je bila v 3. kategoriji, kjer je naslov osvojila Sonja Lutman. Naša igralka je odlično opravila svojo nalogo in brez velikih težav premagala najprej Marcozzijevo in nato še Fischerjevo, predstavnici Lege Nazionale. V fina lu pa jo je čakala še tretja igralka tega društva, Fomasir, kii je v četrtfinalu premagala Fabbrovo. Sre- čanje je bilo zelo izenačeno in Lut-manova je strla odpor nasprotnice šele v tretjem setu, ko je igrala manj nervozno in bolj učinkovito. Domovki sta nastopili tudi v igri dvojic, v kateri sta zasedli dobro drugo mesto, saj so po gladki zmagi nad parom Fornasir - Fischer, bile nemočne proti igralkam Azzurre Mu sina - Paganelli. V tekmovanju pri posameznicah pa Sta naši igralki naleteli na drugokategomico Musino, ki je bila za obe pretrd oreh, saj je najprej izločila Fabbrovo, v polfinalu pa še Lutmanovo. V napetem finalu pa je morala kloniti bolj u-činkoviti Dondi iz Tržiča. Zaključke, ki jih lahko potegnemo, so brez dvoma zelo pozitivni. Naše igralke so si namreč že nabrale vtake igralne izkušnje, da so v pokra- l f >1 rt | E 1 1. — prvi 1 X drugi 2 X 2. — prvi 1 2 drugi X 2 3. — prvi 1 X 2 drugi X 1 2 4. — prvi 1 X drugi X 1 5. — prvi X 2 drugi 2 X 6. — prvi X 2 drugi i x ? Danes igra za vas Skupina Goričanov jinskem merilu na zelo visokem po ložaju, kar tudi pričata dve osvojeni prvi mesti. (MAL) Ascoli - Torino Fiorentina - Catania Inter - Milan Juventus - Verona Lazio - Avellino Napoli - Piša Sampdoria - Genoa Udinese - Roma Catanzaro - Perugia Como - Atalanta Palermo - Pistoiese Parma - Bologna Bari - Cosenza 2 X % 2 % Skupina dijakov klasičnega liceja Primož Trubar iz Gorice (Vojk i'1’ Silvan Zavudlal, Saša Rinelli in Igor Pahor) je že večkrat uspešno p0Src" gometno stavo. Tokrat so se fantje odločili, da nedeljsko napovegC Pr jejo bralcem Primorskega dnevnika. Prejšnji teden je Valter Va vibio zadel osem rezultatov Drevi ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu Drugi šahovski brzopotezni turnir ZSŠDI Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v stu s pričetkom točno ob 19. uri sezonski šahovski brzoturnir, ki prireja šahovska komisija ZSŠDI. tiir Usp3a Skušnji štirih vezanih brzo-lrjt'v, ki so bili v začetku tega a z mesečnim predsledkom, so se “*J*i šahisti odločili, da bodo - ®raI' redne mesečne brzoturnirje vsak Prvi petek v mesecu (razen ob ra ?nik>h) vedno v Gregorčičevi dvo-da '• sv- Frančiška 20/2), seve-6 ,Le zadovcijivo število vpisanih. tx,i;^VSka sezona pa bo trajala tja do nuit r ^ako fi;l ^ sledi neki konti-šDr0'1 ^rV’ sezonskl brzoturnir ZS Pa BJe.k'i v petek, 7. oktobra, osvojil e |a Je državni prvokategornik Egon ]j . Pred mojstrom Božidarjem Fi-Vlčem in državnim dingo Dušanom Jelinčičem. pe |a Je državni prvokategornik Egon lipo • Pred m°jstrom Božidarjem Fi nikr''1^ern ‘n državnim drugokategor-m Dušanom Jelinčičem. u(rjln.a^njeSa brzoturnirja se lahko i?, azii° vsi zamejski šahisti brez je č16' Opisovanje je zastonj, to pa Božidar Filipovič nost, da spet pomerijo svojo moč, saj bo motiv borbe za prvo mesto med Pertotom in Filipovičem tudi na tem turnirju dominanten, kot že vso prej Egon Pcrtot šnjo sezono, pa tudi za manj