DNEVNIK
* jSSVSST - Cena 35 lir
Leto XVII. - St. 111 (4885)
TRST, četrtek 11. maja 1961
20. maja začetek pogajanj v Evianu Jed zastopniki Francije in Alžircev
V Tunisu poudarjajo, da pogajanja ne bodo lahka začetek procesa proti Challu in Zellerju
29. maja
l^RI7 nn
Sferen ~ Danes so uradno sporočili, da se bo 11 Blasi' V ®vianu začela 20. maja. Uradno poročilo tori, ki 1 'francoska vlada sporoča, da se bodo razgo-tačei; v p napovedani s sporočilom od 30. marca, Ev>anu 20. maja.» Enako sporočilo je objavila
tev? Vlada-
Hdaill, pogaJani ms0
!bbnncf ^avdi nobene po-Prva seja bo ver-l>2ložih,iSV,epena splošni ob-li obe J' k* jo bosta poda-U Ira„„ api- Prvi bo govo-trske, * minister za alta vodit ,®ve Joxe, za njim %, ts,ey alžirske delega-lievn«, la do določitev Sa reda. Mogoče je dih SB bo zaradi bin-
„o» Praznikov konfe-^ tod a^a aele v i5snroia,.zadevni sklep bo-
»Volt na prvi seji'
Nia.ik0, delegacijo bodo Jvalo ’ ^akor se je predvi-
.m!nistra Jox?.ja
S
Vyv®?telj * ‘
svetnik Roland Ca-
za politične za-
ffj^trstvu za alžirske Un° De Leusse, teh-
S
We
valeč v predsedstvu h,'-*! sv**rnard Chayet in S-AjV; valec Polk. De Se-Alž
Potiok so oblasti odredile
f^i"nann ukrepe’ da od‘
,, to jii a nov val atentatov, Ba; zaceli francoski ul-vodu8?- 2e aretirali oko-tod	tajne	organi-
ir^no a Slavni krivci so
a teisk»„ svobodi.
>»li
ava
iiiL"«iov v 2vezi z uporom (iVapore nadaljuje. V pa. Stilni viti s°.Pripeljali dru-dali n castnike, ki so lej	iVeP?u	Polku padal-
tThc eSiJe- Preiskovalni k 'i tri ,reu začel pregle-i,,*0 ljv, t?b'oje dokumentov,
5 ^ebrlzapj-i!i "a se-rU, tp_ alne delegacije v kJSv j reSistracijo raznih 'si; aporoug0vorov- ki so jih uJe Prišu 1 P° radiu. No-h j* it Pr v Alzir osem sod-:<in Se bn400’!6' Predvideva
'ti ChaiiProces Proti gen®-
0 vllriIned Francijo in i||«j °»fer.o 0 dnevu začet-kt,,Sn° obR6-, v Evianu so
vi j tudi v Svici-
>1 a žen a je dala na-Vi. ?tipravi?Vsklm oblastem, k 8ia n v.se potrebno za llj<j0sta'v 2gaia se prvikrat, 1r%i dve 5®neyi in v njeni , ?zni mednarodni Na;.''1'.,° Laosu in o ftH- z nad ecle težave so v ftj; alži-?,zorovanjem rezi-
^ Sv -kier b0edd,eleSa.ciie in
' k delegacija ime-
Soyne konference.
vC°?ih Sf,i.k°jijo atentatov
k>vi‘isk'
Sh Uit — —
■SO de GoT. ■ asov- «La Tri-
^ivVPriiner!,eiLP!le’_da,.se
eru takih poizku-brle ju nieje avtomatičnega,. trasovskim politič-i^e»tradieifm' “Švica ima ši!6ga zat° -p.ravice do po-
Kti n® boriC1SCa' Toda te k‘>»ti, fc;°do mogli zahle-
,'i d„S 0 Eno ,odo izkoristili
ie .lepja ^0!iubje in izvr-
, °Slasn0 ..l'11 lavno mne-
%
0
obsoja  ...
