STRAN 2 7. DECEMBRA — Stev. 49 POGLED PO SVETU V zadnjih 14 dneh se položaj v svetu ni bistveno spremenil. Na Vzhodu je naša javnost vidno zabeležila, da se nadaljuje upostavljanje normalnih od- nosov med Poljsko in SZ. Ruske čete. sicer ostanejo na Poljskem, ker tako terja mednarodni položaj in pa dejstvo, da zapadne sile še vedno niso priznale poljskih meja na Odri in Niši. Vendar te čete vzdržuje SZ, ne Poljska. Nova vlada je odpravila privilegirano pre- skrbo in razne druge privilegije, ki so si jih prisvojili birokrati. Važni so ukrepi v resoru notranjega ministrstva, zaradi katerega samopašnosti je bilo mnogo upravičenega ogorčenja. Go- mulka je izjavil, da je posebna var- nostna služba močno in resno škodo- vala razvoju socializma na Poljskem in da se poslej ne bo več vmešavala v privatno življenje. Maršal Rokosov- ski, odstavljeni vrhovni poveljnik polj- ske armade in obrambni minister, je za tolažbo dobil mesto namestnika mi- nistra obrambe SZ. Istočasno je dobil novo funkcijo Vjačeslav Molotov, po- stal je minister državne kontrole. Na Madžarskem vihar narodne vstaje in kontrarevolucije še ni potihnil, če- prav je Kadarjeva vlada ostala na va- lujoči gladini. Skojda, ki jo je utrpela Madžarska, se bo še dolgo poznala in to tem dalj, čim bolj se bodo nemirni elementi branili, da zažive spet nor- malno delovno življenje. Vlada je za- prosila za kredite tuje države, saj po- trebuje najmanj 5 do 6 milijard forin- tov. Doslej nakazana pomoč je samo kaplja v morje potreb. Redni promet z našo državo še vedno ni upostavljen. Po tovarnah se pripravlja teren za de- lavske svete, za družbeno upravljanje, izdajajo se ukrepi, ki jamčijo za nacio- nalni razvoj Madžarske, odpravljene so ruske paralelke v šolah, in tako dalje. Kadar je obljubil, da bo vlada pre- nehala z aretacijami, če bodo razbojni- ki nehali ogrožati ljudi, ki se hočejo posvetiti vsakdanjemu delu. Naša so- seda torej še vedno preživlja težke dni. Tajfun, ki je divjal preko ogrske puste, krvav in grozeč, se le počasi umika v Eolove mehove. Marsikdo bi se rad na- redil pametnega, kakor kak Gonzalo iz Shakespearjevega Viharja in dejal: »V državi bi naredil vse nasprotno, kot je zdaj.« Toda to ne gre, življenje ni uto- pija. Lahko je ljudstvo zmešati, teže je nasititi ga in mu nuditi normalni delovni dan. Zdaj pričakuje svet, da bo Madžarska povabila samega sekretarja OZN, da pogleda, kako je z očitki, ki jih je svetovna reakcija s takim užit- kom- sejala po vsem svetu in ki so bili tako ugodna pretveza za nešteto reak- cionarnih akcij in potez, kakor je dejal Togliatti. SZ bo verjetno proti takemu obisku, sodeč po tem, kar je v OZN izjavil zastopnik SZ Kuznecov. Najvidnejši velmož Daljnega vzhoda Cu En Laj je na potovanju. Iz Kam- bodže je odšel v Nevo Delhi, od tu gre v Karači in Kabul. Pogovori se sučejo o kolonializmu, o Suezu, o Srednjem Vzhodu. Cu En Laj je obljubil, da bo Pakistanu bolje razložil zadevo s Kaš- mirjem — nove kašmirske ustave Pa- kistan noče priznati — kakor pa je to doslej mogla storiti Indija, Afganistan pa bo skušal pomiriti s Pakistanom. Ta mirovna misija je spričo dogodkov okoli Sueza toliko bolj značilna, ker je Cu En Laj ponovno ponudil roko ZDA, Nehru pa obljubil, da bo posredoval med ZDA in SZ. Ce bo iz te moke kaj prida kruha, potem morebiti ne bodo imeli prav italijanski krščanski in so- cialni demokrati, ki so po svojih za- stopnikih Fanfaniju in Matteottiju iz- javili, da je današnji položaj podoben onemu iz 1. 