KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIS
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
33.
kos.
V LJUBLJANI, dne 24. aprila 1937.
Letnik
VIIL
V S L B I N A :
22(1.
221.
222.
223.
221.
225.
22«.
Uredba o banovinskih trošarinah.
Pravilnik o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin. Pravilnik k določbam finančnega zakona za leto 1937/38. o taksah.
Pravilnik o pouku v plesnih šolah.
Podaljšava roka za prijavo kozmetičnih preparatov. Odločba glede lova rakov koščakov.
Odločbe občne seje državnega sveta: k četrtemu odst.
čl. 77.. zak. o orožništvu; — k § 98. zak. o uradnikih; — k § 81. finančnega zakona za leto 1933/34.
227. Objava o uporabljanju izraza ljudska šola«.
228. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
229. Izi >remembe v- staležu banovinskih uslužbencev dravske banovine.
230. Popravek k § 58. finančnega zakona.
—
Uredbe osrednje vlade.
220.
Na podstavi določbe § 23. finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38. izda,jem
uredbo
o banovinskih trošarinah.*
Člen 1.
Banovine ne smejo za svoje potrebe pobirati trošarino, takso ali kakršno koli drugo davščino:
1. na premog, na električno energijo in na nafto, če rabijo za pogonsko sredstvo ali kot surovina pri proizvodnji dobrin;
2. na motorna vozila vseh vrst;
3. na sečnjo lesa;
4. na kalcijev karbid, če rabi v tvornieah karbida za izdelovanje kemičnih preparatov, za proizvodnjo toplote ali za razsvetljavo ob pomorski ribji lovi in za razsvetljavo v rudnikih.
Člen 2.
Kot skupna banovinska trošarina se pobira v vsej državi trošarina na:
oluščeni riž, od 1 kg. ...•••• din 1'—
neoluščeni riž, od 1 kg................... .	„	0’80
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1937, št. 73/XXlII/158.
kavo, od 1 kg...............................din	4'—
kavni dodatek (Frankovo kavo ali cikorijo in pod.), od 1 kg ...  ..............................„	1‘—
surovi .kakao v zrnju, od 1 kg................„	2'—
praženi kakao, od 1 kg........................„	2'10
kakao v pralni, kakaovo maso in kakao-
vo maslo, od 1 kg..................................„	2'50
čokolado in bonbone s čokolado,	od	1	kg	„	1'—
ostala živila, ki vsebujejo kakao,	od	1	kg	„	0'30
čaj, od 1 kg ... .................................... 20'—
limone, citronate, pomaranče in mandarine za jed, od 1 kg............................... .	„	1'—
ananas, pinjole, pistacije,	dateljne,	koko-
sove orehe in druge eksotične orehe za jed, presne ali suhe, zmlete ali v razsolu, kokosovo olje za jed, kokosovo maslo in kokosovo moko,
od 1 kg............................................„	2'—
vanilijo, žafran in divji žafran, od	1	kg	.	„	20'—
cimet, muškatov cvet, muškatov oreh in
kardamom, od 1 kg..................................„	5'—
vse ostale začimbe v zrnju, v lupinah, oluščene, zdrobljene ali zmlete [kakršne so: poper, ingver, zvezdasti janež (badijan), ka-pere, majaron, galgant, žbice, janež, kumin, koriander ih podobno,	razen paprike],	od	1	kg	„	3'—^
kisovo kislino in alkoholni kis, od 100 kg
100% jakosti...............................................  400'—
vinski kis, od 1 1............................„	0'50
ribjo mast in ribje olje, spermacet in
spermacetno olje, od 1	kg.....................„	1'50
kolofonij (surov, obdelan, prečiščen in
ostali), od 1 kg...................................„	1'—
kalcijev karbid, od 1 kg , . ,	,	.	,	„	1'50
kavstično sodo, od 1 kg...................din	0'80
amonijevo sodo, od 1 kg ....	„	.	.	„	0‘40
kristalno sodo, od 1 kg.....................„	0'20
jedilno sodo (soda bicarbona),	od	1	kg	.	„	6‘—
tvorniška obuvala, in sicer:
1. delovne čevlje iz	kravine, od para	.	.	„	1’—
2. obuvala iz gumija, kavčuka, platna, blagovnih koscev, klobučine in tkanine, ki ne prepušča vode, sandale in
copate, izvzemši	opanke, od	para	.	,	„	' 3’—
3. obuvala iz usnja,	od para..............„	5'—
4. obuvala iz finega usnja kakor tudi iz bronsiranega, posrebrenega, pozlačenega, lakiranega, kačjega, krokodiljega, antilopjega, jelenjega in podobnega luksuznega usnja in svile, atlasa, žameta, brokata in	temu pod.,	od para	.	„	12‘—
Na otroška obuvala do vštevši 17 cm dolžine se plačuje za 50% nižja trošarina od označenih stopenj.
tvorniške obleke in suknje, in sicer:
1. iz bombaževe, lanene, platnene in podobne tvarine, od obleke ali suknje .	„	5'—
2. iz polvolnene tvarine in tvarine, ki ne prepušča vode, od obleke ali suknje .	„	10’—
3. iz volnene tvarine ali iz usnja, od
obleke ali suknje	  .	„	20’—
S tvorniško obleko se razumejo tudi zimske, jesenske in pomladne suknje (dolge ali kratke), površniki, plašči in pod.
Na suknje s kakršnim koli krznom se plačuje za 100% višja trošarina od označenih stopenj.
Na posamezne kose obleke (suknjič, hlače in pod.) se plačuje za 50% nižja trošarina od označenih stopenj.
Na otroške obleke in suknje se plačuje za 50% nižja trošarina od označenih stopenj.
S tvorniškimi obuvali in oblekami se razumejo samo obuvala in obleke, izdelane v obratih, ki se smatrajo po določbi § 32. zakona o obrtih za industrijske (tvorniške) obrate.
Trošarina na obuvala in obleke se ne pobira od tistih proizvajalcev (obrtnikov), ki delajo v svoji delavnici z lastnim r'roizvajalnim orodjem naravnost za kupca in ukoriščajo pri tem pretežno delovno moč svojo ali svojih pomočnikov in učencev. To velja tudi za njih proizvodniške zadruge (zajednice).
Minister za finance daje o vsem tem potrebna pojasnila in navodila.
ves papir in karton (lepenko), od 100 kg „ 15’—
Na papir, nesatiniran, težak do vštetih 00g na Im3, za tiskanje listov in časopisov na rotacijskih strojih po določenem kontingentu, se ne plačuje banovinska trošarina.
Izdelki iz papirja in kartona, če sc izdelani iz papirja in kartona, na ka-
tera ni bila plačana trošarina, plačujejo
isto trošarino.
Banovinska trošarina se ne pobira na tele izdelke iz papirja ali kartona, ki se uvažajo: tiskane knjige in periodične izdaje, muzikalije, časopise, liste, tiskovine, zemljepisne karte in učila, in ki so navedeni v uvozni carinski tarifi pod štev. 471, 472, 473 in 474.
Monopolni predmeti iz papirja in monopolni obrazci niso zavezani plačevanju banovinske trošarine.
električno žarnice in obločnice, od istovetne državne trošarine.................................. 20	%
britvice za bfivrie aparate, od britvice . din 1’—•
Člen 3.
Trošarina na predmete, naštete v členu 2., če se uvažajo iz inozemstva, se pobira ob uvozu pri carinarnicah. Na te predmete, izvzemši kisovo kislino in alkoholni kis, proizvedene v državi, se pobira trošarina, ko se dajejo v promet in potroŠek.
Banovinska trošarina na kisovo kislino, proizvedeno v državi, se pobira obenem z državno trošarino po dejanskih odstotkih jakosti skladno z določbami zakona o državni trošarini.
Banovinska trošarina na kis, dobljen s kisovim vrenjem alkoholnih tekočin, ki se proizvaja v državi, se pobira po organih finančne kontrole obenem s kontrolno takso ob denaturitanju alkohola, ki se predeluje v kis, na podstavi 70%ne ukpristilve alkohola, če dobavlja do-tični proizvajalec manj ko 30.000 hektolitrskili stopenj netrošarinskega alkohola na leto.
Ce dobavlja proizvajalec kisa nad 30.000 hektolitr-skih stopenj netrošarinskega čistega alkohola na leto, se pobira trošarina na podstavi dejanske ukoristitve, ki se ugotovi komisijsko po organih ministrstva za finance.
Banovinska trošarina na tvorniška obuvala, tvorniške obleke in papir, proizvedene v državi, se pobira, preden se iznesejo ti predmeti iz tvornice, da bi se dali v promet in potrošek.
člen 4.
Dohodek od trošarine iz člena 2. se izroča Državni hipotekarni banki in se ustanovi iz njega sklad skupnih banovinskih trošarin. Po preteku vsakih dveh mesecev razdeli ministrstvo za finance zbrane vsote med banovine oziroma občine v območju uprave mesta Beograda po številu prebivalcev, in sicer po poslednjem občnem uradnem popisu.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo dne 1, aprila 1937.
V Beogradu, dne 1. aprila 1937; št. 4130/VII.
Minister za finance Duš, P. Letica s. r.
221.
Na podstavi § 23. finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38. predpisujem
pravilnik
o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin.'11
Clen 1.	.
Po določbi člena 2. uredbe o banovinskih trošarinah se pobira skupna banovinska trošarina na:
oluščeni riž, od 1 kg ........ din 1'—
neoluščeni riž, od 1 kg ...... »	„	0'80
kavo, od 1 leg......................- • • •	„	4 —
kavni dodatek (Frankovo kavo ali cikorijo
in pod.), od 1 kg.........................................„	X~~
surovi kakao v zrnju, od 1 kg........................„	2'—
praženi kakao, od 1 kg...............................„	2'10
kakao v prahu, kukaovo maso in kakaovo
maslo, od 1 kg.........................................„	2'30
čokolado in bonbone s čokolado,	od	1	kg	„	l'~
ostala živila, ki vsebujejo kakao,	od	1	kg	„	0'50
čaj, od 1 kg.....................................»20'—
limone, citronate, pomaranče in mandarine za jed, od 1 kg.........................................  1’—
ananas, pinjole, pistacije, dateljne, kokosove orehe in druge eksotične orehe za jed, presne ali suhe, zmlete ali v razsolu, kokosovo olje za jed, kokosovo maslo in kokosovo moko,
od 1 kg....................................... „	2'—
vanilijo, žafran in divji žafran, od 1 kg .	„	20'—
cimet, muškatov cvet, muškatov oreh in
kardamom, od 1 kg............................................  5'—
vse ostale začimbe v zrnju, v lupinah, oluščene, zdrobljene ali zmlete [kakršne'so: poper, ingver, zvezdasti janež (bad i jan), kapere, majaron, galgant, žbice, janež, kumin, koriander in podobno, razen paprike], od 1 kg .	.	„	3'—
kisovo kislino in alkoholni kis, od 100 kg
100 % jakosti	  .	„ 400'—
vinski kis, od 1 1..........................„	0'50
ribjo mast in ribje olje, spermaret in
spermacetno olje, od 1 kg..................................... 150
kolofonij (surov, obdelan, prečiščen in ostali), od 1 kg ...... ......	„	1 —
kalcijev karbid, od 1 kg ......	,	„	1'50
kavstično sodo, od 1 kg ......	.	„	0'80
amonijevo sodo, od 1 kg..................... ■	„	0'40
kristalno sodo, od 1 kg....................... „	0'20
jedilno sodo (soda bicarbona), od 1 kg	.	„	6‘—
tvorniška obuvala, in sicer:
1. delovne čevlje iz kravine, od para .	.	„	1’—
2. obuvala iz gumija, kavčuka, platna, blagovnih koscev, klobučine in tkanine,
I ki ne prepušča vode, sandale in copate,
izvzemši opanke, od para .....	„	3'—
3. obuvala iz usnja, od para................„	5'—
4. obuvala iz finega usnja kakor tudi iz bronsiranega, posrebrenega, pozlače-
! nega, lakiranega, kačjega, krokodiljega, antilopjega, jelenjega in podobnega
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. aprila 1937,, št. 73/XXIII/159.
luksuznega usnja in svile, atlasa, žameta, brokata in temu pod.,	od para	.	din	12'—
Na otroška obuvala do vštevši 17 cm dolžine se plačuje za 50% nižja trošarina od označenih stopenj.
tvorniške obleke in suknje, in sicer:
1. iz bombaževe, lanene, platnene in podobne tvarine, od obleke ali	suknje	.	„	5'—
2. iz polvolnene tvarine in tvarine, ki ne prepušča vode, od obleke ali	suknje	.	„	10’—
3. iz volnene tvarine ali iz usnja, od obleke ali suknje...............................„	20'—
S tvorniško obleko se razumejo tudi zimske, jesenske in pomladne suknje (dolge ali kratke), površniki, plašči in pod.
Na suknje s kakršnim koli krznom se plačuje za 100% višja trošarina od označenih stopenj.
Na posamezne kose obleke (suknjič, hlače in pod.) se plačuje za 50% nižja trošarina od označenih stopenj.
Na otroške obleke in suknje se plačuje za 50% nižja trošarina od označenih stopenj.
S' tvorniškimi obuvali in oblekami se razumejo samo obuvala in obleke, izdelane v obratih, ki se smatrajo po določbi § 32. zakona o obrtih za industrijske (tvorniške) obrate.
Trošarina na obuvala in obleke se ne pobira od tistih proizvajalcev (obrtnikov), ki delajo v svoji delavnici z lastnini proizvajalnim orodjem naravnost za kupca in ukoriščajo pri tem pretežno delovno moč svojo ali svojih pomočnikov in učencev, To velja tudi za njih proizvodniške zadruge (zajed-nice).
ves papir in karton (lepenko), od 100 kg „ 15'—'
Na papir, nesatiniran, težak do vštetih 60 g na 1 ms, za tiskanje listov in časopisov na rotacijskih strojih po določenem kontingentu, se ne plačuje banovinska trošarina.
Izdelki iz papirja in kartona, če so izdelani iz papirja in kartona, na katera ni bila plačana trošarina, plačujejo isto trošarino.
Banovinska trošarina se ne pobira na tčle izdelke iz papirja ali kartona, ki se uvažajo: tiskane knjige in periodične izdaje, muzikalije, časopise, liste, tiskovine, zemljepisne karte in učila, in ki so navedeni v uvozni carinski tarifi pod štev. 471, 472, 473 in 474.
Monopolni predmeti iz papirja in monopolni obrazci niso zavezani plačevanju banovinske trošarine.
električne žarnice in obločnice, od istovetne državne trošarine ........	20	%.
britvice za brivne aparate, od britvice . din 1‘—
S kavnimi dodatki se umevajo vse vrste kavnih dodatkov, najsi se uporabljajo tudi sami, kakor: kava ,iz cikorije, sladkorne pese, smokev, žita, koruze, sadja,
\
čičerke, zemeljskih mandeljnov, želoda, graha, soje in temu pod., v zrnju, zmleti ali stolčeni ali drugače pripravljeni, kavni izvleček (esenca), mešanica ali konserva, ne glede na to, s kakim nazivom se pojavljajo ti predmeti v trgovini in prometu.