izkušene, ki v boju z močnejšimi šahisti prido bivajo dragocene izkušnje za bodočnost. V košarkarskem promocijskem prvenstvu Proti Libertasu računa Bor Radenska na zmago Težja bo naloga Kontovela in Poleta Po dokaj pestrem sporedu v prej šnjih dneh, ko sta bi i dve koli v treh dneh, se promocijsko prvenstvo vra ča v normalnost. Košarkarji Bora Ra denske bodo igrali na domačem te renu proti tržaškemu Libertasu, ki ima letos nekoliko spremenjeno po stavo: k moštvu je pristopil visoki Cenderelli, medtem ko je Gori odšel v mladinsko moštvo tržaškega prvoli gaša. Libertas je solidna ekipa, ki lahko povzroči marsikatero nevšečnost vsakemu tekmecu, vsekakor je Radenska v tem srečanju favorit. Pred težko nalogo bodo tokrat nedvomno Kontovelci, ki se bodo doma pomerili z močno in izkušeno Barco lano, ki, kot vedno, računa na deseterico uigranih «starih mačkov*, s katerimi je lani nastopala v D ligi. Tržačani predvajajo, umirjeno igro, tako da bi jih hitrost in sprememba ritma lahko presenetili. Poletovci bodo gostovali na nevarnem igrišču miljske telovadnice, kjer jih bo pričakovala miljska Časa dal Frigo, solidno moštvo, ki razpolaga z natančnimi strelci iz razdalje (nad vsemi Bacchelli). Za openske košarkarje bodo domačini prav gotovo trd oreh. (Cancia) • AMERIČAN VITAS GERULAI- TIS se je uvrstil v tretje kolo teniškega turnirja grand prix v Stockholmu. Premagal je Brazilca Hočevarja s 4:6, 6:4, 6:4. Pogovor s predsednikom ženske odbojkarske ekipe Mogliano Veneto Tudi proti Meblu bomo nastopili okraj eni» Mebi Ui*na ženska odbojkarska ekipa lige ° °° v drugem kolu prvenstva B Molr,g°Stovala na nevarnem igrišču v VedepanU ■ ^enetu- Da bi kaj več iz-*§ralk ° jutrišniem nasprotniku naših s pr:, sm° se po telefonu pogovorili predsednikom beneškega jem) p. Girardijem (bivšim trener na5= kl ie rade volje odgovoril na Sa vPrašanja. Povefaia^z*ran odbojkarski tisk na iho(ne■?' ie Mogliano Veneto naj eden k efc*Pa o svoji skupini in celo 4-2 uKandidatov za napredovanje v naPo7)pw- P°tr'jujete tako rožnate cHji?>> ,n kakšni so tudi sicer vaši šralkff°Vec^' vsekakor potrjujem. I tehnign?0 *e*-os> tako s fizičnega, kot do?.orjt,e^a v‘dika, dosegle popolno Pitev j Vn smo pomembno okre nik Mphi 1°ne8liana (prejšnji nasprot de, a a °P- ur.), imamo pa tudi mla Srno ra.° dobre menjave. Že lani daru i,,cuna^ na napredovanje, a se J v skupini za A-2 ligo izmu znito, ker smo v prvih petih tekmah izgubili in igrali brez diskvalificiranih igralk in v drugem delu nismo nadoknadili zamujenega. Vendar moram poudariti, da smo že lani premagali nasprotnike, kakršen je bila na primer Spinea, ki je nato tudi napredovala.* «V sobotnem prvem kolu ste vendar izgubili z Nerveso...» «Sobotni poraz nas ne skrbi, ker smo igrali brez dveh standardnih igralk. Poleg tega nam jo je zagodel sodnik. Vodili smo z 2:1, nakar je sodnik za četrt ure neopravičljivo prekinil tekmo. Nato se naše igralke niso več zbrale, v petem setu, ki smo ga izgubili s 15:13, pa so nam piskali dve dvomljivi pozicijski napaki, tako da je bila mera polna.