1948, ko je prišlo do hlad- ne vojne med obema blokoma. Kakor takrat tako tudi danes zapadni anali- tiki svetovnega položaja menijo, da je vzhodni blok v krizi. Razume se, da pretiravajo, ker se jim iz želja sproti delajo dejstva. Na zapadu tudi ni utopičnega para- diža. Angleži in Francozi se sicer drže v Port Saidu, vendar so morali privo- liti v sklepe Generalne skupščine OZN Angleži so se že simbolično umaknili z enim bataljonom. Kako bo s tem gang- stersko pridobljenim mostiščem, se bo odločilo v prihodnjih tednih. Francozi se bolj obotavljajo kakor .Angleži. Po- doba je, da so z Egiptom zares hoteli rešiti alžirsko vprašanje, dosegli pa so ravno nasprotno. Naser bo še zrasel kot leader panarabizma. 15 azijskih in afriških držav terja, da pride Alži^- pred OZN, kjer danes sedi 28 držav, ne- davno osvobojenih izpod jarma koloni- alizma. Burgiba, premier Tunisa, je od- ločno za neodvisnost Alžira, enako Ma- roko. Lacoste očita Tunisu, da daje svoje ozemlje alžirskim upornikom. Medtem pa Mollet trmasto vztraja, da bo upor vsak hip zatrt, da bo meč pri- pravil ugodna tla za alžirsko-francosko pogodbo, ki bo slonela na tehle ležerno formuliranih nejasnih točkah: 1. Vsem ljudem v Alžiru se garantira enakost. 2. Alžir ima pravico do samouprave. 3. Francija ima večno pravico do Alžira. Neverjetna trma, kratkovidnost in okorelost socialista Molleta! Francija s temi tezami pač ne bo mogla prodreti pred OZN. Verjetno bodo proti temu tudi ZDA, ki jim je mnogo do naklo- njenosti arabskega sveta. Ob Suezu so si je tudi pridobili več, kot je to všeč ne samo Angležem in Francozom, mar- več tudi Rusom, ki so namesto kreditov za asuanski jez ponujali prostovoljce, pa se je zanje Egipt zahvalil. Angleški predsednik Eden se je do- besedno oprijel tradicionalne angleške politike sijajne osamljenosti — splendid isolantion, in se odpravil na vroči otok Jamaico, da tam izleči — kdo ve? Diplomatsko bolezen ali skrnino in pro- tin angleškega imperialnega sveta, po- vezanega s tenko nitko Commomvealtha? H koncu še tri cvetke s sosednih vr- tov: V Avstriji je zaradi zadnjih do- godkov na Madžarskem močno zazijal klerikalni zmaj v podobi OVP, Volks- partei, ljudske stranke. No, v dveh ted- nih se je Avstrija streznila in odpra- vila vladno krizo v znamenju politike, k^. jo je nastopila s svojo državno po- godbo. V Nemčiji se je spozabil mi- nister Strauss in zagrozil proti Vzhodu, da zapadne sile v tem trenutku lahko izbrišejo SZ s karte Evrope. Strauss je hodil v nacistične šole, in kaže da je bil dober učenec, ker si je tako dobro zapomnil Hitlerjeve in Goebelsove grož- nje, ki jih je vsak lahko bral v V. Beobachterju in Reichu. V Albaniji pa se je justica potrudila, da pridoda še en prispevek h kompromitaciji te vrste sodišča: Ustrelili so jugoslovanskega državljana baje zaradi vohunstva. To je storila kljub tisočem rehabilitacij v SZ in v satelitskih državah, ki so pred vsem svetom izpričale skonstruirano ju- siično »resnico«, zaradi katere so pa- dale glave. Kaže, da je justica Enver Hodže s tem potrdila, koliko razume dialektični materalizem (prim. Titov govor v Pulju). Človeku, ki pogosto laže, spomin tako zgreši resnico, da lastno laz verjame, pravi Shakespeare v zgoraj citiranem Viharju. TO. Indijski premier Nehru Svečanosti ob Dnevu republike SVEČANA PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA V "MESTNEM GLEDALIŠČU Na predvečer praznika 29. novembra je občinski odbor SZDL mesta Celja organiziral v Mestnem gledališču sve- čano akademijo, na katero so bili po- vabljeni vsi vidni predstavniki politič- nih organizacij ter javnega in kultur- nega življenja. Poleg slavnostnega govora, ki ga je ime) predsednik občinskega odbora SZDL tov. Cveto Pelko o pomenu tega največjega jugoslovanskega praznika, so bile na sporedu še razne glasbene, pevske in recitacijske točke. Akade- mija je v celoti dobro uspela. PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE V ŠENTJURJU Množične organizacije, društva in šo- le v Šentjurju pri Celju so se -tudi letos skrbno pripravile za dostojno pro- slavitev Dneva republike. Kot uvod v to praznovanje je bil dne 28. novembra dopoldne slovesen sprejem na sedežu občine, ki ga je priredil predsednik tov. Peter Hlastec skupno z OK ZKS za člane odborov in svetov občine, pred- stavnike množičnih organizacij, dru- štev, ustanov in delovnih kolektivov. Isti dan dopoldne je bila tudi pro- slava za šolsko mladino. Spored je vse- boval slavnostni govor, recitacije, pev- ske točke in druge prizore dijakov in učencev osnnovne šole. Kot osrednja svečanost pa je bila slavnostna akademija na predvečer Dneva republike. Najlepša točka spo- reda je bilo kolo v narodnih nošah, ki so ga izvedli gojenci internata in želi zasluženo priznanje. Udeležba na proslavi je bila kljub slabemu vremenu polnoštevilna. PROSLAVA CIRILMETODOVEGA DRUŠTVA KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV OB DNEVU REPUBLIKE V CELJU Pred Dnevom republike je bila v Celju proslava pokrajinskega odbora CMD, katere so se udeležili večinoma vsi člani tega društva. Proslava je bila v njihovih lastnih prostorih. O pomenu Dneva republike in o vlo- gi ljudskih duhovnikov v naši sociali- stični skupnosti je govoril predsednik društva, g. Piki. Po njegovem izčrpnem slavnostnem govoru so člani priredili manj?o kulturno prireditev, na kateri je nastopil zelo prizadeven in izvežban pevski zbor. Na koncu proslave so vsi skupaj s pevskim zborom zapeli dr- žavno himno. Proslave se je v imenu OO SZDL udeležil tov. Jakob Žen, v imenu re- publiškega odbora CMD pa g. Žagar. Proslavljanje 29. novembra je v dru- štvu CMD postalo že tradicionalno. Sprejeli so zaslužena odlikovanja Kot vsako leto, je tudi letos za na- rodni praznik 29. november predsednik FLRJ, maršal Josip Broz Tito, odlikoval najzaslužnejše javne delavce, ki so se odlikovali z delom v upravni službi pa • tudi v množičnih organizacijah. V poročni dvorani celjske mestne ob- čine je dne 28. novembra ob 13. uri predsednik občine tov. Andrej Svetek podelil odlikovanje Red dela III. stop- nje za zgledno in požrtvovalno delo v upravni službi naslednjim tovarišem in tovarišicam: Skerl Ljubi, načelniku oddelka za zdravstvo in soc. skrbstvo, Cokanu Avgustu, referentu oddelka za gospodarstvo pri mestni občini, prof. Ferlincu Borisu, profesorju glasbe na celjskem učiteljišču, tov. Jugu Karlu, predmetnemu učitelju telesne vzgoje. Z medaljo dela sta bili odlikovani tova- rišici Copi Marija, daktilografinja Okr. sodišča in Tovornik Anica, uslužbenka Narodne banke v Celju. Ob razdelitvi odlikovanj je predsed- nik občine, tov. Svetek, odlikovancem iskreno čestital in jim želel, da bi ta odlikovanja pomenila zanje kot tudi za ostale sodelavce spodbudo za še uspešnejše