Praženo žito (ječmen, rž, pšenica in temu pod.) v zrnju, ki se prodaja brez kakih drugih primesi, se ne smatra za kavni dodatek in ni zavezano plačevanju te trošarine.
Z amonijevo sodo se umeva vobče vsaka kalcinirana soda (kalciniran natrijev karbonat) ne glede na to, po katerem postopku se dobiva in s kakšnimi nazivi se pojavlja v trgovini in prometu.
Z obuvali iz finega usnja se razumejo obuvala iz ševroja, iz bronsiranega, posrebrenega, pozlačenega in lakiranega usnja in iz kačjega, krokodiljega, jelenjega, antilopjega in podobnega usnja in obuvala iz svile, atlasa, žameta in brokata.
Obuvala iz kombiniranega usnja plačujejo trošarino, kot obuvala iz finega usnja, če je v zgornjem delu obuvala več ko 50% finega usnja. Prav tako plačujejo obuvala, kombinirana iz usnja in druge tvarine.(platna, gumija in pod.), trošarino za tisto vrsto obuval, katerih tvarina presega v zgornjem delu obuvala 50 %.
S tvorniškimi oblekami in obuvali se razumejo tudi tiste obleke in obuvala, ki se izdelujejo v obratih, ki se smatrajo po določbi § 32. zakona o obrtih za industrijske, in sicer za takšne, ki izdelujejo, predelujejo, dovršujejo ali obdelujejo proizvode v delavnicah ali na stalnem kraju z uporabljanjem delitve dela in zaposlujejo večje število delavcev, delajo pa redoma z uporabo motorne sile in proizvajajo izdelke na zalogo ali po naročilu v večjem obsegu. Ob dvomu, ali gre v posameznem podjetju za tvorniški način dela, odloči minister za trgovino in industrijo oziroma ban.
Člen 2.
Skupne banovinske trošarine na predmete, naštete v členu 1. tega pravilnika, se ne pobirajo:
1. v vseh tistih primerih, ko se ne plačuje državna trošarina po določbi člena 4. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini, izvzemši primere, naštete v točki 7. člena 4. omenjenega pravilnika;
2. na kalcijev karbid, če se uporablja:
a) v tvornicah karbida za izdelovanje kemičnih preparatov;
b) za proizvodnjo toplote;
c) za razsvetljavo ob pomorski ribji lovi;
č) za razsvetljavo v rudnikih;
3. na predmete, ki jih nabavljata vojska in mornarica po določbi člena 74. zakona o administraciji vojske in mornarice.
Člen 3.
Noben trošarinski predmet, omenjen v členu 1., se ne sme dati v svobodni promet in potrošek, dokler ni zanj plačana skupna banovinska trošarina.
Člen 4.
Skupna banovinska trošarina na vse predmete, naštete v členu 1. tega pravilnika, ki se uvažajo iz inozemstva, se pobira ob uvozu pri carinarnicah.
Ob uvozu blaga iz inozemstva se pobira banovinska trošarina na čisto (neto) težo blaga, ki se določi ali s tehtanjem (merjenjem^ blaga ali pa tako, da se odbij0
stopnja tare, ki jo določi za carinsko blago minister za finance.
Kolikor ni za neko blago iz posameznega dela kake številke uvozne carinske tarife določena stopnja tare, se uporablja stopnja, ki je določena pri tej številki za drugo blago iz iste številke. Če je za različno blago iz ene številke več takih stopenj tare, se uporablja tista stopnja tare iz te številke, ki je za dotično vrsto zaobale najnižja.
Glede načina pobiranja, oddajanja dohodkov, povra-čanja in uporabljanja kazenskih določb so carinska obla-stva pristojlia postopati po veljavnih carinskih predpisih.
Člen 5.
Skupna 'banovinska trošarina na vse predmete, naštete v členu '1. tega ptavilnika, ki se proizvajajo v državi, se pobira po določbah naslednjih členov.
Člen 6.
Skupna banovinska trošarina na karbid, kavni dodatek, kavstično, amonijevo, kristalno in jedilno sodo, tvorniška obuvala, tvorniške obleke in vse vrste papirja in kartona, ki se proizvajajo v državi, se pobira, ko se iznese blago iz tvornice, da bi se dalo v promet.
Tvornice, ki te predmete proizvajajo, morajo ugotoviti po končanem dnevnem prometu iz svojih knjig količino predmetov, iznesenih Iz tvornice, in podati finančnemu organu, ki je dodeljen tvornici, če ga pa ni, pristojnemu oddelku finančne kontrole prijavo tele vsebine: 1. zaporedna Številka, 2. datum, 3. naslovljenčevo ime, 4. naslovljenčevo bivališče, 5. vrsta proizvedenega in prodanega ali v promet danega predmeta, (5. količina v kilogramih ali v kosih in 7. znesek banovinske trošarine. Če ni sedež oddelka finančne kontrole v kraju tvornice, je podati prijavo občinskemu oblastvu.
Tej prijavi je priložiti odrezek položnice čekovnega računa Državne hipotekarne banke pri Poštni hranilnici št. 51.093 kot dokaz, da je trošarina plačana, kakor tudi vse račune, ki se pošiljajo naslovljencu z blagom vred. Ko preveri finančna kontrola pravilnost prijave, potrdi na računih, da je trošarina plačana, in jih takoj vrne tvornici, podatke iz prijave 'pa vpiše v knjigo kontrolnik o pobiranju skupne banovinske trošarine. Tudi pritisne na odrezek čekovnega računa uradni pečat kot dokaz, da je bil priložen ta odrezek k dotični prijavi, in vrne nato ta odrezek tvornici.
Kontrolna knjiga se zaključi konec vsakega meseca in pošljfe pristojni finančni direkciji radi cenzure.
Minister za finance sme na predlog bana ali predsednika mestnega poglavarstva v Beogradu ali Pančevu postaviti poslovanje posameznih tvornic pod stalno kontrolo. Stalno kontrolo opravljajo organi finančne kontrole; v večjih tvornicah pa se sine odrediti poleg organa finančne kontrole za stalno kontrolo tudi še organ krajevno pristojne kraljevske banske uprave ali mestnega poglavarstva v Beogradu ali Pančevu. Stalna kontrola se opravlja po določbah, ki veljajo za stalno kontrolo tvor-niških podjertij, ki proizvajajo predmete, zavezane državni trošarini.
Kraljevske banske uprave in uprava mesta Beograda sporoče pristojni finančni direkciji v 15 dneh, kateri obrati se smatrajo po določbi § 32. zakona o obrtih za industrijske (tvorniške) obrate, katerih proizvodi oblek in obuval so zavezani plačevanju skupne banovinske trošarine,
Prav tako obveščajo zanaprej občna upravna obla-stva, ki izdajo dovolitev za poslovanje novih tvornic za obleke ali obuvala, krajevno pristojno finančno direkcijo o vsaki dovolitvi najkasneje v 15 dneh.
Člen 7.
Papir, nesatiniran, težak do vštetih 60 g na lm2, ki se uporablja za tiskanje listov in časopisov na rotacijskih strojih po določenem kontingentu, se sme uvažati ali oddajati iz tvornice brez plačila skupne banovinske trošarine.
Podjetje ali oseba, ki se želi koristiti s to ugodnostjo, naj predloži ministrstvu za finance, proračunskemu oddelku, kolkovano prošnjo, da se določi letni kontingent. V prošnji je navesti vse potrebne podatke, iz katerih se more ugotoviti višina letnega kontingenta, in podatke o tem, odkod se bo dobavljal tak papir. Prošnji se priloži samo potrdilo, da ni bil prosilec kaznovan zaradi kaznivega dejanja po trošarinskem zakonu, in potrdilo društva lastnikov listov, ki potrjuje, da je prosilcu za tiskanje listov in časopisov na rotacijskih strojih zaprošena količina takega papirja potrebna.
Letni kontingent ugotovi posebna komisija, ki jo odredi ministrstvo za finance. Ta komisija je sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, ministrstva za trgovino in industrijo in društva lastnikov listov. Predstavnik ministrstva za finance je predsednik te komisije. Na podstavi komisijskega poročila izda ministrstvo za finance odločbo o. določenem letnem kontingentu. Pri vsakem uvozu netrošarinskega papirja predloži stranka carinarnici izvirni odlok in po en prepis odloka o odobrenem kontingentu. Carinarnica dovoli, ko ugotovi iz izvirnega odloka, da odobreni kontingent še ni izčrpan, uvoz papirja brez plačila skupne banovinske trošarine, zaznamuje na hrbtu izvirnega odloka vselej, kdaj in katero količino je imenovani uvozil brez plačila skupne banovinske trošarine, in vrne nato izvirni odlok stranki. C'e se iznaša papir iz domače tvornice papirja, se pošljeta izvirni odlok in po en prepis oddelku finančne kontrole, pristojnemu za nadzor nad dotiČno tvornico. Oddelek dovoli. ko ugotovi iz odloka, da odobreni kontingent še ni izčrpan, iznos tpapirja iz tvornice brez plačila skupne banovinske trošarine, na hrbtu izvirnega odloka pa potrdi. katera količina je bila nabavljena, in vrne odlok stranki.
Podjetja ali osebe, ki so dobile dovolitev za porabo določenega kontingenta netrošarinskega papirja, morajo voditi o potrošku posebne knjige in morajo dovoljevati kontrolnim organom pregled svojih poslovnih prostorov. Od tega se izvzemajo tista tiskarsko-izdajateljska podjetja, ki samo izdelujejo in izdajajo dnevne liste.
Člen 8.
Tista vrsta sode, iz katere se proizvaja druga vrsta sode, velja za surovino in se pobira skupna banovinska trošarina samo na novi proizvod.
Za tako sodo, ki se pošilja radi predelave v kako drugo tvornico, se ne pobira skupna banovinska trošarina pri tvornici, ki to sodo pošilja, marveč šele pri tvornici, ki tako sodo predela.
O vsaki taki odpravi obvesti organ finančne kontrole pristojni oddelek finančne kontrole v kraju, kamor se soda pošilja, radi kontrole in izterjave skupne banovinske trošarine ob iznosu predelane sode iz dotične tvornice.
Oddajanje sode radi predelave v drugo vrsto sode brez plačila skupne banovinske trošarine odobruje pristojna finančna direkcija v območju, kjer se ta soda predeluje.
Podjetje ali obrtnik, ki hoče nabaviti netrošarinsko sodo radi predelave v drugo vrsto sode, mora vložiti pri pristojni finančni direkciji kolkovano prošnjo, v kateri naj navede, koliko sode potrebuje na leto radi predelave v drugo vrsto sode in katero vrsto sode želi predelovati.
Na podstavi take prošnje ugotovi finančna direkcija komisijsko, katero vrsto sode dotično podjetje predeluje in koliko more dobiti iz ene vrste sode tiste vrste sode, ki jo predeluje. V to komisijo odredi poleg enega uradnika direkcije starešino pristojnega oddelka finančne kontrole in enega kemika (državnega ali samoupravnega uslužbenca). Stroške te komisije trpi podjetje po uredbi o potnih stroških državnih uslužbencev.
O izdani odobritvi obvesti finančna direkcija oddelek finančne kontrole v kraju, kjer je dotično podjetje, in oddelek finančne kontrole v kraju, kjer je tvornica, iz katere se netrošarinska soda nabavlja.
Podjetje, ki se mu odobri nabava netrošarinske sode, mora voditi redne knjige in vanje vpisovati vse podatke o prejeti surovini, o porabi surovine in o proizvedenih količinah nove vrste sode.
Podjetje mora podati pristojnemu oddelku finančne kontrole v 12 urah v dvojniku prijavo o prejetih količinah sode-surovine, o porabljenih količinah za izdelavo druge vrste sode in o prodanih količinah, tako da se dajo dobljene, proizvedene in porabljene količine kadar koli ugotoviti.
Skupno banovinsko trošarino za proizvedene in v promet dane količine nove vrste sode plača podjetje po določbah člena 6. tega pravilnika.
Če ne porabi podjetje nabavljene netrošarinske sode (n. pr. amonijeve) za predelavo v drugo vrsto sode (n. pr. kristalno), marveč jo proda ali porabi v tvornici mila in pod., mora po določbi člena 6. tega pravilnika prijaviti tako prodajo ali porabo za druge namene in takoj plačati ustrezno skupno banovinsko trošarino na take količine.
Oddelek finančne kontrole pri tvornici dovoli iznos netrošarinske sode samo na podstavi odobritve finančne direkcije in obvesti o vsaki taki odpravi takoj pristojni oddelek finančne kontrole, kakor je to predpisano v tretjem odstavku tega člena.
Pristojni oddelek finančne kontrole opravi konec vsakega meseca kontrolo v tvornici, ki predeluje sodo, in ugotovi, ali se ujema stanje po knjigah z dejanskim stanjem in s posameznimi prijavami o prodaji, predelavi in odsvojitvi različnih vrst sode.
Jedilna soda, ki se proizvaja v državi, mora imeti na vrečah oznako »Soda bicarbona« in opremi oddelek finančne kontrole take vreče pred iznosom iz dotičnega podjetja z zalivko, ko se je poprej uveril, da je trošarina po določbi člena 6. tega pravilnika plačana.
Člen !).
Skupna banovinska trošarina na vinski kis se plača, ko se da kis v promet ali potrošek, plača pa jo kupec.
Vsaka oseba, ki proizvaja vinski kis, mora, če ima tak proizvajalec kakršno koli trgovino ali obrat, prijaviti v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole natančno količino proizvedenega vinskega kisa in plačati skupno banovinsko trošarino na proizvedene količine.
Obenem s prijavo je podali tudi dokaz o plačani banovinski trošarini (odrezek položnice čekovnega računa št. 51.093 Državne hipotekarne banke pri Poštni hranilnici).
Ce se nabavi vinski kis od vinogradnika ali od oseb, ki nimajo trgovine ali obrata, mora kupec v 12 urah po prejemu prijaviti kupljeno količino vinskega kisa pristojnemu oddelku finančne kontrole, plačati skupno banovinsko trošarino in o tem podati dokaz ob prijavi. Prav tako je proizvajalec dolžan prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole ysako prodajo kisa, in sicer pred njegovo odpravo. Oddelek finančne kontrole izda po pregledu pošiljke trošarinsko izkaznico po obrazcu štev. 4.a trošarinskega pravilnika štev. 50.602/30 in postopa dalje tako, kakor je to predpisano s členom 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini št. 50.602/30.
Ce se vnosi vinski kis v mestne občine, ki imajo trošarinske postaje (mitnice), se plača skupna banovinska trošarina mestnim izterjevalnim organom takoj ob vnosu v mestno območje.
Mestna občina izroči vsakih 10 dni tako pobrane vsote Državni hipotekarni banki na njen čekovni račun št. 51.093 pri Poštni hranilnici za sklad skupnih banovinskih trošarin.
Ce je bila na vino, ki se predeluje v kis, banovinska trošarina plačana, sme zahtevati proizvajalec takega kisa od dotične kraljevske banske uprave povračilo plačane banovinske trošarine na vino.
Oddelek finančne kontrole ugotovi, ali je bila plačana banovinska trošarina na tako vino, in izda o tem potrdilo, s katerim zahteva dotičnik povračilo banovinske trošarine na vino.