* «A!i poznale vašega jutrišnjega na sprotnika?» «0 Sokolu, kako pravite..., o Meblu ne vem dosti. Menda se je združil z Bregom » «Ne, prišlo je do združitve na ravni članskih ekip med Sokolom in Borom v okviru sodelovanja več drugih dru štev.» «Ja, no mislim, da je Meblo vseka kor eden izmed favoritov naše skupi ne. Sokol je že lani imel dobro ekipo, če bodo borovkc letos več trenirale, potem utegne biti ta ekipa nevarna. V prvem delu prav gotovo. Vsekakor mislim, da jutrišnja tekma ni odločil nega pomena, čeprav seveda nočemo startati z dvema porazoma. Tudi jutri bi morali nastopiti okrnjeni, vendar nas to ne skroi, saj sc bomo zagotovo uvrstili v skupino boljših.* «Kdo je poleg Mogliana in Mebla favorit za prva tri mesla?» «Rekcl bi prej Albatros kot Nervc sa, ki’jo omejuje nizka rast igralk in pomanjkanje izkušenj.* «Povejte nam še kaj o vaši ekipi in o vašem društvu. Imate precej bo goto tradicijo.» «Naokoli smo daleč najboljše dru štvo. V B ligi nastopamo že od leta 1972 in smo od takrat le enkrat iz padli in se nato brž vrnili med dru goligaše. Pred leti, ko je v A-2 ligo napredovala tržaška OMA, smo bili drugi samo zaradi razlike v točkah posameznih setov (torej ne v točkah, niti v setih op. ur.). Naše mladinske ekipe osvajajo številne pokrajinske, deželne in meddeželne naslove. Ima mo skupno 150 igralk, poleg minivol-leya. Naša mladinska ekipa nastopa v C-2 ligi. V zadnjih časih smo si pri zadevali, da bi se poprečna starost naših članic nižala, poprečna višina pa višala. Sedaj je poprečna starost v prvi ekipi okrog 20 let (najstarejše igralke imajo 22 let op. ur.), poprečna višina pa počasi prerašča 170 cm, saj so naše mlajše članice prve ekipe visoke okrog 175 178 cm. Včasih smo se odlikovali v obrambi, sedaj pa slo ni naša igra predvsem na hitrih na padih.* Igralke Mebla so torej obveščene. V Moglianu jih čaka ambiciozna ekipa, društva, ki je še v ekspanziji in ki namerava tudi letos odigrati v pr venstvu B lige nadvse vidno vlogo. (ak) Novi odbor ŠD Breg Na predvčerajšnji seji novoizvoljenega odlmra ŠD Breg, ki je izšel iz nedavnega občnega zbora, so si odborniki porazdelili funkcije. Za novega predsednika dolinskega društva je bil imenovan Igor Čuk, ki bo tako zamenjal dolgoletnega predsednika Klabljana. Podpredsednik bo odslej Valter Mohor, tajnik Boris Gombač, blagajnik pa Vinko Mahne - Kalin. Zgoraj imenovani člani sestavljajo tudi predsedstvo društva. Ostale funkcije so tako porazdelili: pomožni tajnik Robert Novello, pomožni blagajnik Egidij Strnad, gospodar Stojan Maver, <»dbornik za zbiranje finančnih sredstev Sergij Peloza, odbornik za nogomet Toni Ghersinich, odbornik za košarko Leo Koren, odbornik /a odbojko Valter Mohor, odbornik za rekreacijo Divna Sancin, odlMimik za izvenšportne dejavnosti Tatjana Turko. Nadzorni odbor sestavljajo Drago Ota, Marino Pečenik in Aldo Zobec. Na svoji današnji seji (ob 21. uri) bo novoizvoljeni odbor sestavil program. Prosečani doklej poslednji? Po prvem delu ženskega odbojkarskega prvenstva deklic Breg in Friulexport prva v svoji skupini Prva zmaga Borovih dečkov - Sloga druga med mladinci in mladinkami 'Mnj’ Primorje je doslej še vedno na zadnjem mestu lestvice v drugi nogo-aterski ligi. v taboru Primorja pa so prepričani, da bodo kaj kmalu zapustili neugodno