V zvezi z govorom predsednika francoske republike de Gaulla je ravnatelj za politične zadeve začasne alžirske vlade Ahmed Bumendžel izjavil, da Alžirce ne zanima, s kom in v kakšnem obsegu bo Pariz vzdrževal stike in posvetovanja; važno je le to, da Pa. riz med razgovori v Evianu ne bo vodil vzporednih razgovorov s katerokoli »drugo smerjo«, to je, da bo FLN ostal edini zakoniti in uradni sobesednik o prihodnosti dežele, v kateri samo FLN bije boj za neodvisnost že nekaj let.
Zanesljivi viri vedo povedati, da je francoska vlada diskretno že obvestila FLN oziroma začasno alžirsko vlado, da bo spoštovala to zahtevo. S tem je deloma pojasnjena tudi kratka, toda dokai optimistična izjava stalnega predstavnika FLN v Rimu Bularu-fa. Le-ta je v Švici opravil v zadnjih tednih zelo važno poslanstvo v neposrednih stikih s francoskimi oblastmi.
Po prihodu v Tunizijo je izjavil: «V vsakem primeru je veliko upanja. Vse bo jasno že v nekaj dneh«. v Tiskovni predstavnik tuniškega zunanjega ministrstva Zgal ni hotel uradno komentirati zadnjega de Gaullovega govora. Neuradno je potrdil, da je v govoru francoskega' predsednika nekaj pozitivnih elementov, kakor n. pr. ponovna potrditev perspektive suverene Alžirije in faktično priznanje dominantnega položaja FLN med ostalimi alžirskimi gibanji.
Zgal je ponovil tunizijsko misel, da bi bilo treba razgovore o alžirskem problemu začeti v dvoje, da pa bi jih bilo treba v poznejši fazi, ko se bo razpravljalo o odnosih med Francozi in Alžirci, razširiti z drugima dvema državama Ma-greba, t.j. s Tunizijo in Marokom.
V javnosti prevladuje mnenje, da predsednikov govor ni niti popravil niti pokvaril položaja pred razgovori, na katere se Obe stranki pripravljata. Značilen je zaključek v neo-desturskem listu «La Presse», ki končuje svoj uvodnik takole: »Včerajšnji govor mora okrepiti naš optimizem, mora pa hkrati opozoriti k budnosti delegate, ki bodo odšli v E-vian. Razgovori ne bodo lahki*.
Lord Home o raketnih iztrelkih
LONDON, 10. — Britanski zunanji minister lord Home je ob povratku iz Osla izjavil, da ameriška ponudba zahodnim državam, da jim da na razpolago svoje rakete, ne
bo ovirala britanskega programa za raketo »Blue Streak* in je dodal, da je bil ta program pripravljen izključno v okviru dolgoročnega znanstvenega vesoljskega načrta. Lord Home je izjavil ,da so na svetu ministrov NATO sklenili, aa bodo končali do 31. decembra letos proučevanje nerešenih vojaških vprašanj, zato da zadevo pravočasno predložijo stalnemu svetu. Dodal je, da sc se tudi sporazumeli o izboljšanju postopka za politična posvetovanja.
Čombejevi sodelavci obtoženi izdajstva
LEOPOLDVILLE, 10. — Notranji minister kongoške vla-
de v Stanleyvillu je po radiu izjavil, da je bil drugi tajnik ameriškega poslanika Frank Carlucci proglašen za nezaželeno osebo v Vzhodni pokrajini. Carlucci je odpotoval iz Stanleyvilla 28. aprila. Notranji minister je izjavil, da je Carlucci vršil nezaželeno aktivnost ■ in če ne bi bil sam zapustil te pokrajine, bi ga izgnali.