Na ozemlju tistih banovin, kjer se plačuje državna in banovinska trošarina na vino pavšalno, se ne pobira banovinska trošarina na tisti kis, ki ga proizvajajo in odsvoje na ozemlju dotične banovine.
Ce se izvozi tak vinski kis izven mej dotične banovine, se mora plačati banovinska trošarina na vinski kis po prednjih določbah.
Vsi proizvajalci vinskega kisa na ozemlju takih banovin, ki ne plačujejo pavšalne državne in banovinske trošarine na vino, morajo plačati banovinsko trošarino na vinski kis in se ravnati pri tem po prednjih določbah.
Clen 10.
Odobritve za oddajanje kalcijevega karbida brez plačila skupne banovinske trošarine po točki 2. člena 2. tega pravilnika izdaja pristojna finančna direkcija.
Podjetje ali obrtnik, ki želi uporabljati karbid brez plačila skupne banovinske trošarine, naj vloži kolkovano prošnjo pri svoji pristojni finančni direkciji; v prošnji naj navede, koliko karbida potrebuje na leto. za kateri namen ga uporablja in od katere tvornice ga želi nabavljati. Direkcija preizkusi navedbe v prošnji in izda potrebno rešitev v dveh primerkih; en primerek pošlje kontrolnemu organu, pristojnemu za nadzor tvornice karbida.
Oseba, ki je dobila odobritev za uporabljanje karbida brez plačila skupne banovinske trošarine, mora voditi o potrošku posebno knjigo in mora dovoljevati kontrolnemu organu pregled svojih poslovnih prostorov.
Odprava karbida iz tvornice brez plačila trošarine in prevzem v podjetju se opravljata po občnih predpisih trošarinskega pravilnika.
Tvornicam kemičnih proizvodov se izdaja za proizvodnjo kalcijevega cianamida, acelilena v neplinasti obliki (acetylene dissous) in klorovih derivatov odobritev za nabavo karbida brez plačila trošarine; acetilen v neplinasti obliki pa se ne sme in ne more uporabljali niti prodajati za razsvetljavo, marveč samo v druge namene. Ce se ugotovi, da ravna tvornica zoper to, se smatra to za tihotapstvo in izgubi tvornica poleg kazni nadaljnjo pravico do nabave netrošarinskega karbida. Kljub prednjemu malim obrtnikom ni treba prilagati k prošnji vsa potrdila po členu 63. trošarinskega pravilnika, marveč je dovoljeno, da prilože samo potrdilo, da niso bili kaznovani zaradi kaznivega dejanja po trošarinskem zakonu, in potrdilo prisilne združbe, ki potrjuje, da ima prosilec obrtno obratovalnico in da mu je karbid potreben za proizvodnjo toplote.
Prav tako prilože osebe, ki sc bavijo s pomorsko ribjo lovjo kot poklicem, prošnji samb potrdilo, da niso bile kaznovane zaradi kaznivega dejanja po trošarinskem zakonu, in potrdilo pristojne občine, da se bavijo z ribjo lovjo kot samostojnim poklicem.
Osebam, ki se bavijo s pomorsko ribjo lovjo priložnostno ali za Šport, se ne sme oddajati karbid brez plačila skupne banovinske trošarine.
Clen 11.
Podjetje ali oseba, ki želi nabaviti limone, citrona te, pomaranče, mandarine, kokosove orehe in kokosovo olje za druge namene, ne pa za jed, naj predloži prošnjo pristojni finančni direkciji. V prošnji naj navede, koliko teli predmetov potrebuje in za kateri namen. Prošnji je priložiti potrdilo, da ni bil prosilec kaznovan zaradi kaznivega dejanja po trošarinskem zakonu, in potrdilo prisilne združbe, da mu je zaprošena količina teh predmetov potrebna. Ko preveri finančna direkcija podatke, izda odlok, ki ga priloži prosilec carinski deklaraciji ali prijavi za iznos teh predmetov iz tvornice.
Clen 12.
Skupna banovinska trošarina na kisovo kislino, proizvedeno v državi, se pobira obenem z državno trošarino po dejanskih odstotkih jakosti skladno z določbami za-ltona o državni trošarini.
Skupna banovinska trošarina na kis, dobljen s kis-nim vrenjem alkoholnih tekočin, ki se proizvaja v državi, se pobira po organih finančno kontrole obenem s kontrolno takso ob denaturiranju alkohola, ki sc predeluje v kis, na podstavi 70%ne ukoristitve alkohola, če dobavlja dotično podjetje (tvornica) manj ko 30.000 hektolitr-skih stopenj netrošarinskega alkohola na leto.
Ce dobavlja tvornica kisa nad 30.000 hcklolitrških stopenj čistega netrošarinskega alkohola na leto, se pobira trošarina na podstavi dejanske ukoristitve, ki se ugotovi komisijsko po organih ministrstva za finance. Komisijsko ugotavljanje se mora vršiti najmanj enkrat na leto, razen tega pa tudi še vselej, kadar se pokaže potreba. Komisijo sestavljata dva člana, ki ju odredi oddelek za davke. Ce se vrši komisijsko ugotavljanje na zahtevo tvornice, trpi tvornica komisijske stroške.
Clen 13.
Za plačevanje skupne banovinske trošarine se' ne sme nikomur dajati odlog.
Ne velja za odlog, če se odobri radi olajšave pri vknjiževanju, ravnanju in obračunjanju skupne banovinske trošarine za proizvode večjih industrijskih podjetij, da polagajo banovinske trošarine petnajstdnevno, mesečno, dvomesečno ali trimesečno.
Industrijska podjetja, ki se jim odobri obračun, morajo trošarino zavarovati. Po tej določbi se sme odobriti obračunsko plačevanje tudi tvornicam kisa.
Obračunsko plačevanje odobruje pristojna finančna direkcija.
Clen 14.
Glede proizvajalcev banovinskih trošarinskih predmetov veljajo smiselno določbe členov 27. do 38., glede prodajalcev pa določbe členov 39. do 44. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini".
Clen 15.
Da se olajša trgovina, je pod nadzorom kontrolnih organov dovoljeno vnašati trošarinske predmete v posebna shranišča in jih tamkaj hraniti, ne da bi se plačevala skupna banovinska trošarina.
Skupna banovinska trošarina se plačuje ža thke predmete šele ob njih iznosu iz shranišča.
Na ta svobodna shranišča je smiselno uporabljati določbe členov 50. do 63. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini; odobritve za taka shranišča daje ministrstvo za finance,
Clen 16.
Tiste osebe, ki se bavijo s proizvodnjo trošarinskih predmetov iz člena 1. tega pravilnika, na katere ni bila plačana skupna banovinska trošarina, in ki želijo izvoziti take predmete iz naše države, naj podajo pristojnemu oddelku finančne kontrole prijavo v treh primerkih.
Oddelek finančne kontrole pregleda pošiljko, in če se ujema s prijavo, jo zapre s pečatom ali zalivko in označi, da skupna banovinska trošarina ni plačana. Potem izda izvozniku unikat prijave kot sprenmico po obrazcu št. 4 trošarinskega pravilnika, ko dobi predhodno od njega izjavo, v katerem roku in pri kateri carinarnici bo blago izvozil. Duplikat prijave pošlje dotični carinarnici, triplikat pa pridrži za svoj arhiv.
Carinarnica postopa s takim blagom in spremnico po določbi odstavka (fl) člena 55. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini; duplikat spremniee pridrži pri sebi.
Ce se želijo izvoziti predmeti, na katere je banovinska trošarina že plačana, poda izvoznik pristojnemu oddelku finančne kontrole prijavo v treh primerkih po obrazcu št. 5 trošarinskega pravilnika. Oddelek pregleda pošiljko in ugotovi, ali je nanjo plačana skupna banovinska trošarina in koliko, in overi to v prijavi. En primerek izroči kot spremnico prijavitelju, drugega pošlje carinarnici, tretji pa ostane za arhiv oddelka.
Pregledana pošiljka sc zapre s pečatom ali zalivko.
Ob izvozu takega blaga potrdi carinarnica na obeh primerkih spremniee, da se jo blago izvozilo, in vrne en primerek izvozniku, drugega pa oddelku finančne kontrole.
Na podstavi tako overjenega unikata spremniee, ki mu je treba priložiti tudi vse ostale listine, sme zahtevati izvoznik povračilo skupne banovinske trošarine s prošnjo, ki jo izroči pristojnemu oddelku finančne kontrole.
Clen 17.
Povračilo skupne banovinske trošarine sme zahtevati tista oseba ali naprava, ki je trošarino plačala, v 180 dneh od dne, ko je bila trošarina preveč ali pogrešno plačana, oziroma ko je bil predmet iz naše države izvožen.
Prošnje za povračilo nepravilno pobrane skupne banovinske trošarine se vlagajo pri tistem oblastvu, pri katerem se je trošarina plačala. Prošnje niso zavezane plačilu takse, če se ugotovi, da jo je treba povrniti; drugače se pobere predpisna taksa za prošnjo naknadno.
Odločbo izda ministrstvo za finance, proračunski oddelek. Zoper odločbo.ministrstva za finance je dopustna tožba na državni svet po določbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Clen 18.
Vsak primer iz člena 33. zakona o državni trošarini se smatra za tihotapstvo skupne banovinske trošarine in se kaznuje po določbah člena 34. zuk. o državni trošarini.
Za poizvedovanje o trošarinskih kaznivih dejanjih so pristojni oddelki finančne kontrole oziroma carinarnice, ki pošljejo vse poizvedbene spise davčni upravi v odločitev. Če se plača skupna banovinska trošarina pri vnosu v mestno območje po mestnih organih, opravijo poizvedbe mestni organi, odločbo pa izda mestno poglavarstvo.
Zoper odločbo davčne uprave ali mestnega poglavarstva se lahko vloži v 15 dneh pritožba na finančno direkcijo Zoper odločbo finančne direkcije je dopustna tožba na državni svet po določbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Clen 19.
Odločbe o ustavitvi kazenske preiskave izdaja pristojna davčna uprava ali mestno poglavarstvo, odobruje jih pa finančna direkcija.
Za izvrševanje odločb po trošarinskih kaznivih dejanjih in za prisilno izterjavo skupne banovinske trošarine se uporabljajo smiselno predpisi uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov.
O porazdelitvi denarja, dobljenega od tihotapskih kaznivih dejanj, odloči pristojna finančna direkcija.
Denar, dobljen od plačane kazni, se razdeli po odbitku stroškov takole: '/;> pripade državi, ‘As zalotitelju ali ovaditelju, Vs pa skladu skupnih banovinskih trošarin.
Ce je zalotilelj organ finančne kontrole, se razdeli dobljena kazen takole: '/a državi, '/a zalotitelju in ‘/3 skladu finančne kontrole.
Ovaditelj ne more bili državni ali banovinski uslužbenec, izvzemši organe finančne kontrole.
Ce ni zalotitelju ali ovaditelja, gre del kazni, ki je določen za zalotitelja ali ovaditelja, v državno blagajno.
Clen 20.
Vsi izterjevalni organi — kolikor se ne plačuje skupna banovinska trošarina naravnost po Poštni hranilnici — morajo poslati vsak tretji dan vso pobrano trošarino Državni hipotekarni banki za sklad skupnih banovinskih trošarin.
Denar se pošilja na čekovni račun Državne hipotekarne banke pri Poštni hranilnici št. 51.093 za sklad skupnih banovinskih trošarin.
Državna hipotekarna banka pošilja vsaki finančni direkciji potrebno število čekovnih položnic. Direkcije razpošiljajo položnice oddelkom finančne kontrole,
Clen 21.
Dohodek od trošarine iz člena 1. se izroča Državni hipotekarni banki za sklad skupnih banovinskih trošarin. Po preteku vsakih dveh mesecev razdeli minister za finance zbrane vsote po proračunskem oddelku med banovine oziroma mesti Beograd in Pančevo po številu prebivalcev, in to po poslednjem občnem uradnem popisu.
Clen 22.
Finančne direkcije in osrednje carinske blagajne morajo poslati vsaka dva meseca ministrstvu za finance, proračunskemu oddelku, poročilo o gibanju plačil skupne banovinske trošarine po posameznih vrstah trošarinskih predmetov.
Clen 23.
Finančni organi popišejo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, pri prodajalcih na drobno in na debelo vse zaloge limon, citronatov, pomaranč, mandarin, ananasa, pinjol, pistacij, dateljnov, kokosovih orehov in drugih eksotičnih orehov za jed, kokosovega olja za jed, kokosovega masla ali kokosove moke, vanilije, žafrana, divjega žafrana in vseh ostalih začimb, ribje masti, ribjega olja, spermaceta in spermacetnega olja, kolofonija, tvor-niških obuval, tvorniških oblek, papirja, električnih žarnic in kave, in pobero trošarino ali razliko v stopnji. Lastniki obratov, ki prodajajo take predmete, morajo prijaviti v 10 dneh zalogo najbližjemu oddelku finančne kontrole radi popisa, če ne izvrše organi popisa v tem roku sami.
Količina tistih predmetov, na katere bi bilo treba plačati trošarino ali razliko v znesku 50'— dinarjev ali manj, se ne popišejo in se nanje ta trošarina ne pobere.
Na prošnjo interesentov sme pristojna finančna direkcija izjemoma dovoliti odlog ali obročno plačilo skupne banovinske trošarine na najdene zaloge. Ta odlog ali obročno plačevanje ne sme trajati dalj ko f> mesecev. Cez ta rok sme ministrstvo za finance na povoljno mnenje pristojne zbornice podaljšati ta rok do 12 mesecev.
Banovinska trošarina na britvice za hrivne aparate se pobira samo do konca meseca septembra 1937.
Za britvice, ki ostanejo neprodane, se vrne dokazano že plačana banovinska trošarina samo na tiste količine, ki so bile uvožene ali izdelane v času od dne 1. aprila 1937 do konca meseca septembra 1937.
Za povračilo te skupne banovinske trošarine velja postopek po členu 17. tega pravilnika; prošnji je treba priložiti potrdilo pristojnega oddelka finančne kontrole, iz katerega je moči razbrati, da je bila pri prosilcu na dan 1. oktobra 1937 dotična količina novih britvic za brivne aparate neprodana. Taka potrdila izdajajo oddelki finančne kontrole na prošnjo prizadete osebe, ko poprej ugotove količino neprodanih britvic. Na blago iz člena 1. tega pravilnika, ki je na dan 1. aprila 1937 pri carinarnicah, se pobere trošarina v določenem znesku.
Za tista tvorniška obuvala in tvorniške obleke, ki so prišle ob modo in ki se najdejo ob popisu kot zaloga pri prodajalcih na drobno in na debelo, se pobere banovinska trošarina izjemoma po prvi nižji stopnji. To pomeni, da se na obuvala, če bi bilo treba pobirati zanje
12'— dinarjev od para, pobere 5'—, če bi bilo treba pobirati 5'—, sc pobere 3'—, če bi bilo treba pobirati 3'—, se pobere 1'—. Prav tako pomeni to, da se na obleke, če bi bilo treba pobirati zanje 20'— dinarjev od obleke, pobere 10'—, če bi bilo treba pobirati 10'—, se pobere 5'—. To se ne nanaša na predmete, na katere bi se morala plačati trošarina po najnižji stopnji. To, da so prišli dotični predmeti ob modo, ugotovi pri popisu blaga organ finančne kontrole z enim predstavnikom trgovinske zbornice ali enim predstavnikom industrijske zbornice in s po enim predstavnikom obrtne zbornice. Oddelek finančne kontrole zahteva pravočasno od omenjenih združb, naj odredijo svoje predstavnike.