mesto na razpredelnici Ženske odbojkarske ekipe mladink in deklic so že končale prvi del pokrajinske faze prvenstva in lestvice že odražajo pravo razmerje sil. Drugače je s fanti. V prvenstvu dečkov je sedem ekip in so odigrali le tri kola, v prvenstvu mladincev pa so letos vpisane le tri ekipe. ___________DEKLICE_____________ SKUPINA A Združena ekipa Friulexport je v treh tekmah prepustila svojim nasprotnikom skromnih šestnajst točk in je kar štiri sete osvojila na ničli. Konkurenca je zares skromna, tako da so tekme za naše igralke povsem brez koristi, kar je seveda slabo. Ni dvoma, da bodo igralke Friuiexport tudi v povratnem delu osvojile vse tri tekme. 1»,, PrVENSTVU cicibanov ,'adii dob, UTI n "»dobskim l S°uietašem " ‘očka CICIBANI Pieris lefV^OST^ Aieris 1:1 n- Poni,' A' Lakovič, L. Gergo C>. E. yUak®r’ A- Gergolet (F. Zam «gba p/arnpar, A Devetta, A. Fer S>do'ič) ardUZZi’ S- Ferfolja, (M v Cic’banijC.za Mladost. A. Ferfolja. biiS°b°tni t„,oberd°bske Mladosti so 5» Catekmi ^enačili, če bi jim P’ t,L; o tgc1 Vsaj malo naklonjena bi ,ir W.Pa Pieriltudi osvoji i. Četudi je F nagice, ni ak..na enem prvih mestih F Za to .'*a najbolje pripravlje-srecanje. (P. M.) (M. obvestita ŠD Mladina obvešča, da se predsmučarska telovadba redno nadaljuje ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 v Ljudskem domu v Križu (blizu nogometnega igrišča). Šahovska komisij*a pri ZSŠDI prireja danes, 4. novembra, redni mesečni šahovski brzoturnir, katerega se lahko udeležijo vsi! Turnir bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom točno ob 19. uri. Vpisovanje je brezplačno na mestu samem. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da je v teku vpisovanje za plavalni tečaj v Lipici. Tečaj je namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno in nižjo srednjo šolo. Tečaj bo v treh turnusih (od 15. do 16. ure, od 16. do 17. ure ter od 17. do 18. ure). Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 767304 od 9. do 13. ure. Športna šola - Sv. Ivan telovadba za osnovnošolske otroke je ob torkih in petkih in sicer: od 15. do 16. ure za prvi in drugi razred, za višje razrede pa od 16. do 17. ure. ŠD Dom Sekcija za orodno telovadbo obvešča, da so treningi orodne telovadbe za fante ob torkih in petkih od 16. do 17.30 ure. Vsi treningi bodo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Možen je še vpis fantov, ki obiskujejo 2. in 3. razred osnovne šole. IZIDI 3. KOLA Friulexport - Nuova Pallavolo Trst 3:0; San Sergio - Vivai Busa 3:0. LESTVICA Friulexport 6; San Sergio 4; Nuova Pallavolo Trst 2; Vivai Bušk 0. SKUPINA B Nekoliko bolj izenačena je ta sku pina. V menda že odločilnem derbiju je Breg na Proseku premagal Konto-vel in je sedaj ta čas najresnejši kandidat za prvo mesto v svoji skupini. Mlajše igralke Sloge so v tekmi s CUS prišle do pričakovane prve zmage. IZIDI 3. KOLA Konto vel - Breg 0:3; Sloga - CUS 3:0. LESTVICA Breg 6; Konto vel 4; Sloga 2: CUS —2. DEČKI Borovci so v tekmi z Rozzolom iz bojevali spodbudno zmago. Lestvica je nepoptčna, saj je na primer favo rit prvenstva Inter v drugem kou počival, nekatere tekme tretjega ko la pa morajo šele odigrati. DOSEDANJI IZIDI 