Kasavuhujev notranji minister Adula je danes izjavil, da bo Combe verjetno ostal še nekaj dni v Coquilhatvillu, nato pa ga bodo premestili v neki drug kraj. Adula je izjavil, da sta «gospod Combe in gospod Evariste Kimba, bivši senator in samozvani zunanji minister* v vili, v katero so ju pripeljali pred desetimi dnevi padalski komandosi generala Mobutuja.
Dodal je, da imata na razpolago opremljene sobe in da lahko poslušata radio. Nor-
malno bi morala biti zaprta v kakem zaporu. Zaradi u-pravnega značaja postopka proti njima ne moreta imenovati svojega advokata. Primer bo proučila posebna komisija, 'ki jo bosta sestavljala en sodnik in načelnik javne varnosti. Ce bo komisija ugotovila tudi navadne zločine, bodo proti njima kazensko postopali.
Zvedelo se je tudi, da je leopoldvillska vlada obtožila izdajstva 19 Combejevih sodelavcev. Med temi je razen Kimbe še šest častnikov Com-bejeve vojske, ki so tudi za-prti v Coquilhatvillu.
Konferenca kongoških politikov, ki se je bila začela 24. aprila, ni še končana. Zvedelo se je tudi, da se je Kasa-vubu, ki je prvotno sprejel vabilo na konferenco v Mon-roviji, zadnji trenutek odrekel temu potovanju zaradi se. danjega položaja v Kongu.
Pred novo očitno provokacijo fašistov v Modeni
C G/L	proglasila
Policija	razgnala	p
v
Zupan Modene brzojavil notranjemu ministru, da mesto ne bo trpelo zborovanja fašistov - Provokacijo MSI obsojajo tudi ostale stranke - CISL zahteva prepoved zborovanja - Senat odobril finančne proračune
(Od našega dopisnika)
RIM, 10. — »Proti preplavljajoči socialkomunistični okužbi bomo s hladno odločnostjo uveljavili kirurško in zdravilno akcijo nacionalne mobilizacije. Veliko majsko mladinsko zborovanje bo za vse prebivalstvo Modene nesporen dokaz te naše naraščajoče sile*. Z lepaki, v katerih je moč brati tudi gornje izzivalne neumnosti, so fašisti najavili medpokrajinsko zborovanje študentovskega združenja nacionalne akcije «Giovane Italia*, ki bi se moralo vršiti jutri v Modeni. Na to tako očitno provokacijo je krajevna Delavska zbornica proglasila v mestu splošno stavko od 15. do 20. ure, pozneje pa jo je podaljšala do jutri opoldne. Stavki se nista pridružili ostali sindikalni organizaciji CISL in UIL.
S tem v zvezi je federacija KPI v Modeni poslala vsem
IMIIIlIKHlIllllimilHIIIIIIIIIIIIIIIHluimiiiiiiiiu,m«,mamilu,Hlinim
Nesoglasja v adantskem zavezništvu so ostala	tudi	po	seda
Uradno poročilo potrjuje dosedanje stališče organizacije do vseh vprašanj - Sklenili so povečati vojaške napore in iskati «večjo skladnost pri akciji držav članic»
OSLO, 10. — Danes so objavili končno poročilo o zasedanju sveta ministrov NATO. O sklepih smo sicer poročali že včeraj, vendar je potrebno, da se v informacijo objavi celotno besedilo uradnega poročila, ki se glasi:
«Odkar so se atlantske države pred dvanajstimi leti
sestale v skladu z listino Združenih narodov, da zagotovijo svojo skupno o-brambo, je njih zavezništvo ohranilo mir in svobodo. Toda danes ni grožnja, ki jih je združila, samo vojaška, temveč kaže tudi politične, gospodarske, znanstvene in psihološke strani v svetovnem merilu.