Banovinska trošarina, ki odpada na lake zaloge, se sme odplačati v obrokih v enem letu po določbah tretjega odstavka tega člena.
Clen 24.
Za pojasnila po tem pravilniku je pristojno ministrstvo za finance, proračunski oddelek.
Clen 25.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. aprila 1937. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prenehajo veljati določbe pravilnika o načinu pobiranja banovinskih trošarin št. 3360/VII z dne 31. marca 1936.*
V Beogradu, dne 1. aprila 1937; št. 4160/VI1.
Minister za finance Duš. I’. Letica s. r.
222.
Pravilnik
k določbam finančnega zakona za leto 1937/38. o taksah.**
Na podstavi § 20. finančnega zakona za leto 1937/38. predpisujem tele izpremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku.
Clen 1.
V členu 33. (k tar. post. 1. zakona o taksah);
1. V točki 2. se postavlja na koncu prvega stavka namestd pike vejica in se dodajejo tele besede: »za vloge in prošnje pa, ki so oproščene po zakonu plačila taks, se ta taksa ne pobira.«; v drugem stavku pa se dodajejo za besedo »oblastvu« besede: »v administrativnih poslih«.
2. Točka 4. se izpreminja in se glasi:
»4. Ce za vlogo, najsi je poslana iz države ali iz inozemstva, ni plačana predpisana taksa', je- postopati po členu 15. zakona o taksah.«
3. V točki 8. se namesto »5« postavlja: »10«.
4. Točka 12. se črta.
Clen 2.
V členu 34. (k tar. post. 2. zakona o taksan) se v točki 3. namesto »2« postavlja: »4«.
* »Službeni list« št. 240/36 iz 1. 1936. in št. 119/17 iz 1. 1937.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dae
2.	aprila 1937, št. 74/XXlV/105.
Člen 3.
V členu 42. (k tar. post. 12. zakona o taksah):
1. V točki 2. se postavljajo za besedama »se pobira« na dveh krajih besede: »poleg takse za listino«; za besedo »taksa« pa se postavljajo na dveh krajih besede: »za pravni posel«.
2. V točki 3. se dodajejo za besedo »taksa« besede: »za pravni posel«.
3. Točka 12. se izpreminja in se glasi:
»12. Pridobitev in prenos kupne pravice glede kake nepremičnine je zavezan taksi, kakor prenos nepremičnine same.
Če pa izgubi kupna pravica veljavo, preden se nepremičnina, ki je predmet kupne pravice, vknjiži v zemljiški knjigi ali prevzame v iast, se plača od vrednosti nepremičnine taksa, določena za kupne in prodajne pogodbe o premičninah.
Za kupnoprodajne pogodbe določeno takso je treba plačati tudi tedaj, če kdo pridobi ali zavaruje kako nepremičnino, da bi jo po kosih ali v celoti naprej prodal tako, da je lastnik dolžan izročiti nepremičnino ali pogodbeni stranki ali drugi osebi, ki jo ta označi.«
4. V točki 47, se dodajeta za besedo »pogodbe« besedi: »o premičninah«.
5. V točki 48. se dodajeta za besedo »pogodba« besedi: »o premičninah«.
6. V točki 57. se dodajejo za besedama »se pobere« besede: »poleg takse za listine«.
7. V točki 86. se dodajejo za besedama »take izpre-membe« besede: »na objektih, zavezanih tej taksi«.
8. Točka 87. se izpreminja in se glasi:
»87. če poskoči ali pade prometna vrednost imovine za trajanja ene taksne periode, ne da bi se objekt povečal ali zmanjšal, smeta zahtevati finančno oblastvo kakor tudi stranka novo cenitev, če mislita, da preseza zvišba ali padec vrednosti 50 % tiste vrednosti, ki je služila za taksno osnovo za dotično taksno periodo. Novo cenitev dovoljuje v prvi stopnji finančna direkcija, v drugi stopnji pa oddelek za davke ministrstva za finance. Nova ocenitev služi za taksno osnovo dopolnilne prenosne takse za preostala, še popolna leta dotične taksne periode «
9. V točki 100. se postavljajo namesto besed »Nepremičnine, ki so trajno oproščene« besede: »Nepremične imovine ali njih deli, ki so trajno oproščeni«.
10. V točki 112. se postavljajo namesto besed »določeno kazni« besede: »določene zvišane takse«.
11. V točki 119. se postavljata namesto besed »Izrečene kazni« besedi: »Zvišane takse«.
12. V ločki 120. se postavljata namesto besed »kakor tudi kazni besedi: zvišane takse r, namesto besed »odplačila kazni: pa se postavljata besedi: »zvišanih taks«.
Člen 4.
Člen 85. taksnega pravilnika iz 1.1913. (k tar. post. 15. zakona o taksah) postane člen 44.a taksnega in pristoj-binskega pravilnika in se izpremenjen glasi:
»Člen 44.a.
1.	Taksa za posodbene pogodbe, t. j. za pogodbe, s katerimi se daje nepotrošna stvar za določen čas v rabo brez vsakršne odškodnine, se plačuje v kolkih, ki se pri-lepljajo in uničujejo na pogodbi sami.
2.	Če se pogodi za rabo kakšna odškodnina, se plačuje za take pogodbe taksa po tar. post. 14. taksne tarife kot za zakupne in najemne pogodbe.«
Člen 5.
V členu 45. (k tar. post. 16. zakona o taksah):
1. Točki 2 in 3. se črtata.
2. Točka 4. postane točka 2., kot nova točka 3. pa se dodaje:
»3. Posebne izjave o postavitvi namestnika ali o prevzemu nadomeščanja (substitucije), ki se dodajo na samem pooblastilu za sodne zastopnike in odvetnike, se smatrajo za sestavni del pooblastila in jih ni treba posebej taksirati.«
Člen 6.
V členu 72. (k tar. post. 55. zakona o taksah) se dodaje nova točka 11., ki se glasi:
»11. Za skupne in kolektivne prekmejne potne liste se plačuje samo ena taksa, kakor za poedinične.«
Člen 7.
Člen 80. (k tar. post. 63. zakona o taksah) se ukinja.
Člen 8.
V členu 86. (k tar. post. 72. zakona o taksah):
1. Točka 1. se izpreminja in se glasi:
»1. Taksa iz tar. post. 72. zakona o taksah se plača tudi, če se izpremeni priimek ali ime s prevodom, ne glede na to, ali se ob njem obdrži stari priimejv ali staro ime.«
2. Točka 4. se črta.
Člen 9.
V členu 102. (k tar. post. 99. zakona o taksah):
1. V točki 1. se dodajejo za besedama »privilegiranih gledališč« besede: »kakor tudi javnih radijskih prireditev«.
2. V isti točki 1. se dodaje drugi odstavek, ki se glasi:
»Za dovolitev za javne radijske prireditve se pobira ta taksa pavšalno vnaprej po oceni tistega oblastva, ki to dovolitev izdaje, in sicer v kolkih; pri odmeri tega pavšala ne sme odpasti na en prireditveni dan več takse, ko 1 din. Po zahtevi taksnega zavezanca se vrši to pavšaliranje bodisi za en mesec, tri mesece, šest mesecev ali leto dni. Zoper odločbo o pavšaliranju se sme vložiti v 5 (petih) dneh pritožba na pristojno finančno direkcijo, katere odločitev o tem je izvršna.«
3. V točki 2. se dodajeta v tretjem stavku na koncu namesto besed »takso 5 dinarjev« besedi: »določeno takso«.
4. V točki 3. se črtata besedi »5 dinarjev«.
Člen 10.
V členu 103. (k tar. post. 99.a zakona o taksah):
1.	Točka 5. se izpreminja in se glasi:
»5. Za gospodarska predavanja in razstave ocenja značaj prireditve sresko načelstvo, za vse ostale prireditve pa ocenja značaj prireditve davčna uprava. Šele po tej oceni se sme priznati prirediteljem oprostitev, določena v pripombi 4. te tarifne postavke.
Ce sodelujejo pri prireditvah iz točke 3, pripombe 4. k tar. post. 99.a zakona o taksah tuji umetniki, se pobira taksa 10% od zneskov, ki se izroče tujim društvom ali tujim umetnikom. Ta taksa se pobere, ko se ti zneski izplačajo, in se izroči v gotovini pristojni davčni upravi najkasneje v 5 dneh.«
2. Točka 7. se izpreminja in se glasi:
»7. DruštvoiRdečega križa kraljevine Jugoslavije in njegovi banovinski, sreski in krajevni odbori so oproščeni plačevanja državnih in samoupravnih taks za vstopnice k podnevnim kinematografskim (bioskopskim) predstavam kulturno-vzgojnega značaja, če prirejajo te predstave v svoji režiji, kakor tudi za vse druge prireditve ne glede na program in dnevni čas, ko se prirejajo, če jih prirejajo v lastni režiji in ob dneh, ki so določeni po točki 11. člena 42. zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije za nabiranje prispevkov (en popoln teden — sedem dni — v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete naslednje sobote) in če uporablja društvo ves dohodek izključno le za izvrševanje nalog po členu 4, omenjenega zakona. Prireditev podnev-nih kinematografskih (bioskopskih) predstav kulturno-vzgojnega značaja naznanijo banovinski, sreski in krajevni odbori davčni upravi in predložijo na vpogled cenzurno knjižico dotičnega filma v dokaz, da je film, ki ga hočejo prikazovati, zares značaja, kakor ga navajajo. Za večerne bioskopske predstave se mora plačevati taksa ne glede na značaj in kraj prireditve in se morajo pri tem uporabljati predpisane vstopnice državne izdaje. O ostalih prireditvah, ki se vrše ob dneh, določenih za nabiranje prispevkov, so dolžni banovinski, sreski in krajevni odbori predložiti davčni upravi odobrilo pristojnega oblastva, da jim je dovoljeno ob teh dneh nabirati prispevke. Te prireditve, če so ob dneh, ki niso določeni po točki 11. člena 42. zakona o društvu Rdečega križa za nabiranje prispevkov, ne uživajo te oprostitve.«
3. V točki 44. se namesto »20%c postavlja: »20% oziroma 10%«.
Člen 11.
V členu 107. (k tar. post. 101. zakona o taksah) se črtajo točke 105., 1CG., 108., 109., 110., 111., 112., 113..
114.,	115., 116., 117., 118., 119. in 120. in se nadomeščajo s posebnim pravilnikom o odmeri in pobiranju pavšalne vozninske takse za prevoz potnikov z avtobusi in prevoz blaga z motornimi vozili.
Člen 12.
V členu 173. (k tar. post. 214. zakona o taksah):
1. Točka 1. se izpreminja in se glasi:
»1. Radi evidence o rednem plačevanju letne takse iz tar. post. 214. zakona o taksah za to, da ima kdo svobodno carinsko skladišče ali privatno carinsko shranišče, mora voditi vsako oblastvo, v čigar območju in pristojnosti je skladišče ali shranišče, register skladišč ali shranišč, iz katerega se točno vidi, kdo in odklej ima skladišče ali shranišče dovoljeno, katerega dne in pod katero številko mu je bilo dovoljeno, za katero leto je plačal takso in ali ga je opustil in katerega dne.«
2. V točki 2. se dodajeta za besedo »skladišča« besedi: »ali shranišča«.
Člen 13.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«, uporabljati pa ga je od dne 1. aprila 1937.
V Beogradu, dne 1. aprila 1937; št. 22.500/111.
Minister za finance Letica s. r.
223.
Na podstavi točke 5. člena 6. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto predpisujem tale
pravilnik o pouku v plesnih šolah.*
§ I-
Pouk v plesnih šolali je pod nadzorstvom ministrstva za prosveto in upravnih oblastev v smislu tega pravilnika.
§ 2.
Namen plesnega pouka je, da goji in izpopolnjuje naše narodne plese kakor tudi ostale moderne in stare družabne plese, da širi sposobnosti za ritmično in estetsko gibanje in primerno vedenje.
§ 3.
S plesnim poukom se smejo poklicno baviti samo usposobljeni plesni učitelji, ki so jugoslovanski državljani, stalno stanujejo na ozemlju kraljevine in so neoporečni, če znajo državni jezik in imajo poslovno dovolitev od ministrstva za prosvete.
§ 4.
Usposobljeni plesni učitelji so tiste osebe, ki so pridobile diplomo plesnega učiteljp po opravljenem izpitu in izpolnjujejo ostale pogoje, ki jih predpisujejo pravila Društva plesnih učiteljev.
Ministrstvo za prosveto določi sestavo izpitne komisije za opravljanje diplomskega izpita, nadzira izpite, odobruje gradivo in pogoje za pripravo kandidatov.
§ »•
Poslovna dovolitev se sme odreči ali odvzeti, če se pokaže, da ne ustreza plesni učitelj predpisanim pogojeni. Odvzeti se sme začasno ali trajno.
Kdo.1 nima poslovne dovolitve po § 3., se no sme ba-v iti s plesnim poukom.
Poslovna dovolitev se sme odvzeti, če se bavi plesni učitelj s kakim drugim poklicem, ki ni v skladu s plesnim poukom.
i	§	6.
Plesni pouk je stalen (plesne šole) ali pa občasen (tečaji), skupen ali osebnosten, javen’ ali zaseben.
Poučuje se v državnem jeziku. Tuj jezik se sme uporabljati samo, če se pomaga z njim tolmačiti učencem manjšinskega materinega jezika, ako ti ne znajo državnega jezika.
Plesni učitelj mora poučevati ples osebno in ne sme imeti istočasno več plesnih šol (tečajev), v katerih ne bi utegnil poučevati osebno. Ce je zadržan, ga sme nado-mestovati samo drug plesni učitelj, ki ima vse pogoje po tem pravilniku.
§ 7.
K plesnim uram smejo hoditi samo tisti učenci, ki so vpisani v plesno šolo (tečaj). Razen njih sme prisoslvo-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. septembra 1936, št. 207/XLVIII/523.
kovni izobrazbi, nravnem vedenju, jugoslovanskem državljanstvu in o tem, da znajo državni jezik.
Ce se ugotovi pri tem pregledu nezadostna strokovna izobrazba ali nedostatek kakega drugega potrebnega pogoja, se sme odrediti ponoven izredni izpit ali pa poslovna dovolitev odvzeti.
§ 15.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. septembra 1936.
V Beogradu, dne 29. avgusta 1936; P. št. 35.586.
Minister za- prosvelo Dobr. Stošovič s. r.
vati uram pomožno osebje in po en spremljevalec vsake nedorasle osebe, če ni pri šoli posebne čakalnice. Ure za dijake nadzirajo krajevna šolska oblastva.
§ 8.