2. in 3. KOLA Nuova Pallavolo Trst - Volley Duke 80 1:3; Rozzol - Bor 0:3; VIS -Inter 0:3. LESTVICA Inter 4; Nuova Pallavolo Trst, VIS, Prevenire, Bor in VoJ'ey Duke 80 2; Rozzol 0. MLADINKE SKUPINA A Po prvem delu zanesljivo vodi Inter 1904, ki je vsega izgubil le dva seta. Preseneča solidno drugo mesto Le Volpi, ki pa ne bi smela ogrožati kon čne zmage Interja v skupini. IZIDI 2. in 3. KOLA Nuova Pallavolo Trst - Le Volpi 1:3; Prevenire - Inter 0:3; Le Vofpi Inter 1:3; Nuova Pallavolo - Prevenire 3:0. LESTVICA Inter 19(M 6; Le Volpi 4; Nuova Pallavolo Trst 4; Prevenire 0. SKUPINA B V neposrednem obračunu za prvo mesto je Sloga doma tesno izgubila z OMA. Prav S oga in OMA pa se bosta v povratnem delu borili za prvo mesto. IZIDI 3. KOLA CUS - Club Altura 3:2; Sloga - OMA 01ympic 2:3. LESTVICA OMA 6; Sloga 4; CUS 2; Club Altura 0. MLADINCI V svoji drugi tekmi je Sloga favoriziranemu Interju iztrgna set. To je obenem tudi edina tekma, ki so jo odigrali v tem kolu. LESTVICA Inter 1904 4; Sloga 2; Volley Duke 80 0. (G. F.) V nedeljo nagraditev pokrajinskih kolesarjev Evropska zveza ljubiteljev kolesarstva (UDACE) prireja v nedeljo, 6. novembra, ob 9.30 v boljunskem gledališču «France Prešeren* zaključno prireditev agonistično-cikloamaterske sezone 1983. Na tej prireditvi, ki se je bodo udeležile najvidnejše športne in politične osebnosti dežele, bodo podelil majčke vsem tržaškim pokrajinskim prvakom. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Postni takoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanske rveze Časopisni!’ založnikov FlEG 4. novembra 198.4 V Bologni ugrabljena hčerka premožnega trgovca z glasbili Rekordna storilnost m BOLOGNA — Industrija ugrabitev v Italiji je spet v vzponu. Po nedavni' ugrabitvi male Elene so banditi predsinočnjim odvedli v Bologni Patrizio Bauer, hčerko enega najvidnejših italijanskih trgovcev glasbil. Po skopih vesteh, ki so pronicnile skozi zid molčečosti karabinjerjev in policije, so banditi napadli Patrizio Bauer v sredo zvečer, ko se je kot običajno vračala iz službe. Dekle, ki je eden od vodilnih kadrov v oče^ tovem podjetju Casali - Bauer se je kot po navadi s svojim minijem vračala iz predmestnega naselja Ca-driano, kjer je sedež podjetja, v rezidenčno četrt v Ul. Savioli. V četrti San Donato, v osamljeni in temačni Ulici Michelino pa so bili banditi v zasedi: s svojim vozilom, najbrž ritmom svetle barve, so se zapodili v avto Patrizie Bauer in prisilili dekle, da se je ustavila. Kaže, da je bila Patrizia dokaj prisebna in se je branila tako, da je blokirala vrata in okna svojega mi-nija, ugrabitelji pa so razbili vetrobran s puškinim kopitom in z orožjem v roki prisilili dekle, da je šla z njimi. Kaže, da med prebivalci četrti se nihče ni zavedel, kaj se je zgodilo. Alarm je sprožil oče Patrizie Hans Bauer, ki je okoli 1- ure ponoči, potem ko je zaman nekajkrat telefoniral v podjetje in potem, ko jc sam zaman prevozil pot do Cadriana, zaskrbljen obvestil policijo. Zaenkrat se banditi še niso oglasili pri družini Bauer, da bi zahtevali odkupnino, preiskovalci pa vsekakor domnevajo, da je ugrabitev Patrizie Bauer delo iste tolpe, ki je pred