Atlantsko zavezništvo ne ogroža nikogar. Nikoli ne bo uporabljeno v napadalne namene. Skuša odpraviti vojno in vzroke vojne. Toda odločeno je braniti svobodo narodov, ki jih predstavlja. Na svetu, kakršen je danes, sta enotnost in moč atlantskega zavezništva nujno potrebni za ohranitev miru in svobode. Njeni skupni viri — intelektualni in materialni — v celoti zadostujejo, da lahko izpolnita to nalogo.
Prepričane o svoji moči, o svoji odločnosti in vrednosti idealov, ki jih branijo, se atlantske države še dalje posvečajo graditvi sveta, ki bo svoboden pred lažno doktrino o stalnem in neizbežnem konfliktu.
  ............
svobodilna borba v Pondu Jjti terorju vlade Wervoerda
teti
Bivši generalni guverner Južnoafriške zveze R. Swar «iz voljen» za prvega predsednika republike
KTSeNr'nJ°- r Bivši ge-
t bil ner, Charles K.
iNlit^dnika0'^en 2a prve'
S* b« e' P. J južnoafriške
feC?Sk°fuf
ikSt* *seu„ » 31 • maJa> ko >i. i.«* j”a. ^Publika. Par-
, -Mn. 'gov nZVOlil s	gla-
K t °PozicPr?.tmk Je bl1 Vh 1 jo	stranke
X, 4d°bil 81 glasov.
» ,.z* enega od A * 8ci3e 'tike rasne di-
*Ccil! dom A J°hannesburga & dJ^ini p*m v južnoafri-'ibtri! °bor„- do že več ko režitr,2en osvobodilni ,ki ga je moč j besede ime.
VS»LPokriif lSkega- Boi
» 0 gih. Pondo vo-v*bstg'barii„an^e' ki se ime-ta zbirartu» v Fonda proti biilii« tem gibanju l t6N2 žso.ooc ljudi
je0drodjaOna PrebiVal’ L 8 avnem revno Olr e6a rasteza ob oba-
SOČI"8 °b-
Oo ^ta i*,:,. kv- kilome-<?°godb! te bila de-)la?1 Skani med kraljem Prit6,"1 in britan-!»h*th!oltteiin^Ucena južno-KW°stoiJ,a‘ Cape. Po iz-ta*1* v n£stl se zgodovi-!4Nkiid zen)?mer ni razli-
h k«Tne
drugih v Južni A-
l* tat Unije *k9b o
je vlada sprejela
»Usi bod iZ «samoupra-Kjbilh hu. mi.^enom zakon A , u zakof inaenovano
SSt V‘° Zaic„aK0, imenovano
;*i ' m bii0 ou ain° tel° v
So n bkinjeno, usta-S!1Vt' V nkeke vrste svet Ul )ev ^katerem je 123 Striči v adnih mario-Can°v. ki jih je
imenovala vlada. Hkrati so zapriseženega kralja Ponda Nelsona Segkauja odpeljali v koncentracijsko taborišče blizu puščave Kalahari.
Zakon o Bantustanu, kot vrhunec terorja nad ljudstvom Ponda, je privedel do upravičenega odpora domačega prebivalstva. V začetku lanskega leta so ustanovili ilegalno organizacijo, ki si je zadala za cilj boj Ponda proti Bantustanu. Prva akcija te organizacije je bila že 6. junija lani. ko je nad 20.000 domačinov iz vzhodnega Ponda hotelo izročiti svoje zahteve predstavniku vlade v kraju Busekisiki. Demonstrante je pričakala policija in je nanje streljala. Na griču Mguza je padlo 21 Afričanov, 200 pa je bilo ranjenih. Mnogi udeleženci te demonstracije in drugi ljudje iz Ponda so odšl iv gozdove.
Začel se je osvobodilni boj proti terorju vlade južnoafriške unije in njenim marionetam — plemenskim poglavarjem. Uporniki so začeli zažigati poslopja osovražene upra. ve in posestva domačih izdajalcev. Sirom po Pondu so se začele diverzantske akcije.