Gradivo za plesne šole (tečaje) obsega razen pravil lepega vedenja in narodnih plesov tudi še tiste plese, ki jih določi vsedržavni kongres plesnih učiteljev pred začetkom vsake sezone.
Plesni tečaj traja mesec dni do 6 tednov.
Otroci in odrasli se poučujejo v ločenih tečajih.
Ure za otroke trajajo največ do 20., za odrasle pa največ do 23. ure.
Minimalni honorar za redne javne tečaje vseh vrst določi vsedržavni kongres plesnih učiteljev in se morajo I*o tem vsi učitelji ravnati.
V šolah (tečajih) je prepovedano uživati alkoholne pijače in kaditi. Prostori morajo ustrezati higienskim predpisom.
§ n.
Pri plesnem pouku se sme kot godba uporabljati ali klavir ali mehanična glasba,' če tega ni, pa orkester iz največ treh članov. Večji orkester se sme uporabljali samo pri javnih skupnih prireditvah (venčki, večerne in podnevne plesne zabave).
§ 10.
Javne skupne prireditve, večerne ali podnevne, smejo bili v šolah (tečajih) samd dvakrat na teden, vštevši nedeljo. Razen tega smejo biti take prireditve tudi o praznikih.
Takim javnim prireditvam smejo prisostvovati tudi gostje. Plesni učitelji morajo prijaviti tako prireditve policijskim iu finančnim oblastveni.
§ 11-
Ce želi odpreti plesni učitelj v kakem kraju občasni tečaj, mora to poprek_JL_d«i pred otvoritvijo, prijaviti upravnemu oblaslvu 'prve stopnje in pri tem navesti lokal, trajanje tečaja in njegove vrste.
Upravno oblastvo sme prepovedati tečaj, če se vodi zoper učitelja kazenski postopek ali če učiteljevo vedenje nravno ograža korist učencev in pouka.
Vsaka taka prepoved se naznani ministrstvu po prosvetnem oddelku banske uprave.
§ 12.
V posebnih primerih sme dali ministrstvo za prosveto začasno poslovno dovolitev tistim osebam, ki so se posebno izkazale s svojo umetnostjo in veščino pri plesu, dasi nimajo vseh pogojev po §§ 3. in 4.
§ 13.
Vsi pomočniki in kandidati, ki imajo od ministrstva
za prosveto pogojno poslovno dovolitev, niso pa opravili
predpisanega izpita za plesnega učitelja, morajo opraviti izpit, če ni označen v dovolilu drug rok, najkasneje do konca leta 1936. Po tem roku izgube pravico do samostojnega poslovanja dokončno.
§ 14.
Do konca 1. 1936. naj predlože vsi plesni učitelji miuisirstvu za prosveto v pregled dokaze o svoji stro-
221.
Podaljšava roka za prijavo kozmetičnih preparatov.*
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odredil z odlokom z dne 24. marca 1937, S. št. 7099, takole:
»Rok za prijavo kozmetičnih preparatov, določen v členu 33. izpremenjenega pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah, ki je bil podaljšan z odločbo
S.	št. 29.998 z dne 29. decembra 1936** do konca meseca marca 1937 za prijave, do konca meseca junija 1937 pa za prodajo neprijavljenih kozmetičnih preparatov, se iznova podaljšuje tako za prijavo kakor za prodajo neprijavljenih preparatov, dokler se ne izda nov poseben pravilnik o kozmetičnih sredstvih.«
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu.
• — ■■■■-
Dovoljen lov
rakov koščakov.***
Minister za kmetijstvo je v zvezi z odločbo št. 17.008/1 II iz 1. 1935. odločil, da je dovoljen lov rakov koščakov, ki so daljši od 7 cm, merjeno od oči do konca stegnjenega repa.
Te rake prevažati in vobče dajati v promet je dovoljeno samo proti potrdilu pristojnega oblastva, v katerem je navedeno, da so to zares raki koščaki.
Banske uprave odrede organe, ki izdajajo v posameznih območjih ta potrdila.
Iz ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, dne 6. marca 1U37; št. 16.002/111.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1937, št. 73.
** »Službeni list« št. 37/7 iz I. 1936.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 30. marca 1937, št. 7i/XXl/147.
Razne občeveljavne odredbe.
226.
Odločbe
občne seje državnega sveta
z dne 22. decembra 1936, št. 33.00S/36.*
I.
K četrtem« odstavku člena 77. zakona o orožništvu:
Določba četrtega odstavka člena 77. zakona o orož-ništvu obsega tudi čas, ki ga je prebil obdolženec pod obtožbo, braneč se na prostosti, če se spozna, da je kriv in se obsodi s pravnomočno sodbo, ne izgubi pa čina ali službe, ali če se oprosti zaradi nezadostnih dokazov, in se mu ne šteje ta čas ne za periodični povišek ne za pokojnino.
II.
K § 98. zakona o uradnikih:
Razrešitev sreskega šolskega nadzornika in njegova postavitev za učitelja brez njegove privolitve nasprotuje §u 98. zakona o' uradnikih iz l. 1931.
111.
K § 81. finančnega zakona za leto 1933 34.:
Po § 81. finančnega zakona za leto 1933/34. smejo dobiti senatorji in narodni poslanci, bivši državni uradniki, ko se vrnejo v državno službo, največ tisto skupino, katero bi bili mogli doseči, če bi bili prebili čas, ko so bili senatorji ali narodni poslanci, dejansko v državni službi in v njej redno napredovali.
Banove uredbe.
227.
IV.	N’o. 7365/1.
Objava.
V slovenskih prevodih zakonov, uredb in pravilnikov kakor tudi v uradnih spisili sta se doslej za srbski besedi »narodna škola« napačno rabili slovenski ?narodna šola«, v mnenju, da sta izraza istovetna. To pa ni tako. Slovenska beseda »naroden« ustreza sibski besedi »nacionalan« (narod = nacija), srbski besedi »narodan« pa ustreza slovenska beseda »ljudski«.
Pripominjam, da je taka napačna raba izraza »narodna šola«, ki je bila povzročena po napačnem uradnem prevodu, često vzbujala v slovenski javnosti upravičeno kritiko in nejevoljo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« 7. dne
13.	marca 1937, št. 57/XV111 /116, kjer je objavljena tudi obširua obrazložitev k tem odločbam.
Zaradi tega odrejam na podstavi toč. 1. § 39. zakona o banski upravi, da se poslej v »Službenem listu« in uradnih spisih uporablja za srbski izraz »narodua škola« v slovenščini izključno izraz »ljudska šola«.
Napisi, štampiljke, tiskovine i. dr. z drugačnimi izrazi smejo ostati, dokler se ne izrabijo, obnoviti pa se morajo v novem besedilu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. aprila 1937.
Ban:
dr. Natlačen s. r.
228.
Objave
banske uprave o pobiran ju občinskih davščin v letu 1937/38.
H.	No. 10.202/1.
Občina Bočna v srezu gornjegrajskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. T r o š	a r i n	e :
a) od	100 1	vina din	100'—,
b) od	100 I	vinskega	mošta din	100'—,
c) od	100 1	piva din	50'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita	in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma. konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. aprila 1937.
II.	No. 10081/1.
Občina Cerklje ob Krki v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1.60 (šestdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	I	vina din	100'—,
b) od	100	I	vinskega	mošta din	100—,
'c) od	100	1	piva din	50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 75'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani,
dne 2. aprila 1937.
II.	No. 10.229/1.
Občina Črniošnjice v srezu novomeškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1.	100 (sto) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100	1	vina din	100'—,
h)	od	100	i	vinskega	mošta din	100'—,
c)	od	100	1	piva din	100'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita	in žganja din a'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od	goveda nad 1	letom	din	25'—,
f) od	goveda pod 1	letom	din	15'—,
g) od	prašičev din	15'—,
h) od	drobnice din	5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. aprila 1937.
II.	No. 10.007 1.
Občina Dolsko v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 57 (petdeset sedem) %n0 doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, e) od 100 1 piva din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 25'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. aprila 1937.
II.	No. 9851/1.
Občina Dovje-Mojstrana v srezu radovljiškem'pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 15'—,
Ji) od drobnice din 5'—,
i)	od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska bonska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 1. aprila 1937.
II.	No. 9974/1.
Občina Gradac v srezu črnomeljskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine;
1. 44 (štirideset štiri) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 l vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, e) od 100 I piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2'—,
e) od goveda nad l letom din 10'—,
I) od goveda pod 1 letom din 5'—,
g) od prašičev din 5'—,
h) od drobnice din 2'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. marca 1937.
II.	No. 9716/1.
Občina Novo mesto v srezu novomeškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 65 (šestdeset pet) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	I	vina din	150'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta din	150'—,
c) od	100	l	piva din	150'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e)	od	goveda nad 300 kg	teže	din	60'—,
f)	od	goveda pod 300 kg	teže	din	35'—,
g)	od	telet din 20'—,
h)	od	prašičev din 30'—,
• i)	od	prašičev za domači	zakol din 15'—,
j)	od	drobnice din 5'—,
k) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 200'—,
1) od 100 1 sadjevca din 25'—, m) na uvožene klobuke in slamnike iz klobučevine, polsti, volne, živalskih dlak in slame:
1. moški klobuki in slamniki po komadu po din 1'—,
2. ženski klobuki in slamniki po komadu po din 2'—,
n) na uvoženo obuvalo od prodajne cene po 5 %,
o)	na sveže kože od kg po din 0'05, p) manufaktura:
1. tkanine in pletenine iz bombaža, lana, jute, konoplje, volne in volneni bombaževi izdelki od kg po din 0'25,
2. isto iz umetne svile od kg po din 1'—,
3. islo iz naravne svile od kg po din 1 '50, r) na konfekcijo od prodajne cene po 3 %, s) na drva — trda od m3 po din 2'—,
na drva — mehka od m3 po din 1'—, š) na električni tok za razsvetljavo od KW po din 0'50,
na električni tok za pogon od KW po din 0'10.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. aprila 1937.
ir. No. 9854/1.
Občina Poljana v srezu lendavskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100‘—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1937,
II.	No. 6530/2.
Občina Ponikva v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 70 (sedemdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta	din	100'—,
c) od	100 1 piva din 60'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 30'—,
1) od	prašičev din 10'—,
g) od	drobnice din 10'—,
li) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 30'—
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. aprila 1937.
II.	No. 9697/1.
Občina Pragersko v srezu Maribor-desni breg pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 40 (štirideset)%no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 l vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100’—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
1) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g)	od prašičev din 10'—,
ii)	od drobnice din 10'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. aprila 1937.
II.	No. 10.006/1.
Občina Račna v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 3/—,
č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—.
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,,
dne 3. aprila 1937.
IT. No. 10.451/1.
Občina Rog. Slatina v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 58 (petdeset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100	1	vina din	100'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	din	50'—,
c)	od	100	l	piva din	50'—,
č)	od	lil stopnje alkohola špirita	in žganja din 5'—,
d)	od	goveda nad 1	letom	din	20'—,
e)	od	goveda pod 1	letom	din	5'—,
1)	od	prašičev din	10'—,
g)	od	drobnice din	5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—,
i) od tovarniških izdelkov čevljev 5%, obleke 3% prometne vrednosti.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. aprila 1937.
II.	No. 10115/1.
Občina Selca v srezu škofjeloškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 93 (devetdeset tri) % no doklado na vsedržavne neposredne davke.
2. T !• o š	a r i	n e :
a) od	100	I	vina	din	100'—,
b) od	100	I	vinskega	mošta din 100'—,
c) od	100	I	piva	din	50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 6'—,
I) od goveda pod 1 letom din 3'—,
g) od prašičev din 3'—,
h) od dsobnice din 3'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa, (mesnih izdelkov) , din 15'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani
dne 3. aprila 1937.
II.	No. 8405/2..
Občina Sv. Jurij pod Kumom, v srezu litijskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 90 (devetdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	I	vina din	100'—,
b) od	100	I	vinskega	mošta	din	100'—,
c) od	100	1	piva din	50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—, ti) od drobnice din D'—,
i)	od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—.
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. aprila 1937.
II.	No. 10.204/1.
Občina !3v. Lovrenc na Dravskem polju v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 68 (šestdeset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5, č) od goveda nad 1 letom din 12'—,
d) od goveda pod 1 letom din 5’—,
e) od prašičev din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 2. aprila 1937.
II.	No. 6379/2.
Občina Sv. Peter na Medvedjem selu v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 57 (petdeset sedem) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100	I	vina din	100'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta din	100'—,
c)	od	100	1	piva din	100'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od 100 1 sadjevca din 50'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. aprila 1937.
If. No. 10.205/1.
Občina Sv. Štefan v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in Zganja din 5, č) od goveda nad 1 letom din 15'—,
, d) od prašičev din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 2. aprila 1937.
II.	No. 10.116/1.
Občina Šmarje pri Jelšah v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 95 (devetdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1 vina din	150'—,
b) od	100	1 vinskega	mošta din	150'—,
c) od	100	1 piva din	75'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—,
i) od tovarniških izdelkov čevljev 5 % prodajne cene.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
dne 1. aprila 1937.
II.	No. 9699/1.
Občina Trata v srezu škofjeloškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 50 (petdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 I vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šuniočih vin in drugih luksuznih pijač din 2'—,
e) od goveda nad 1 letom din 15'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 2'50,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 12'50.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. aprila 1937.
II.	No. 8292/1.
Občina Vrhnika v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 53 (petdeset tri) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. a) 26 (dvajset šest)%no podob č insko do-
klado na ozemlju podobčine trg Vrhnika za kritje potreb imenovane podobčine.
b)	7 (sedem) % no p o d o b č i n s k o doklado na ozemlju podobčine Verd za kritje podobčin-skih potreb.
3. Trošarine:
a) od	100	1	vina din	150'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta din	150'—,
c) od	100	I	piva din	50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din a’—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 15'—,
j) od uvožene tovarniške obutve 5% prodajne cene,
k) od uvožene izdelane obleke 3% prodajne cene,
1)	od uvožene opeke od 1000 komadov din ‘20'—.
4.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1937.
II.	No. 944G/1.
Občina Vuhred v srezu dravograjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1.	74 (sedemdeset štiri) %no doklado na vse državne neposredne davke.
'2. Trošarine:
a)	od	100	1	vina din	100'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta din	100'—,
c)	od	100	1	piva din	50'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) pavšalno.
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. marca 1937.
II.	No. 4759/2.
Občina Zabukovje v srezu brežiškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1.100 (sto) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. marca 1937.
229.