nekaj meseci v Bologni odvedla markizo Ludovico Rangoni Macchiavelli. Ugrabitev Patrizie Bauer je le zadnji člen v dolgi verigi ugrabitev v srednji Italiji, kjer je v zadnjem letu industrija ugrabitev že spet v znatnem vzponu. Največji razmah je «industrija» dosegla v sredini sedemdesetih let, ko se je Italija približala pretresljivemu poprečju ene ugrabitve na dan, nato pa je dejavnost začela postopno upadati tako zaradi učinkovite preventivne akcije policije in karabinjerjev, kot tudi zaradi odločnega stališča sodstva, ki je začasno zaplenilo premožanje svojcev ugrabljenih. K upadanju te dejavnosti pa je prispevalo tudi dejstvo, da so tolpe, ki so večinoma investirale iztržen denar v prekupčevanje droge, našle drugačne, bolj varne vire finansiranja kot so bile ugrabitve. Vprašanje je sedaj, kaj se skriva za tem novim vzponom in kako so vanj vpletene kriminalne organizacije kot sta mafija in kamora. Gerry Greer in Chuk Guy, oba iz Kalifornije, sta zabeležila nov rekord v skr0 ni porabi goriva s svojim motorjem, ki sta ga odela v plastično obleko, da zmanjšala upor. Z eno galono (4,546 litra) bencina sta prevozila 350 km Iz zlatarne pri Vicenzi odnesli milijardo zlata VfCENZA — Začetek letošnjega no vembra je v Italiji precej brutalno označila vrsta kriminalnih dejanj, med katerimi so zlasti številni ropi. Med tistimi, ki so roparjem prinesli naj več «zaslužka», je nedvomno rop pri Vicenzi: iz zlatarne je namreč peteri ca zakrinkanih in oboroženih moških odnesla za milijardo lir zlata. ga Digos vključuje med pristaše ultra-rdečega terorizma. Zato preiskovalci menijo, da so tudi ostali trije, ki so zbežali v fiatu 127, rdeči teroristi. Še nepojasnjeno pa je ozadje vdora dveli oboroženih moških v zasebno sta novanje v Firencah, kjer so bili ra njeni trije moški, ki pa so bili vple teni v razna kazniva dejanja. Do podviga je prišlo včeraj zjutraj nekaj kilometrov stran od Vicenze: v zlatarski delavnici «Vior» sta delala lastnik Dario Bosco‘in njegov usluž benec, nakar je v prostor vstopilo pet moških, ki so prej sežagali železno ograjo na oknu. S pištolami v rokah so prisilili lastnika, da je izključil alarmni sistem, zvezali lastnika in u- službenra ter ju zaprli v sosednjo so bico. Pobrali so vse zlato, ki je bilo v delavnici in ki v glavnem še ni bilo izdelano ter zbežali z zlatarjevo lan cio beto. Odpeljali so se v smeri vho-ha na avtocesto Vicenza Vzhod, kjer so ustavili avtomobilista in mu vzeli vozilo: naprej pa so se odpeljali na obeh avtomobilih. □ NEW Y0RK Prevelika ljubezen do živali lahko človeka spravi tudi v grob. Američan Marvvin Maddux je imel doma tri velike leve. Pred dnevi je hotel živalce nakrmiti in je stopil v njihovo kletko, levi pa se za hrano niso zmenili in so požrli gospodarja... Zverine pa niso veliko uživale, Mad duxova vdova jih je dala postreliti. Zmernost v hrani, pijači in ljubezni najboljši recept za dolgo življenje MOSKVA «Vse življenje sem delal in v edino zadovoljstvo mi je bilo dejstvo, da sem pogosto zame njal ženo.