Verwoerdov režim je začel ostre represalije proti gibanju V letu dni so 500 ljudi obsodili na zaporne kazni do 15 let, nad 7000 Afričanov pa so odgnali v koncentracijska taborišča.
Brcntano o NATO
BONN, 10. — Zahoanonem-ški zunanji minister von Bren-tano je ob povratku iz Osla izjavil med drugim, da so se j,ilj
potrebi novega političnega in vojaškega zaleta koalicije za razširitev njenega akcijskega področja tudi na gospodarsko področje.
Izjavil je tudi, da je atlantski svet proučil nemški odgovor na vprašanja splošnega značaja, ki jih omenja nedavna spomenica Hruščeva Adenauerju, zlasti pa kar se tiče sovjetske zahteve za začetek neposrednih dvostranskih pogajanj za nemško mirovno pogodbo.
Glede tega je Adenauer izjavil, da bo nemška nota, ki bo izročena prihodnje dni, poudarila stališče, ki ga je nemška vlada že izrazila leta 1958, t. j. da ne more biti pogajanj za mirovno pogodbo drugače nego med štirimi velikimi, t. j. ZDA, SZ, Veliko Britanijo in Francijo. Ločena pogodba Sovjetske zveze z Vzhodno Nemčijo, je dodal Brentano, bi pomenila enostransko kršitev sedanjega statuta Berlina ter ni bi uničila pravic in dolžnost' zahodnih zaveznikov do bivše nemške prestolnice.
vsi udeleženci sporazumeli o [ moru.
COLOMBO, 10. — Budistični menih Somarama Tero je bil danes priznan za krivega, da je septembra 1959 umoril cejlonskega ministrskega predsednika Solomona Bandara-najkeja.
Za kriva sta bila spoznana tudi bivši budistični svečenik Jayawardene in neki trgovec. Domnevajo, da bo razsodba izrečena jutri Sodišče je oprostilo dve osebi, ki sta pri u-
obtoženi sokrivde
Ministri so proučili razvoj položaja na svetu. Ugotovili so napore komunističnega bloka, da povzroča in izkorišča spopade in da brez presta.i-ka širi svoj dominij, in so ponovili svojo odločenost sprejeti ta izziv. Atlantske države so pripravljene prispevati k pravični in primerni rešitvi nerešenih političnih vprašanj Obsojajo dejstvo, da SZ rn pripravljena delovati na enak način.
Ministri so z obžalovanjem ugotovili odsotnost napredovanja za združitev Nemčije. Poudarili so prepričanje, da se miroljubna in pravična rešitev nemškega vprašanja, vključivši Berlina, ne more najti drugače nego na podlagi pravice narodov, da razpolagajo sami s seboj. Kar se še posebej tiče Berlina, so ministri poudarili svojo odločenost — ki je poudarjena v izjavi od 16. decembra 1958 — braniti svobodo zahodnega Berlina in njegovega prebivalstva. Kar se tiče grožnje, ki jo je pogostoma izrekla SZ, da bo podpisala ločeno mirovno pogodbo, se sklicujejo na stališče, ki so ga zavzele v svoji izjavi leta 1959, na podlagi katere bi sovjet.-ssa odpoved berlinskih sporazumov ne mogla v nobenem primeru odvzeti ostalim strankam pravic, ki jim jih ti sporazumi dajejo, ali pa razrešiti SZ njenih obveznosti.
Postopna razorožitev pod u-činkovitim mednarodnim nadzorstvom ostane eden glavnih smotrov držav zavezništva. Svet izreka upanje, da bo pobuda ZDA, da se začnejo posvetovanja s SZ o določitvi postopka, ki bi bil sprejemljiv ma_ eni in na drugi strani, omogočila obnovitev pogajanj konec julija.__Svet je sklenil, da bo stališče članic zavezništva, udeleženih pri teh pogajanjih, določeno s posvetovanji v svetu NATO.