Izpremembe
V staležu banovinskih uslužbencev na območju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. aprila 1937, I. No. 4680/1, je bil postavljen inž. Brici Stane, banovinski uradniški pri-
pravnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. aprila 1937, 1. No. 827/2, je n a p r e d o v a 1 dr. C h o 1 e w a Josip, primarij in v. d. upravnika banovinske bolnice v Brežicah, v višjo položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. aprila 1937, 1. No. 4807/1, jo premeščen po službeni potrebi Cotič Jožef, banovinski arhivski uradnik pri upravi državne žrebčarne Ponoviče, v isti službeni lastnosti h kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. aprila 1937, I. No. 3980/1, je postavljen Koš o rok It u d o I I', banovinski uradniški pripravnik X. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Kočevju, za banovinskega uradniškega pripravnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. aprila 1937, I. No. 283/1, je bil p r e m e -,š č e n na lastno prošnjo Lipo v e c J a n k o . banovinski uradniški pripravnik za IX. položajno skupino pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, v isti službeni lastnosti k sreskemu načelstvu v Ljutomer, kjer bo vršil posle sreskega kmetijskega rolerenla.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. aprila 1937, I. No. 3863/1, je bil ing. R u eh Franc, banovinski tehnični inšpektor IV. skupine 1. stopnje pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, postavljen za banovinskega tehničnega inšpektorja 111. skupine 2, stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 10. aprila 1937, L No. 4540/1, je bil postavljen Skubic Anton za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino pri omenjeni banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. aprila 1937, 1. No. 1809/1, je postavljen inž. Šober 1 Adolf, banovinski tehnični pristav VITI. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Mariboru, za banovinskega tehničnega višjega pristava v VIL položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
230.
Popravek.
V finančnem zakonu za L 1937/38. (»Službeni list" št. 210/31 iz 1. 1937.) je v § 58., t. 2., popraviti v 7. vrsti tiskovno pomoto. Glasiti se mora pravilno: Predsednik' občine ne mora (ne: more)...
Uredništvo.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Poliar Robert v Ljubljani, liska la zalaga tiskarjta	i.	A J	: QtS8£ Mikalek S. Ljubljani
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 33. kosu VIIT. letnika z dne 24. aprila 11)37.
Razglasi kraljevske banske uprave
V-No 91/184—1937.	1177	3—1
Razglas.
Dne 8. maja 1937 se bo vršila pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8/IV., d r u g a olertna obravnava za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri od km 98*760 do km 122*380.
Proračun znaša din 947*481*58. Varščina din 95*000*— za domače, dinarjev 190.000*— pa za tuje ponudnike se položi pri davčni upravi v Ljubljani-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne ‘22. aprila 1937.
•t;
V
Vlil. No. 2739/2.	1138 2—2
Razglas.
»Fala« d. d. v Mariboru namerava zgraditi daljnovod 10 kV od Gorečje vasi do Sv. Lovrenep na Pohorju.
Projektirana je elektrifikacija okolice Gorečje vasi, gradu Fala in kolodvora Fala trga Sv. Lovrenc na Pohorju z okolico in tovarne kos Kieffer v Sv. Lovrencu na Pohorju.
V Sv. Lovrencu že obstoji električno omrežje, lasi Celjsko posojilnice \ Celju. Ker pa la centrala in omrežje ne zadostujeta sedanjim potrebam, je občina Sv. Lovrenc zaprosila, da prevzame elektrarna Fala dobavo toka.
Daljnovod bo križal na enem mestu v bližini železniške postaje hala reko Dravo in železniško progo Maribor Prevalje. Razen tega križanja se bo samo so telefonski vod križal z nizkonapetostnim vodom. Glavne ceste se ne bodo križale z visokonapetostnim vodom.
Podrobnosti so označene v predloženih načrtih in tehničnem popisu.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. zak., §$ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. zakona, zadevnih cestnih predpisov in S 73. i. sl. zak. upr. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek 1. maja s sestankom komisije ob 14.30 uri pri centrali »Fale« d. d. v Fali.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnavo pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do
dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se boo projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. aprila 1937.
*
V-No. 273/29-1937.	1110—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem nekaterih obrtniških del pri gradnji nadzorovalnega oddelka za moške v drž. bolnici za duševne bolezni na Studencu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. maja 1937 ob 11. uri dop. v sobi St. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 18, Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1.	mizarska dela din	211.830'—.
21	steklarska dela	„	214.745*35.
3.	slikarska dela	„	14 780 91,
4.	parketarska dela	„	00.372*—,
5.	ključavničarska dela „	92.577 10,
0.	pleskarska dela	,,	143.407*10,
7.	polaganje linoleja	„	4.807*03,
8.	tapetniška dela	„	15.790*—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine, v Ljubi in ni,
dne 10. aprila 1937.
*
V—No. 244/4—1937.	1100	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobetonskega mostu čez Hudinjo v Škofji vasi v km 80*275 drž. ceste št. 50
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. maja 1937 ob 11. uri dop.
pri teh n. razdelku sreskega načelstva v Celju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri telin. razdelku sreskega načelstva v Celju.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsole odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 478.949*—.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ler tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 15. aprila 1937.
VI. No. 12698/1.	1166
Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Knaflič Janja, zdravnica, in dr. Žnidaršič Ludvik, zdravnik, iz Ljubljane, sta vpisana v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino v Ljubljani.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. aprila 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 29/37-3.	1162
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 3. marca 1937, poslovna stev. Os 14/36—9 (III 14 112/37), je bila Jeras Ivana, pos. žena, prej stanujoča v Repnjah št. 36, obč. Vodice, sedaj neznanega bivališča, zaradi zapravljivosti omejeno preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Jeras Janez, posestnik iz Repenj št. 36, občina Vodice.
fSresko sodišče v Kamniku, odd. L,
dne 19. aprila 1937.
P 413/36-9.	1115
Oklic.
V pravdni stvari tožeče stranke: Gyorkoša Matije, pos. v Gomilici št. 41, ned 1. Gyorkoša Stefana, nedl. Gyorkoša Matije, nedl. Gyorkoš Katarine, nedl. Gyorkoša Matije, nedl. Gyorkoš Ane, nedl. Gyorkoša Jožefa, nedl. Gyorkoš Kristine, nedl. Gyorkoša Ignacija in nedl. Gyorkoša Franca, vseli polj. v Gomilici, zastopanih po očetu in zak. zastopniku Gvorkc.šu Matiji, pos. v, Gomilici st. 41, ki ga zastopa dr. Strasser Armin, odv. v Dolnji Lendavi, zoper toženo stranko Rajtar Baro, roj. Gyor-k(>s, pos., sedaj v Ameriki neznanega bivališča, na roke skrbnika na čin Gvorkoša Štefana v Gomilici št. 230, zaradi din 2500*— s prip.
Narok za ustno razpravo se določa na dan 12. maja 1937 ob devetih pri podpisanem sodišču, soba št. 21.
Ker sedanje bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja za skrbnika Gyorkoš Štefan, pos. v Gomilici št. 230. ki jo bo zastopal na njeno nevarno t in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Srosko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II..
dne 8. aprila 1937.
III Og 13/37—2.	1176
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
V olarič Janez, rojen 2. maja 1891 v Št. Jurju, občina Zidani most, istotja pristojen, ključavničarski pomočnik, zak. sin Simona in Ane, rojene Požun, je odšel leta 1912. v Ameriko, Evelet Min, Usa., pisal staršem v teku prvega, leta, a od leta 1913. ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti po § 24., št. 1., odz., se uvaja na prošnjo Volariča Karla, železničarja v Sv. Jurju pri Zidanem mostu, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Bogoviču Josipu, upok. vodji zemljiške knjige v Celju.
Volarič Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. maju 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. Ila, dne 10. aprila 1937,
•j«
V O 119/37-11.	1142
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Roba Marija, roj. Dimnik, občinska oskrbljenka iz Maribora, je dne 16. februarja 1937 umrla v Muretincih.
Poslednja volja se ni našla.
Zapustn, sinova Roba Oton in Eme-rik, katerih bivališče ni znano, se po-zivljeta, da se v teku enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z g. Jančarjem Cirilom, notarskim uradnikom v Mariboru, ki se je postavil za skrbnika odsotnima.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 16. aprila 1937.
•j.
I 844/36-7.	"	1091
Dražbeni oklic.
Dne 29. m a j a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Nasova vi. št. 74.
Cenilna vrednost: din 16.755'—.
Najmanjši ponudek: din 11.166’—.
Pravire, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sirer bi se ne mogle eeč uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražhpni oklir. ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gor. Radgoni, dne 9. aprila 1937.
I 341/36.	J	093
Dražbeni oklic.
Dne 29. maja 1937 ob desetin bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6
dražba nepremičnin zemljiška knjiga Terbegovci (tretjina) vi. št. 23.
Cenilna vrednost: din 6575'60.
Vrednost pritekline: din 461’66 (tre- : tjina).
Najmanjši ponudek: din 4692*16.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni, dne 9. aprila 1937,
•j.
I 54/37-5.	1145
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1937 ob desetih bo' pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Koče vi. št. 217 in 261.
Cenilna vrednost: din 9.181*86.
Najmanjši ponudek: din 6.122’—/
Varščina: din 920’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 17. aprila 1937.
jj,
I 685/36-16.	1146
Dražbeni oklic.
D n e 28. m a j a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stara cerkev vi. št. 999.
Cenilna vrednost: din 17.152’30.
Najmanjši ponudek: din 11.435’—.
Varščina: din 1.716’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit no uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II., dne 17. aprila 1937.
I 141.37-5.	1144
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Suhor vi. št. 27.
Cenilna vrednost: din 12.203’50.
Najmanjši ponudek: din 8.136’—.
Varščina: din 1.221’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
lede nepremičnin v škodo zdražitelja,
1 je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II., dne 17. aprila 1937.
I 6/37.	1116
Dražbeni oklic.
Dne 26. m a j a 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba idealne polovice nepremičnin zemljiška knjiga Brezni vrh vi. št. 59.
Cenilna vrednost: din 21.837’—.
Vrednost pritekline: din 1.210’—.
Najmanjši ponudek: din 14.559’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicčr bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Marenberg, dne 13. aprila 1937.
I' 1314/36.	1117
Dražbeni oklic.
D n e 26. m a j a 1937 o poli dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Javnek vi. št. 20.
Cenilna vrednost: din 23.801’53.
Najmanjši ponudek: din 13.870’20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deskt tega sodišča,
Sresko sodišče Marenberg, dne 13. aprila 1937.
*
1 969/36.	1110
Dražbeni oklic.
D n e 26. maja 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba idealne polovice nepremičnin zemljiška knjiga Pernice vi. it. 16.
Cenilna vrednost: din 26.095’79,
Vrednost pritekline: din 1.190’—.
Najmanjši ponudek: din 17.397’20.
• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Marenberg, dne 13, aprila 1937.
I 1624/36—8.
Dražbeni oklic.
Dne 29. maja 1937 o poli de setih bo pri
sobi št. 6 dražba nepremičnin:
a) Zemlj.
knjiga Zg. Jezersko vi. št. 27 in 66.
b) Zemlj.
knjiga Zg. Jezersko vi.
1. pare. št. 64, stavbišče z zidanim hlevom ....
2. pare. št. 65, stavbišče s hišo št. 39 ..... . z drvarnico v cen. vred. in leseno stavbo . . .
3. pare. št. 348, vrt ....
4. pare. št. 339/2, vrt . . «
5. pare. št. 339/4, vrt . . .
6. pare. št. 343, njiva . . .
7. pare. št. 344, njiva . . .
8. pare. št. 346, travnik . .
9. pare. št. 347, travnik . .
10. pare. št. 70/2, stavbišče s hišo št. 71 . . . . . • in hišo št. 70 . . . . •
s šupo ......................
z drvarnico . . . . • z leseno stavbo, obsegajočo sobo, kuhinjo in
sh rambo.....................
z leseno stavbo, obsegajočo mesnico, ledenico in
shrambo......................
z lesenim hlevom . . . z leseno stavbico . . . in priteklino.................
11. pare. št. 355, njiva . . .
12. pare. št. 356, travnik . .
13. pare. št. 339/9, pašnik .
14. pare. št. 339/10, pašnik .
15. pare.	št.	339/11,	pašnik	.
16. pare.	št.	342/1,	pašnik	.
17. pare.	št.	342/14,	gozd .	.
18. pare. št. 342/16, pašnik .
19. pare. št. 342/18, pašnik .
20. pare. št. 361, travnik . .
21. pare. št. 342/23, gozd . .
22. pare.	št.	342/9,	gozd .	.
23. pare.	št.	342/12,	gozd .	.
24. pare.	št.	342/13,	gozd
Cenilna
vrednost
din
14.000'-
20.000'—
100'—
3.000'—
3.000'—
3.264'—
800'—
468'—
313'-
3.487'-
6.000'—
45.000'—
30.000'—
100'—
3.000'—
4.000'—
3.000'-3.500'-500'— 3.508'-1.266'-450'— 150'— 800'— 400'— 850'— 13.000'— 100'— 50'— 441*— 400*— 2.500'— 250'— 250'-
podpisanem
Najmanjši
ponudek
din
9.333'32
15.400'-
2.000'-
2.176'—
533'32
312'-
208'66
2.324'66
4.000'—
61.73866 844'-300'— 100'-533'82 266'66 566'66 8.666‘66 66‘66 33'32 294'— 266'66 1.66666 166'66 166'66
1088
sodišču v
Varščina
din
1.400'-
2.310'— 300'-326'40 80'— 46‘80 31 '30 348'70 600'-
9.260'80 126'60 45'-15'— 80'-40'-S5'~ 1.300'— 10'— 5'— 44'10 40'-250'— 25'—
M. in 66. Vse parcele skupaj . .	167.947'-	111.964'66	16.79470
I. skup.: \ 1. št. 27, pare. št. 64, 65, 348, 339/2, 339/4 ....	44.164'-	29,442'66	4.416'40
II skup.: vi. št. 27, pare. št. 70/2, stavbišče št. 71	 s priteklino ....	89.100'- 3.508'-	61.738'66	9.260'80
III. skup.: vi. št. 27, pare. št. 344. 343, 346 in 347 v skupni cen. vrednosti .....	10.268'-	6.845'32	1.026'80
IV. skup.: vi. št. 27, pare. ?t. 355 in vi. št. 27, pare. št. 356 ....	1.716'-		
vi. št. 27, skupaj s pare. št. 361, travnik ......	to ^1 r	1.438'-	21570
V. skup.: vi. št. 27, pare. št. 339/9, 339/10 in 339/11 		1350'-	900'—	135'—
VI. skup.: vi. št. 27, pare. št. 342/14, 342/16, 342/18, 342/1 ....	14.000'—	9.333'32	1.400'-
VII skup.: vi. št. 66 in 27, pare. št. 342/23, 342/9, 342/12 in 342 13	3.400'-	2.266'—	340'-
Vse skupine skupaj .	167.947'-	111.964*66	16.79470
A. Vi. št. 27 s priteklino	164.947'—	109‘964'66	16.494'-
B. VI. Št. 66		3.000'—	2.000'—	300'-
Vrednost priteklirr se določa na din 3.508'—,			
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe kot varščino znesek din 16.795'—, t. j. deseti del cenilne vrednosti nepremičnin in pritekline v gotovini ali v domačih državnih papirjih ali v drugih domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po zadevnih predpisih nalagati novci varovancev, ali v domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih ali v vložnih knjižicah kake nezaščitene domače hranilnice ali domače nezaščitene posojilnice. Vrednostni papirji se računajo po tečaju poprejšnjega dneva; ta tečaj mora dokazati ponudnik. Ponudniki za posamezne skupine pa morajo položiti kot varščino deseti del za dotično skupino znašajoče cenilne vrednosti, ponudniki za posamezne parcele pa istotako deseti del cenilne vrednosti dotične parcele, in sicer v enakih vrednotah kot preje navedeno.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju," odd. II.,
dne 7. aprila 1937.