delo v bodoče. Isti dan je tudi okraj po svojem predsedniku, tov. Jermanu, podelil od- likovanja svojim zaslužnim možem. Red dela I. stopnje je prejel gradbeni inženir Blaž Pristovšek, Red dela III. stopnje pa tovariši Jure Lesjak, sodnik okrajnega sodišča, Roš Mirko', sodnik Okrožnega sodišča ter Šepec Edvard, direktor okrajne pošte Celje. Zima se Je napo^edalai Kar se aktualnosti fotografije tiče je naš časopis še vedno v zadregi. Ko je pred dnevi zapadel prvi sneg, je bila tale slika še aktualna. Toda preden je našla svoje mesto v časopisu, je sneg že zdavnaj spet polizalo. Eno pa le drži. Zima se je napovedala s prvo snežno edejo. Prvi sneg je padel na pre- cej dobro podlago, le premak) ga je bilo, da bi se obdržal. Prijatelji zimske- ga športa zaenkrat še niso prišli na svoj račun. Edino kepe so že letele sem in tja, če to lahko imenujemo šport. Odlikovanci v konjiški občini Za praznik republike so tudi v ko- njiški občini štirje odlikovanci sprejeli zaslužena priznanja. Odlikovanja je slavijencem svečano podelil predsed- nik LO tov. Mlinarič ob prisotnosti predstavnikov političnih organizacij in podjetij. Prvi odlikovanec, dr. Rudolf Ivo, iz- haja iz zavedne slovenske družine. Pri svojem dolgoletnem delu na zdravstve- nem področju si je med domačimi že pridobil naziv »ljudskega zdravnika<', kar tudi je v pravem pomenu besede. Poleg svojega poklicnega dela se vedno rad odzove za razna zdravstvena pre- davanja v raznih tečajih. Vrsto let je bil v ljudskem odboru, do nedavnega pa tudi upravnik zdravstvenega doma. Tov. Sodin Konrad je že več let šol- ski upravitelj na Stranicah. Njegovo napredno delovanje se je pričelo že v stari Jugoslaviji in se nadaljevalo v NOB, ko je med partizani vsa leta opravljal pomembne vojaške in politič- ne funkcije. Odlikovanec je tudi ljud- ski orbornik ter predsednik sveta za šolstvo pri občini in ima kot tak mnogo zaslug pri gospodarskem in kulturnem razvoju svojega kraja. . Tov. Rejec Franjo je šolski upravi- telj v Vitanju. Tudi ta spada med pro- svetne delavce, ki razen svojega po- klicnega dela opravljajo še številne druge naloge. To najbolje vedo Vitanj- čani, saj v tem kraju menda ni orga- nizacije ali društva, v katerem tov. Re- jec ne bi aktivno sodeloval. Poleg tega je tudi član nekaterih občinskih foru- mov, kjer prav tako uspešno sodelujejo. Tudi tov. Casl Stanko, šolski upra- vitelj v Zičah, je vsa leta po osvobo- ditvi med najbolj aktivnimi kulturno- prosvetnimi delavci na konjiškem pod- ročju. 2e od ustanovitve dalje je pred- sednik obč. sveta Svobod in prosvet- nih društev ter član okrajnega sveta. Konj ičani vsem štirim odlikovancem iskreno čestitajo z željo, da bi svoje plodno delo opravljali še mnogo let. L. V. BREZ KOMENTARJA — ALI, KOGAR BOGOVI LJUBIJO... Družbeni plan za 1957 lelo poudarja izboljšanje življenjske ravni prebivalstva Na nedavnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine v Beogradu je govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Svetozar Vukmanovič o gospodarski politi- ki v letu 1956 in o osnovah druž- benega plana za leto 1957. Ob tej priliki je poudaril, da so glavne smernice te politike bile določene v znani resoluciji SZDL Jugoslavije. Na teh smernicah te- melji tudi p):edlog družbenega plana za prihodnje leto. Družbe- ni plan za leto 1957i poudarja predvsem naslednje naloge: 1. Povečanje osebne potrošnje in življenjske ravni prebivalstva, pri čemer mora biti težišče na povečanju življenjske ravni de- lavcev in uslužbencev. 