Glede ženevskih pogajanj za prekinitev jedrskih poizkusov je svet z zadovoljstvom ugotovil, da sta vladi ZDA in združenega kraljestva predložili besedilo mnogo obširnejše pogodbe, ki nudi možnost sporazuma. Obsoja nove težave, ki nastajajo zaradi negativnega stališča sovjetske vlade, in izraža upanje, da bo to stališče spremenjeno v bližnji prihodnosti, tako da bo ta vlada lahko udeležena pri učinkoviti pogodbi, ki do prva in važna etapa na poti razorožitve.
Naloga, pomagati manj razvitim področjem sveta ter izboljšati njih gospodarski in socialni položaj je ena glavnih nujnosti naše dobe. Članice atlantskega zavezništva z vsem srcem sprejemajo to nalogo in pri proučevanju svetovnega položaja so ministri pripisali zelo veliko važnost lemu vprašanju. Z zadovoljstvom so sprejeli na znanje obseg pomoči, ki jo svobodni svet daje — ki v veliki meri presega pomoč, ki jo daje ki-
tajsko-sovjetski blok — in so
poudarili svojo odločenost povečati napore na tem področju.
Ministri so razpravljali o vprašanjih, ki nastajajo s pripravljanjem dolgoročnih načrtov zavezništva na nevoja-
vodila stalnemu svetu za o-krepitev strnjenosti zavezništva. Svet je ugotovil, da je bil dosežen važen napredek na poti tesnejše enotnosti namenov in popolnejše skladnosti akcije držav članic zavezništva. Poudaril je glede tega važnost tesnega, odkritega in stalnega posvetovanja, da postane učinkovita naraščajoča enotnost atlantskega zavezniš. tva-
Ministri so pozvali stalni svet, naj nadaljuje ob tesnem sodelovanju vojaškimi oblastmi proučevanje vojaškega poiožaja zavezništva z vseh vidikov za izboljšanje njene obrambne in odvračilne sile. Pozvali so svet, naj jim predloži te študije, takoj ko bodo končane, in naj decembra poda poročilo ministrskemu zasedanju.
Miniotri so posvetili posebno pozornost gospodarskim vprašanjem Grčije in Turčije. Priznali so važnost prispevanja teh držav k skupni o-brambi in so proučili sredstva, da jim pomagajo pri njih sedanjih naporih za pospešitev njih programa za razvoj in za izboljšanje življenjske ravni njih prebivalstva.
Uradno poročilo sicer govori o enotnosti, toda znano je, da so med zahodnimi državami številna nesoglasja o mnogih vprašanjih. Ta so prišla do izraza tudi med sedanjim zasedanjem NATO. Grčija in Turčija sta jasno povedali, da ne zadostujejo lepe besede o enotnosti, temveč da morajo
bogatejše države pomagati gospodarsko manj razvitim državam v zavezništvu. Prav na podlagi teh zahtev so sklenili ustanoviti poseben odbor, ki bo odločal o gospodarski pomoči tema dvema državama-
Nesoglasja so prišla do izraza tudi, kar se tiče Kube, Laosa, Angole in Konga. Nobena skrivnost ni, da se ZDA in Velika Britanija do sedaj še niso mogle sporazumeti, kakšna rešitev naj obvelja v Laosu.
Glede Kube so nekateri delegati odkrito obsodili ameriško politiko. Kanadski delegat Howard Green je izrazil dvom o pravilnosti ameriškega stališča, češ da je Castro uvedel na Kubi režim, ki je »podrejen Moskvi* in ki ga Kubanci ne podpirajo. Green je izjavil, da se zdi, da »Castro uživa podporo tudi kubanskih nacionalističnih elementov*.