*
I 1289/36.	U18
Dražbeni oklic.
Dne 26. m a j a 1937 o poli dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba idealne polovice nepremičnin zemljiška knjiga Pernice vi. št. 16.
Cenilna vrednost: din 26.09579.
Vrednost pritekline: din 1.190'—.
Najmanjši ponudek: din 17.897'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v «l>odo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Marenberg,
dne 13. aprila 1937.
*
’1 686/86.
1120
Dražbeni oklic.
D n e 26. m a j a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ribnica na Poli. vi. št. 15.
Cenilna vrednost: din 365.855'—. Vrednost pritekline: din 6.710'—. Najmanjši ponudek: din 188.908'50.-\ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beriem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Marenberg, dne 13. aprila 1937.
1 1397/36—15.	970
Dražbeni oklic.
D n e 29. maja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Koroški vasi št. 13) zemljiška knjiga Lakovnice vi. št. 83.
Cenilna vrednost: din 45.309'04.
Vrednost pritekline: din 2560’—.
Najmanjši ponudek: din 30.206'—.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 4530'90 v gotovini kot vadij.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 27. marca 1937.
*
I 1817/36—10.	1058
Dražbeni oklic.
Dne 29. m a j a 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (hiša in vrt v Dol. Straži št. 81) zemljiška knjiga Prečna vi. št. 1184.
Cenilna vrednost: din 12.322'—.
Najmanjši ponudek: din 8214'66.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 1232'20 v gotovini kot vadij ali pa v vrednostnih papirjih, v katerih se nalagajo novci varovancev ali v vložnih knjižicah domače hranilnice in posojilnice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 6. aprila 1937.
•H
I 406/36—17.	1133
Dražbeni oklic.
D n e 25. m a j a 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v r.obi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tibolci vi. št. 6 in 144, cenilna vrednost: din 22.968'—, zemljiška knjiga Tibolci vi. št. 56, cenilna vrednost: din 8.400'—.
Vrednost pritekline: k vi. št. 6 k. o. Tibolci din 4.130'—.
Najmanjši ponudek: za vi. št. 6 in 144 Tibolci din 15.312'—, za vi. št. 56 k. o. Tibolci din 5.654'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ormožu, dne 14. aprila 1937.
I 387/36-9.	1134
Dražbeni oklic.
Dne 25. m a j a 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Obrež 'A vi. št. 298, zemljiška knjiga Obrež 'A vi. št. 322.
Cenilna vrednost: vi. št. 298 Obrež din 2.140'48, vi. št. 322 Obrež din 15.310.
Vrednost pritekline: pri vi. št. 322 k. o. Obrež din 3.000'—.
Najmanjši ponudek: vi. št. 298 Obrež din 1.427'—, vi. št. 322 Obrež din 10.207'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opo—.rja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ormožu, dne 15. aprila 1937.
•j;
I 164/36—10.	1135
Dražbeni oklic.
Dne 25. maja 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Središče 'A vi. št. 171, ki se pa ne bo prodajala kot cel vložek, temveč postopoma po parcelah do idealne polovice.
Cenilna vrednost: din 88.951T7.
Vrednost pritekline: din 2.370'—.
Najmanjši ponudek: din 60.991'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišči" v Ormožu, dne 14. aprila 1937.
*
1 36/35—75.	1132
Dražbeni oklic.
Dne 28. m a j a 1937 o poli d e setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ormož vi. št. 128.
Cenilna vrednost: din 187.212’—.
Najmanjši ponudek: din 93.606'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče	v Ormožu
dne 16. aprila	1937.
I 410/36-8.	1131
Dražbeni oklic.
D n e 28. m a j a 1937 o poli d e -v* el ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška’ knjiga Tibolci vi. št. 187 in zemljiška knjiga Tibolci vi. št. 131.
Cenilna vrednost: vi. št. 187 Tibolci din 19.629'—, vi. št. 131 din 4.973'—.
Najmanjši ponudek	za	vi. št.	187	Tibolci din 13.086'—, za	vi.	št. 131	Tibolci
din 3.315'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bentem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
’ 'Sresko sodišče v Ormožu, dne 16. aprila 1937.
! ! *
L 3385/36—9.	1109
Dražbeni oklic.
D n e 26. m a j a 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba idealnih nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Mihovci vi. št. 196 in 244.
Cenilna vrednost vi. št. 196: diu 10.841 '95; vi. št. 244: din 4.222'45.
• Vrednost priteklin: din 2.090'—.
Najmanjši ponudek: din 11.710'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, .ki je nabit na uradni deski tega, sodjšča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 8. aprila 1937.
*
I 8/37—10.	1029
Dražbeni oklic.
D n c 29. m a j a 1937 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču na mestu samem v Kompoljah dražba po posameznih parcelah oziroma skupinah zemljiška knjiga Kompolje vi. št. 385 razen parcele št. 674 in vi. št. 378.
Cenilna vrednost: din 18.122'32.
Najmanjši ponudek: din 12.082'—.
Varščine: din 1,.812'23.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 5. aprila 1937.
I 455/36-6.	600
Dražbeni oklic.
Dne 26. m a j a 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. ‘2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vel. Lašče vi. št. 475.
Cenilna vrednost: din 12.988'50.
Najmanjši ponudek: din 6.494'—.
Varščina: din 1.299'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vel. Lašče, dne 19. februarja 1937.
*
I 31/37—7.	1106
Dražbeni oklic.
D n e 28. m a j a 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vel. Gaber vi. št. 27, 36 in 6/175 ink, vi. št. 129.
Cenilna vrednost: din 58.200'— oz. din 37.135'—, ker mora zdražitelj prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek preužitek v smislu dražbenih pogojev; zato znaša najmanjši ponudek:	din
24.756'70.
Vadij: din 3.713'50, ki ga je položiti v gotovini ali domačih državnih papirjih, domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih ali vložnih knjižicah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	_
Sresko sodišče v Višnji gori, dne 14. aprila 1937.
1 156 36-25.	*	996
Dražbeni oklic.
D n e 28. m a j a 1937 o b d e vel i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žalna vi. št. 106.
Dražba se bo vršila najprvo po parcelah, lialo pa celo zemljišče s poslopji in priteklino vred, kakor je bilo razglašeno v Službenem listu z dne 28. avgusta 1936, štev. 74.
Posebno pa si' opozarja na dnizbenj oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Višini iron, odd. II., dno 2. aprila 1937.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
270.
Sedež: Dolnja Lendava, Glavna ulica 96.
Dan vpisa: 1. aprila 1937.
Besedilo: Blau, Bartoš in drug.
Obratni predmet: Izvrševanje strojnega pletilskega obrta.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. februarja 1937.
Družbeniki: Blau Hinko, Blau Ludvik in Bartoš Evgen, vsi trgovci v Dol. Lendavi.
Za nainestovanje upravičen:	Vsi
družbeniki vsak zase.
Podpis firme: se vrši na ta način, da pod predtiskanim ali s štampiljko odtisnjenim ali od kogar koli napisanim besedilom firme »Blau, Bartoš in drug« podpiše družbenik svoje ime:
Blau Hinko ali Blau Ludvik ali Bar-loš Evgen.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. aprila 1937.
R g A IV 9/1.
*
271.
Sedež: Šmarje na Dol.
Dan vpisa: 22. marca 1937.
Besedilo: Zaviršek, Modic & Go.
Obratni predmet: Trgovina z lesom.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 6. marca 1937.
Družbenik: Zaviršek Josip, lesni manipulant, Cikava 23, Modic Martin, pjs. sin v Maleni št. 1, in Kranjc Ivan, uradnik v Škofljici Sl. 34.
Za nainestovanje upravičen:	Vsak
d r užben ik sa mos to j no.
Podpis firme: Vsak družbenik podpisuje za družbino tvrdko samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. marca 1937.
Fi 17/37 - Rg A VII 198/1
*
272.
Sedež: Vel. Nedelja (Sosedska 21).
Dan vpisa: 18. marca 1937.
Besedilo: Medik Franc.
Obratni predmet; Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, izvoz in uvoz teh predmetov.
Imetnik: Medik Franc, trgovec v Veliki Nedelji.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. marca 1937.
Rg A TV S/l.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
273.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. marca 1937.
Besedilo: Črna — Kaoliu, delniška družba.
Izbriše se član ravnateljstva inž. Doniiadiš Fran, vpiše pa se član ravnateljstva inž. Uijger Rudolf, podjetnik in posestnik v Ljubljani, Lepodvorska uli-
ca 14, vpiše se ing. Domladišu Franu podeljena prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 20. marca 1937.
Rg B II 36/8.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 1. aprila 1937.
Besedilo: Anglo-Jugoslavensko petrolejsko d. d. za rafiniranje i promet petrolejem i inim bitumenskim proizvo-dima u Zagrebu, podružnica Maribor.
Vpiše se sprememba §§ 1., 5. in 10. družbenih pravil, ki se glasijo odslej:
»§ 1. Ime društva je:
Srpsko-hrvatski: Jugoslavensko Shell d. d.
Engleski: The Shell Companv of Ju-goslavie Ltd.
Holandski: Jugoslavische Shell Maat-schappy N V.
§ 5. Svrha i poslovi društva jesu:
1. Promet, kupnja i prodaja bitume-na, ženinih plinova, nafte i svili mjezi-nili derivata, ostataka od nafte, , zemnog voska, asfalta, petroleja itd. na vlastiti i tudji račun, odnosno u komisiji, zatim industrijsko i ino iskoriščivanje bitu-mena, sirove nafte i svih njezinih derivata, osnivanje, izgradnja i pogon na vlastiti ili tudji račun u vezi sa drugim društvima tvornica svili vrsti, kojima bitumen, sirova nafta i svi njezini derivati odnosno ostari sluza kao pogonska sila ili kao gorivi materiijal ili koje gore imenovane produkte same kemički ili na drugi način izradjuju. U prvu kate-goriju spadaju tvorniee za kemičku industriji!, ciglane za peči i za palenje vapna, tvornica plina, cementa, meta-lurgične industrije itd., a u drugu kate-goriju rafinerije;
2. proizvodnja lijekova i lijekovitih specialiteta iz sirove nafte, odnosno njezinih derivata za ljude i stoku;
3. primanje razašiljanja (špedicija), prevoz i ukladišlenje za tudji ra< un svili u toč. 1. i 2. navedenih proizvoda, odnosno robe, za odpremo ovili potrebne ambalaže bilo kukove vrsti, kao i svili za promet u toč. 1. i 2. navedene robe odnosno proizvoda potrebitih sprava i naprava bilo koje vrsti,, vlastitim prevoznim sredstvima, kopnenim i vodenim p utem;
4- gradijenje i održavanje vodova, ženinih plinova za snabdjevanje gradova rasvjetnim pli m i industrijalnih poduzeča s plinom na pogon, u koliko to dovoljava izdašnosl otvoriti se inm-jučili plinskih področja;,,
o.	obava trgovačkih posla, ko ji su sa pogonima pod 1. i 2. skopčani;
6. nabava glavnice, koje služe usvrhu društva kao šlo i koristonosna upotreba vlastitih višaka društva putem bankov-nih posula;
7. društvo može svoj poslovni djelo-krug protegnuti i na ovdije nabrojene poslovne grane, koje su sa predmetom poduzeča srodne;
8. izgradnja i podržavanje vodnih ci-jevi, tankova, lankladja, rezervoara, ci-
sterna i skladišta, te osnivanje I sudje-lovanje kod sorodnih društava.
§ 10. Poziv koli na redovitu toli i na izvanredno glavnu skupštinu oglašuje ravnateljstvo u »Službenem listu« (§ 4.) jedanput naijmanje 14 dana prije glavne skupštine sa oznakom mjesta i roka obdržavanja glavne skupštine, dnevnog reda iste, kao i mjesta na kojem, te roka u kojem se imadu dionice u svrhu sudjelovanja na glavnoj skupštini položiti.«
Brišejo se dosedanji člani ravnateljstva dr. Marič Milan, dr. Marič Artur, De Graan Albert, Waldman Adalabert, Sir W. A. Deterding i dr. Vraniczany-Drobrinovie Milan; vpišejo pa novoizvoljeni člani ravnateljstva Willem Adams iz Zagreba ujedno poslovodeči član ravnateljstva, Geofrey Gordon, Whitaker iz Zagreba ujedno izaslani poslovodeči član ravnateljstva, dr. Vuk Simič-Vaka-novič iz Zagreba i Vojislav K. Petkovič, holandski konzul iz Beograda ter novo postavljeni prokurist dr. Flogl Slavko iz Zagreba, ing. Bresslauer Adolf iz Zagreba, Lambertus Karl Hendrik de Vries iz. Zagreba, koji če svi potpisi-vati društvenu tvrdku u smislu društvenih pravila.
Predsjednikom društva je izvoljen član ravnateljstva I. B. August Kessler, a podpredsjednikom Ivo pl. Mošinski-Zagrebgradski iz Zagreba.
Prokuristu Medinic Aliju iz Zagreba je podeljen čin ravnatelja društva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. aprila 1937.
Rg B III 1/12.
*
275.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. marca 1937.
Besedilo: Friedriger & Czcike.
Obratni predmet: Stavbeno podjetje.
Izbriše se družbenik Friedriger Fric
bog smrti.
Sedanji samoimetnik dosedanji družbenik Czeike Maks podpisuje firmo odslej samostojno, in sicer tako, da pristavi od kogar koli napisanemu, natisnjenemu ali s štsL piljko odtisnjenemu besedilu firme svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. marca 1937.
Rg A I 13/6.
*
276.
Sedež: Maribor, Vetrinjska ul. 18.
Dan vpisa: 18. marca 1937.
Besedilo: August Žlahtič in drug, raz-pečevilnica bencina, olj in kemikalij, družba z o. z. v Mariboru.
Obratni predmet:	Razpečevalnica
amerikanskih mineralnih proizvodov in komisi iska razprodaja kemikalij.
Družba temelji odslej na z notarskim zapisom z dne 12. marca 1937, posl. št. 9542, v točkah prvič do petič in sedmič ter osmič spremenjeni družbeni pogodbi z dne 24. avgusta 1936.
Besedilo firme odslej: Keniindustrija, razpečevalnica bencina, olj in kemikalij. družba z omejeno zavezo.
Sedež: Maribor,
Obratni predmet: Ramen in predmet družbe je razpečavanje, to je nakup in prodaja mineralnih proizvodov in kemikalij ter njih komisijska razprodaja.
Osnovna glavnica se j. zvišali od 100.000 din na 200.000 din in je v celoti plačana.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa poslovodja samostojno.
Podpis firme: Pjslovodja podpisuje tvrdko samostojno tako, da na kakršen koli način napravljenemu besedilu tvrdke nristavlja svoje ime.
Izbrišeta se dosedanja poslovodja Žlahtič Avgust in Lederer Herbert, vpiše pa novi poslovodja Lorger Rudolf, trgovec v Mariboru, Čopova ul. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. marca 1937.
Rg C III 4/3.