* V ta stavek je strnil re cept za dolgo življenje neki armen ski stoletnik, ko je pojasnjeval no vinarjem, kako to, da tako dolgo živi. V priletnem Armencu se, nje govim izjavam navzlic, ne skriva noben Don Juan, pač pa gre za človeka, ki je bil prisiljen zamenjati svoje življenjske sopotnice, ker so one hitro umirale, sam pa je že krepko presegel prag stoletja. To dejstvo potrjujejo pa tudi gerontolo gi, saj je le malo lakih parov, pri katerih sta oba partnerja dosegla vi soko starost. Po navadi je dolga življenjska pot usojena le enemu od dveh in v 70 ženska. odst. primerih je to Ijenje dokaj preprost: zmernost i_—: .. • ■ * ■ ■ 7 i hrani, v pijači in v ljubezni- V nekaterih sovjetskih republikah, kjer je največ ljudi, ki so dosegli visoko starost po ugotovitvah raziskovalcev ženske živijo poprečno 11 let več kot moški. Izjema je Armenija, kjer ženska živi poprečno le 4 ali 5 let dlje od moškega. V tej deželi, ki nima niti tri milijone prebivalcev je okoli šest tisoč ljudi preseglo 90 let, nad šeststo Pa je takih, ki so prestopili prag stoletja. ravno okolje, čist zrak sta PoinfJlsj. ni, vendar pa ne odločilni m..i: : _ n J olmliP. ni za dolgo življenje. Raziskave izpodbijajo še nedavne trditve, da samo hribovcem usojeno dolga veti. Starih korenin, pravijo s v, jetski gerontologi, je prav dolinah kot med druaim doka'Z» dolinah kot med drugim primer Armenije. Precej žilavih starcev imata tudi Gruzija in Azerbajdžan in vse zdrav niške raziskave so doslej pokazale, da je recept za dolgo in zdravo živ Veliko manj, okoli dva milijona in pol, pa je roparski podvig prinesel trojici, ki je v sredo zjutraj oropala poštni urad v kraju Mazzana di Pra-to. Tudi tokrat so roparji, dva moška in ena ženska, oboroženi vstopili v urad in odnesli vso gotovino. Toda a-genti so po razburljivem zasledovanju aretirali četrtega člana tolpe, ki je «kri). hrbet* pajdašem. Gre za 21-let nega Fabrizia de Montisa iz Firenc, ki Osem ur dela za vsakodnevno banano IQUITOS Da so naše «sestrične» opice zelo in teligentne in prilagodljive živali, trdijo strokovnjaki že želo dolgo. Vendar pa so jih doslej «zaposlovali» samo v cirkusih in zooloških vrtovih. Kaže pa, da bo njihova stopnja inteligence, oziroma sposobnost, da se priučijo poklica, imela odslej tudi za nekatere vrste opic kvarne posledice: morale si bodo namreč z delom prislužiti svoj vsakodnevni obrok banan. mice brihtnejše?) skušali vzgojiti v «hišne pomočnice* in v «pomožne bolničarke*. Sto opic iz vrste «cebus apella*, ki jim po domače pravijo «machines», bo namreč iz rodnega amazonskega pragozda, ki se razteza tudi v Peruju, v kratkem odšlo «na specializacijo* v ZDA. V posebnem centru bodo 15 samcev in 85 samic (pa ne, da se je izkazalo, da so sa- Pravzaprav morajo odrejenih sto živali še poloviti v naravnem parku Samiria, ki se razteza blizu sotočja rek Maranon in Ucayli v perujskem amazonskem predelu Lo-reto. Akcija bo terjala od strokovnjakov, ki so zaposleni v krajevnem Centru za ohranitev in razmnoževanje primatov, tri mesece hudih naporov. Po mnenju vodje centra dr. Mora Soma so «machi-nes» najinteligentnejše male opice; če so dobro zdresi-rane lahko prinesejo kozarec vode, znajo odpirati in zapirati pipe ter okna in vrata, premikati razne predmete, pozvoniti na zvonec in celo dvigniti slušalko. To pa .. ------------- kratkem, pravijo sovjetski QeT pologi, bodo odkrili tudi recept 2a . daljšanje mladosti do poznih Miki Muster: Gusarji (i.) UHH, 6TRAANO TE VROČE!. najpametneje otjrim , ČE &E GREM ROPAT... REČENO - STORJENO SPOTOMA STOPIM SE PO TRDONJO GOTOVO &E Ml PRIDRUŽI SAT MU JE ROPANJE PRAVA STRAST,. UL/KAIN-it KkAVA blKAbl,,, i. TF~~. (~~~~ f,..PA Sl Mia.IL,DA BOM\ I &EL S TEBOJUHlHI, i SEVEDA SREM! POČAUAS |Stauojmbom nared: 4RODA DA NISI 'y URAM. NASTOPAL V PREJŠNJI IDA JE S TISTIM Reagan slab ekonomist V Avstraliji več razporok Prevelika ljubezen do dela BOČEN — Grozil mu je odpust z dela, kajti področje, ki mu zaupano v varstvo, je bilo preveč mirno*. Zato je nočni paznik Othmar per «najel» nekega nepridiprava, da podtakne ponoči ogenj parkiranim-gr mobilom. «In tako», je menil možakar, «ne bodo več rekli, da v °h°l\ mnzoHi/m-. «/uivo//, "•'CIHI, nu/tUlVU/ , "»C l/OUt/ UCU IPMt, Ci-v* c' - , rana ni nevarno, sam pa bom še naprej zaposlen.» Prevelika ljubezen d pa je 37 letnega nočnega paznika privedla pred sodnike, njegovega «sode pa v zapor: Deset milijonov za francoza NEW Y0RK — Američani so v svetu dobro znani po svoji nap^^jvpr nologiji, kavbojski razposajenosti in gangsterjih, znajo pa biti _ zelo ^ja*-Mogoče pa to le ni prava beseda in bi kazalo rabiti pojem «lačni d ,g jf> Zgodilo se je namreč, da je .neko podjetje, ki izdeluje nadomestno za » mehanske ključe prodalo Pentagonu francoza (ki ni vreden niti dola tisoč (X)9 dolarjev. Zato se ni čuditi, da država potroši za tovrstno blag kar 10 milijard dolarjev. Analize so pokazale, da vsi, in ženske, ki so se čili in zCl 0 prebili do visokih starosti, so zmerni ljudje, ki niso pretiravali ^ s hrano, ne s pijačo in prav tak ^ v ljubezni, obenem pa tudi niso „0A-abstinenti na nobenem od treh P ročij. Nekateri so po sili razmer stali vegetarijanci, drugi so 1,1 .j. jedli jagnjetino in jo zalivali s P v slno domačo kapljico, ali vse eljih normalnih količinah. Nihče od ‘j-ni posebno treniral v zmernosti, Kg pa je vsakdo o njih imel že gene $■ tako «naravnan» organizem. P°.-jo dolžino življenja oziroma U^0V sedanjih odkritjih geni °Pre^e^fr jajo pogoje za življenje po o- ne morejo prevladati nad os^alJ7i0O koliščinami, ki vplivajo na j„:gjO življenja. Geni prav tako ne . organizmu odpornosti do bolezni- , zitivno vplivajo pa na to, do-organizem hitreje preboli. so le dosedanji BONN — Tudi kavboj Ronald Reagan se ima še marsičesa naučiti- P* gg vsem kar zadeva ekonomsko problematiko. Skupina strokovnjakov vphv nja zahodnonemškega inštituta za ekonomijo namreč ugotavlja, da so prizade ^ ZDA za izhod iz gospodarske krize lahko učinkovita, vendar se bodo U" p0. Reaganove uprave kaj kmalu izkazali za pravo polomijo, ki bo položaj s slabšala. Teorija je eno, pravijo, praksa pa čisto nekaj drugega. jgV# SYDNEY — Kljub temu da si papež Janez Pavel H. močno PrlZi'redii0 zajeziti razporoke svojih «varovancev», je le-teh, denimo v Avstraliji jej več. Statistike kažejo, da se več kot 40 odstotkov katoliških porok celdni konča z razporoko. Cerkev sedaj išče nove poti, da bi svoj nauk dila s sodobnimi potrebami in s tem ustavila hojo k odvetnikom... biV> d^ A