Kar se tiče Konga in Angole, so skoraj vse članice napadle Portugalsko in Belgijo; celo ZDA in Francija. To pa seveda zaradi tega, ker so mnenja, da se ne smejo več diskreditirati pred afriškimi in azijskimi državami. Zaman sta se Belgija in Portugalska pritoževali, da nista naleteli pri otalih članicah NATO na razumevanje. Portugalska je celo zagrozila, da ne bo izvajala sklepov atlantskih poveljstev, če je ostale članice ne bodo podpirale pri njeni politiki v Afriki.
svojim sekcijam okrožnico, v kateri jih poziva na mobilizacijo proti tej ponovni fašistični provokaciji, hkrati pa poziva «vse zdrave sile pokrajine*, naj z manifestacijo svojega ogorčenja preprečijo fašistom njihove nakane, kakor se je to zgodilo že v Genovi. Fašistično zborovanje se v Modeni ne sme vršiti.
Na trgu pred športno palačo se je vršilo protestno zborovanje, na katerem sta govorila župan Corassori, predsednik zvez. sveta odpora polk. Bertesi (PRI), v imenu mladinskih gibanj PSI, PSDI, K Pl, PRI in radikalne stranke pa prof. Pompei. Ob zaključku zborovanja je posegla vmes policija, da bi preprečila povorko po mestnih ulicah. Pri tem sta bila dva manifestanta laže ranjena in sta dobila prvo pomoč v bolnišnici. Kljub temu pa se je povorka formirala in odšla pred prefekturo, kjer jo je policija ponovno razgnala.
Predstavniki tajništev KD, PRI in PSDI so se zglasili pri prefektu, pozneje pa so izdali sporočilo, v katerem označujejo lepak MSI za «o-čitno provokacijo*, dejstvo pa, da so za to svoje zborovanje izbrali prav Modeno, ki je odlikovana s kolajno odpora, za • politično izzivanje*. Tudi KD je izdala svoje sporočilo, v katerem označuje zborovanje fašistične organizacije «Giova-ne Italia* za »resno provokacijo* in zagotavlja, da je sprejela »trdno in odločno stališče proti poskusu fašistične špekulacije*, da bi to okoliščino izrabili za »ustvarjanje nereda in nasilja*, kakor se je to zgodilo v »nedavnih tragičnih dogodkih preteklega julija*. Hkrati je KD poslala brzojavke vsem demokristjan-skim županom in svetovalcem, v katerih jim prepoveduje udeležbo pri vsakršni manifestaciji, ki bi vključevala tudi komuniste.
Demokristjanska sindikalna organizacija CISL je posredovala pri pristojnih oblasteh, da bi preklicale dovoljenje za fašistično zborovanje, hkrati pa v svojem manifestu izjavila, da se ne more pridružiti stavki CGIL ne samo zaradi njenega političnega značaja, ampak ker smatra, da »ni u-strezno sredstvo za obrambo demokracije v tem trenutku*.
V večernih urah so večje skupine demonstrantov stale pred kinematografom »Arena*, kjer naj bi bilo jutri napovedano zborovanje fašistov; mnogi so posedli po tleh.
Kaj se bo zgodilo jutri, je težko napovedati. Po pozivu
           .............................
V Ženevi je vse pripravljeno
za jutrišnjo konferenco o Laosu
Morda se bo konference udeležil tudi Šihanuk ■ Vientiunske oblusti sabotirajo delo nadzorstvene komisije
VIENTIANE, 10. — Voditelji tristranske nadzorstvene komisije za Laos so odpotovali danes z letalom iz Vientiana v štab vladne vojske Ksjeng Huang. Ti so: indijski predstavnik Samar Sen, kanadski predstavnik Leon Mayrand in poljski predstavnik Albert Morski.
Uporniška vlada je imeia danes dolgo sejo pod predsedstvom kralja. Govorili so med drugim tudi^ o predstavništvu te vlade na ženevski konferenci, ki se bo začela v petek.