2. Močnejše podpiranje proiz- vodnje in gospodarske dejavno- sti, da bi dosegli večji obseg skupne proizvodnje in nadome- stili letošnje izostanke. 3. Občutnejše^spreminjanje se- stave investicij, da bi dose,'?Ii hitrejši razvoj tistih gospodarskih področij in ' idieijavnositi, ikaterih izostajanje ovira nadaljnji go- spodarski razvoj države. 4. Krepitev narodne obrambe ostaja važen sestavni element na- še politike v prihodnjem letu. 5. Pri postavljanju teh nalog smo upoštevali, da se s sklopom, osnovnih odnosov, ki urejajo družbeni plan za prihodnje leto, ustvari nadaljnji- napredek v utr- ditvi gospodarstva in gospodar- skih razmer. Podpredsednik Vukmanovič je nato govoril o možnostih in ukre- pih za razvoj gospodarstva v le- tu 1957. V prihodnjem letu bodo ugodni pogoji za hitrejši razvoj industrijske proizvodnje. Zato se bo industrijska proizvodnja v pri- hodnjem letu lahko povečala za 15 odstotkov v primerjavi z le- tom 1955. Znatno povečanje proizvodnje sredstev dela izvira »z potrebe, da se bolje opremijo promet, kme- tijstvo in gradbeništvo, da se omogoči zgraditev električnega razdelilnega omrežja in zagotovi pomembnejše povečanje našega izvoza, v katerem dobiva oprema eno izmed poudarjenih mest. Tov. Vukmanovič je dalje de- jal, da že več let ugotavljamo resno zaostajanje kmetijstva, kar povzroča osnovno nesorazmerje v nayem gospodarstvu. Zato naj bi kmetijstvo temeljilo na poveča- nju pridelka po površinski enoti in pcvečanju delovne storilnosti. To pa zahteva uvedbo sodobnih metod obdelovanja in sploh in- tenzifikacijo kmetijske proizvod- nje. Predvsem bo treba v ta namen izvesti nekatere osnovne ukrepe za izboljlanje kmetij- stva: pospešiti melioracije, pove- čati uporabo umetnih gnojil in kakovostnih semen. Dalje predvideva družbeni plan za prihodnje leto povečanje druž- benega proizvoda za okoli 10 % v primerjavi z letcm 1955. Osebna potrošnja se bo povečala za 9 % ter bo za 77 milijard večja kot prejšnje leto. Skupni proračunski izdatki brez investicij bodo zna- šali 181,3 milijarde dinarjev. Ti izdatki bodo za 4,7 % večji kakor letos. Izdatki za narodno obrambo bodo ostali v glavnem isti in bo- do znašali 163 milijarde dinarjev ali 10,2 odstotkov narodnega do- hodka. Izdatki za socialno zava- rovanje se bodo prihodnje leto povečali za 9,6 Obseg družbenih investicij brez inozemskih sredstev bo za okoli 20 milijard dinarjev večji oziro- ma za 6 % večji kakor letošnji. Skupen obseg investicij, vštevši tudi inozemska siredstva, bo zna- šal 438 milijard din, medtem ko je bil letos 391 milijard. Povečanje osebne potrošnje bo prihodnje leto predvsem temelji- lo na industrijskem blagu. To povečanje potrošnje pa bo omo- gočeno s povečanjem plač in po- kojnin, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja 1957, in bo znašalo 36 milijard dinarjev. Plače vi-so- kckvalificiranih in kvalificiranih delavcev in uslužbencev se bodo povečale za 12 odst., polkvalifici- ranih in nekvalificiranih za 7 od- stotkov, medtem ko se bodo po- kojnine povečale povprečno za 8 odst. Da bi zajamči'i realno pove- čanje plač in življenjske ravni, predvideva družbeni plan potreb- ne ukrepe kot so poleg poveča- nja industrijske p oizvodnje tudi zmanjšanje izvoza kmetijsikih pri- delkov, povečanje uvoza indu- strijskega blaga za široko po- trošnjo itd.