Izbrisala se je nastopna firma:
277.
Dan izbrisa: 5. marca 1937. -. Resedilo: Kovač & Komp., lesno industrijsko in trgovsko podjetje.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1937.
Rg A V 159/5.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
278.
Sedež: Gorica.
Dan vpisa: 23. marca 1937.
Besedilo: Travniška zadruga v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Pospeševanje trav-ništva, pašništva ter pridelovanje krm-skih rastlin sploh kot temelj pravilnemu razvoju živinoreje.
Zadružna pogodba z dne 10. maja 1934.
Opravilni delež znaša 10'— din in se mora plačati ob vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po okrožnici.
Načelstvo sestoji iz 8 zadružnikov. Člani načelstva so:
Predsednik: Zavolovšek Jože, posestnik, Holmce 17.
Podpredsednik: Melavc Jože, pos. v Zg. Pobrežah 4.
Odborniki: Melavc Ivan, posestnik v Sp. Pobrežah 5, Blekač Jože, posest, sin v Sp. Pobrežih 7, Fiirst Anton, pos. sin v Sp. Pobrežah 6, Finkšt Anton, posest,, Trnovec št. 5, Miklavc Franc, posest., Trnovec štev. 9, Petrač Franjo, šolski upravitelj v Gorici.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno sodišče v Celju. odd. L, dne 23. marca 1937,
Zadr. IV 134-3.
279.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. marca 1937.
Besedilo: Gradbena zadruga »Baraga«, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da gradi in vzdržuje počitniške in okre-vališke koče in domove in jih oddaja svojim članom s Čim ugodnejšimi pogoji v uporabo.
Zadružna pogodba z dne 23. februarja 1937.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa njih enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z objavo v listu »Narodni gospodar«.
Načelstvo sestoji iz petih članov.
Člani načelstva so:
dr. Justih Matej, zdravnik v št. Vidu nad Ljubljano,
dr. Snoj Andrej, univ. profesor v Ljubljani,
Mervec Franc, škofijski tajnik v Ljubljani,	'	>
Rejc Marija, abs. phil. v Ljubljani, Cerkvena ulica 21,
Babnik Nande, bogoslovec v Ljubljani.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko, ki je lahko napisana ali s pečatom odtisnjena, po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odrl. III.,
dne 20. marca 1937.
Fi 13/37/3 - Zadr. XI 151/1.
280.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 1. aprila 1937.
Besedilo: Kreditna zadruga zadružnih uslužbencev Dravske banovino, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne sloge na tekočem računu;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva v obliki kredita;
3. daje svojim članom posojila:
4. propagira in širi smisel za štednjo.
Zadružna pogodba (statut) z dne ‘24.
marca 1937.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim trikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratni objavi v zadružni pisarni z nabitjeui razglasa (oznanila).
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Člani upravnega odbora so:
1. Walland Štefan, vodja manufaktur-nega oddelka zadruge usl. drž. žel- v' Mariboru, Frankopanova ul. 51 (predsednik),
2. Kolar Ludevit, manufakturist Nab. zadruge v Mariboru, Sodna ul. 23 (podpredsednik),
3. Močivnik Anton, kletar Nab. zadruge, Nova vas, Zelena ul. 24 pri Mariboru,
284.	1180
4. Žerjav Mirko, knjigovodja Nab. zadruge, Studenci, Erjavčeva ulica 5 pri Mariboru,
5. Čretnik Ludvik, blagajnik Nab. zadruge, Nova vas, Zelena ul. 24 pri Mariboru,
0.	Reich Franjo, trg. sdirudnik Nab. zadruge, Studenci, Sokolska ul. 8.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujejo skupno predsednik in en član upravnega odbora, ali če ni predsednika, skupno po dva člana upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 1. aprila 1937,
Zadr. V 105/1.
Konkurzni razglasi
281.	1173
Sklep.
V konkurzni stvari tvrdke Zabret in sinova, družbe z o. z. v Bobovku pri Kranju, se določa nov obči ugotovitveni narok na 12. maja 1937 ob devetih pri sreskem sodišču v Kranju, soba št. 9. Sresko sodišče v Kranju, odd. I., dne 21. aprila 1937.
St 5/36-208.
282.	*	1179
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Pogačnika Ivana, fotografa v Ljubljani, Aleksandrova 3.
Konkurzni sodnik: dr. Šenk .Josip, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Marušič Drago, od v., tu.
Oglasitveni rok do 19. maja 1937. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 26. maja 1937 o poli devetih v sobi 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani,^ odd. III.,
dne 19. aprila 1937.
St 5/37-2.
2S3.	# USI
Konkurzni oklic.
, Razglasitev konkurza o imovini Rozmana Lovra, pos. in les. trg., sedaj v Voščah št. 2 pri Radovljici, registro-vanega pod firmo Rozman Lovro, trgovina z losom v Sp. Lipnici št. 6.
Konkurzni sodnik: Bidovec Valentin, starešina sreskega sodišča v Radovljici.
Upravnik mase: Koblar Franc, odvetnik v Radovljici.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Radovljici^ dne 3. maja 1937 ob
10.	uri.
Oglasitveni rok do 18. maja 1937. Ugotovitveni narok pri sreskem so-dišču v Radovljici na dan 1. junija 1937 ab 9. uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. aprila 1937,
St 4/37-1.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Ziliča Bogdana, trgovca v Ljubljani, Tyrševa št. 11, registrovanega pod firmo Žilič Bogdan, trg. z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani.
Konkurzni sodnik: dr. Vračko Edvard, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Hacin Josip, odv. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 11. maja 1937 ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 1. junija 1937. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 15. junija 1937 ob 9. uri v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IfL,
dne 19. aprila 1937.
St 6/37-3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. št. 19.673/37.	1171
Objava.
Po § 5. uredbe in čl. 5. pravilnika o pobiranju prirastkarine v mestni občini ljubljanski (Sl. 1. št. 938/98 ex 1934) se določa mnogokratnik za izračun te davščine za drugo polovico meseca decembra 1936 in za mesece januar, februar in marec 1937 na 10.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 22. aprila 1937.
5*C
Mg. št. S234/37.	*	1141
Razpis dobave.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo (»tonskega cestnega valjarja.
Licitacija se bo vršila v četrtek, dne 20. maja ob enajstih v mestnem gradbenem uradu.
Razpisni pripomočki in pogoji so na razpolago v vložišču mestnega gradbenega urada proti plačilu din 15'—. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 17. aprila 1937. Predsednik:
Dr. Adlešič s. r.
*
T. No. 256/121—1937.	1163	3-1
Razglas
o drugi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—43 državne ceste št. 50.
Ker prva z razglasom z dne 12. marca 1937 razpisana licitacija za oddajo dobave gramoza na progi km 38—43 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sre-sko načelstvo v Celju drugo javno ustno licitacijo
na torek, 18. maja 1937 ob 11, uri
v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Oddala se bo dobava 375 m3 gramoza za znesek din 16.875'—. Kavcija znaša 2.000'— dinarjev.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« z dne 17. marca 1937, št. 22.
Sresko načelstvo v Celju, dne 20. aprila 1937.
V.	No. 585/20.	1178
Razpis
druge ustne licitacije za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
Ker je ustna licitacija za dobavo gra moza za leto 1937/38. le deloma uspela, se razpisuje druga javna ustna licitacija za dobavo gramoza za odseke 1. km 497'106—503 (Mokrice), 2. km 503 do 509'5 (Prilpe), 3. km 509—515 (Krška vas), 4. km 515—519 (Vel. Mraševo),
5.	km 541—547 (Mali Slatnik), 6. km 547 do 550 (Novo mesto), 7. km 550—556 (Daljni vrh), 8. 556—562'5 (Sv. Ana),
9.	km 562'5—567'5 (Nemška vas), 10. km 567'5—572 (Breza), 11. km 572 do 577 (Medvedjek), vsi na državni cdsti štev. 2, nadalje 12. km 779113—784 (Metlika). 13. km 784—788’5 (I.okvira),
14. km 788'5—793 (Škremljevec), 15. km 793—797 (Gorjanci), 16/km 797 do 802 (Vinja vas), 17. 802—895 (Velika lrava), 18. km 805—808666 (Poganci).
Licitacija se bo vršila: za odseke pod tek. št. 1. do 4. dne 19. maja t. 1. ob eni uri pop. v občinski pisarni v Kostanjevici; za odseke pod tek. štev. 5. do 8. in
15. do 18.
dne 20. maja t. I. ob desetih dopoldne v pisarni tehničnega razdelka; za odseke pod tek. štev. 9. do 11. dne 21. maja t. 1. ob devetih dopoldne v občinski pisarni v Trebnjem, ter za odseke pod tek. štev. 12. do 14. dne 22. maja t. 1. ob dveh popoldne v pisarni občine Metlika mesto.
Popolni razglas o dobavi gramoza glej v prilogi k 22. kosu »Službenega lista« z dne 17. marca 1937.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 22. aprila 1937.
Št. 837.	*	1147
Razpis.
Uprava občine Ajdovec, srez novomeški, razpisuje po sklepu svoje seie z dne 18. aprila 1937 mesto pogodbenega občinskega tajnika. — Pogoji no uredbi o občinskih uslužbencih. — Plača po odobrenem proračunu. — Varščina din 5000'—.
Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene j. listinami po čl. 7. in 8. uredbe
0 občinskih uslužbencih, je vložiti pri upravi podpisane občine v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listne.
Uprava občine Ajdovec, dne 19. anrila 1937.
1 No. 1828 ex 1937.	1155
Razpis.
Občina Zagorje ob Savi, srez litijski, razpisuje pragmatično mesto občinskega »luge.
1170
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po el. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri upravi občine v roku enega meseca po objavi tega razpisa v >Službenem listu kr. banske uprave«.
Uprava občine Zagorje ob Savi, dne 20. aprila 1937.
Razne objave
1167
Objava.
Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z
dne 31. decembra 1936, štev. 64.163/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez od 23. novembra 1934 dovolilo podpisani zadrugi:
1. odlog plačil za dobo 6 (šestih) let,
računajoč od 31. decembra 1936; odlog velja za dolgove, nastale do 1. septembra 1936;
2. obrestna mera na stare vloge se odieja na 2% bruto, računajoč od 2. septembra 1936.
Kmečka hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. na Ptujski gori.
❖
1153
Vabilo
na
XXIX. redili občni zbor
Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja, r. z. z o. z. v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 7,
ki se bo vršil v petek, dne 7. maja 1937 ob 20. uri v gostilni pri Lovšinu, Gradišče 13. Spored:
1. Poročilo načelstva.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo nadzorstva o pregledu knjig in bilance za leto 1936.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
5. Slučajnosti
V Ljubljani, dne 20. aprila 1937.
Načelstvo.
*
1172
Vabilo
na redni občni zbor
tvrdke Ljudevit Marx, tovarna lakov, delniška družba Domžale, s sedežem v Ljubljani,
ki se vrši dne 10. maja 1937 o poli enajstih v Ljubljani, Beethovnova ul. 14/1., s sledečim dnevnim redom:
1.	Poslovno poročilo in računski zaključki s poročilom revizorjev za
11.	poslovno leto 1935. ter sklepanje;
2. isto za 12. poslovno leto 1936.;
3. volitev družbenih funkcionarjev ter določitev nagrad;
4. eventualni predlogi.
Delničarji morajo svoje delnice položiti najmanj 6 dni pred občnim zborom in sicer: pri tovarniški blagajni na Količevem pri Domžalah ali pri Zadružni gospodarski banki d. d., Ljubljana ali pri podružnici Splošnega jugosloven-skega bančnega društva d. d., Ljubljana ali pri tvrdki Ludwig Marx, Lack-fabrik, Gaaden pri Dunaju.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1937.
Uprava.
*
1173
Vabilo na izredni občni zbor tvrdke Ljudevit Marx, tovarna lakov, delniška družba Domžale, s sedežem v Ljubljani,
ki sc vrši dne 10. maja 1937 ob 15. uri v Ljubljani, Beethovnova u|ica 14/1., s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o generalni poravnavi med obema skupinama delničarjev ter- sklepanje o nekaterih točkah te poravnave.
2. Eventualni predlogi.
Delničarji morajo svoje delnice položili najmanj 6 dni pred občnim zborom, in sicer: pri tovarniški blagajni na Količevem pri Domžalah, ali pri Zadružni gospodarski banki d. d., Ljubljana ali pri podružnici Splošnega jugoslovanskega bančnega društva d. d., Ljubljana ali pri tvrdki Ludwig Marx, Lackfabrik, Gaaden pri Dunaju.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1937.
Uprava.
1129 3—2
Poziv upnikom.
Električna zadruga v Sevnici r. z. z o. z. se je razdružila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve* proti likvidacijski tvrdki pri podpisani d« 30. junija 1937.
Sevnica, 19. aprila 1937.
Električna zadruga v Sevnici, r. z. z o. z.
v likvidaciji.
Krulej Ernest s. r. Setina Peter s. r.
*
1152
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, evid. številka 13.949, štev. prometne knjižice 449, izdano od sreskega načelstva v Celju. Proglašam jo za neveljavno.
V Vojniku-trg, dne 14. aprila 1937.
Bogovič Franc s. r.
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 43.483 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Hlebš Franc s. r., .	Bizovik.
*
1169
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 39.413 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Menart Franc s. r.
*
1151
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 2-15624-5 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Pančič Karel s. r., parna pekarna, Breg pri Celju.
*
1157
Objava.
Avtomobilska legitimacija na ime Josip Richter, trgovec v Mariboru, izdana 1935 od polic, urada Maribor, je bila na Dunaju ukradena in jo proglašam za neveljavno.
Josip Richter s. r.,
Maribor.
*
1156
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico zn potniški avto Fiat, štev. motorja 125.257, evid. štev. 1544/1936, in jo proglašam za neveljavno.
Vlačil Fridolin s. r.,
Ruše.
H68
Računski zaključek »Slavije«, jugoslov. zavarovalne banke v Ljubljani za poslovno leto 1936.
Račun zgube in dobička:
Izplačila zavarovancem 10,284.432*26 — nelo 6,031.503*08, uprava in davki 9,006.191 '93, teli nič. rezerve 43,795.748*30, posebne rezerve in odpisi 524.183*47, čisti dobiček 72.898*00, skupaj 61 milijonov 824.155'44. — Prenosi rezerv
43,091..169552, premije in pristojbine 16,512 976*81, obresti' 2,026.735*25, razno 193.273*86, skupaj 61,824.155*44.
Bilanca:
Gotovina 420,1.13*97, vloge 25 milijonov-47.672*18, hiše 1,350.000*—, vredn. papirji 14,366.111*97, posojila 27 milijonov 695.507*—, inventar 140.000*—, terjatve 2,309.597*72, razno 122.555*99, skupaj 71,451.558*83. — Delniška glavnica 2,500*000'—, posebne rezerve 1 milijon 176.955*17, tehnične rezerve 46 milijonov 189.378*30, terjatve 20,834.983*32, razno 677.343*38, čisli dobiček 72.898*06, sk u paj 71,4 51.558*83.
Ta računski zaključek je odobril občni zbor dne 15. aprila 1937.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska ia zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.