Na bojiščih v Laosu vlada še vedno zatišje, če se izzvza-mejo nekateri manjši incidenti. Radio Patet Laos je danes sporočil, da zaradi obstrukcije vientianskih oblasti ni bilo še mogoče sporazumeti se o določbah,_ ki se tičejo ustavitve sovražnosti. Komentator je poudaril, da. želi Patet Lao.-sodelovati z mednarodno komisijo, vientianski predstavniki pa hočejo izkoristiti prihod komisije, da se nekoliko oddahnejo po številnh porazih, ter skušajo zavlačevati, kolikor se da, in ovirajo sporazum. Komentator je poudaril, da je sporazum 0 ustavitvi sovražnosti pogoj, da bo mednarodna komisija lahko izpolnila svoje naloge.
Agencija «Nova Kitajska* javlja, da niso v ničemer na-
škem področju, na podlagi po. j predovaTi pri včerajšnjih razmet* v, <**	fOVOrih> ker so prJedp"vnrakz:
mu bodo laoški kralj ali voditelji treh laoških tendenc zagotovili, da temu ne nasprotujejo.
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je britanska vlada optimistična glede možnosti, da se konferenca o Laosu začne 12. maja, kakor je bilo določeno. Britanska delegacija, ki jo bo vodil lord Home, bo odpotovala v 2enevo jutri popoldne. Danes je že prišla v Ženevo sovjetska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Gromiko. Ta je časnikarjem izjavil, da Sovjetska zveza želi, da bi prišlo do sporazuma, na podlagi katerega bo laoško ljudstvo lahk orešilo svoje zadeve brez pritiska od zunaj. V Ženevo je prišla danes tudi kitajska delegacija. Zunanji minister Cen Ji, ki vodi delegacijo, pa bo prišel jutri.
Ker se niso mogli sporazumeti o enotni laoški delegaciji, sta laoška vlada in gibanje Pa. tet Laos poslali vsak svojo delegacijo, medtem ko bo uporniška vlada poslala svojo.
Ameriško delegacijo bo vodil državni tajnik Rusk; ko pa se bo ta vrnil v Washing-ton, bo delegacijo vodil potujoči poslanik Harriman.
Zarota v Turčiji
rocila, ki ga je predložil stalili svet o prihodnjem razvoju Bun Uma odklonili razprav in orihodnji vlogi zavezništva	ljanje	o praktičnih vprašanjih
na političnem in gospodar-	I Kar	se tiče ženevske konfe-'	i	ai ki so lih označili za «kon-
skem področju kakor tudi na	renče,	javljajo iz Pnom Penha	1	trarevolueionarne elemente*
drugem področju in tudi gle-	da je	S.hanuk sinoči izjavil’	|	Med dTsedai aret.ran^T ^
de civilne obrambe. Na pod-j	da je	pripravljen iti - ~	'	do sedaj aietirammi sta
lagi tega poročila so dali na-1
ANKARA, 10. — Sinoči so uradno javili, da so v raznih mestih Turčije aretirali 77 lju-I di, ki so jih označili za «kon-
Baje je bil aretiran tudi poveljnik vojaške policije v Ankari Od 77 aretiranih je pet obtoženih «tuje ideologije* (ta izraz oblasti običajno uporabljajo za označevanje komunizma). V Istanbulu so baje odkrili večjo zalogo orožja. Preiskave se nadaljujejo.
V uradnih krogih pravijo, da gre «za največjo protirevolucionarno zaroto po 27. maju 1960» (dan ko je bil zrušen Menderesov režim).
Predstavnik turške vlade je davi zanikal informacije iz Damaska, da je bila turško-sirska meja zaprta in da je med incidenti blizu meje bilo ubitih okoli sto ljudi. Predstavnik je izjavil, da gre za trditve, ki so brez podlage.
Koroški pevci gostujejo v
federacije KPI v Modeni, je notranji minister Scelba ukazal, naj okrožnico KPI izroče sodni oblasti v nadaljnji postopek, hkrati pa dal nalog, naj se sprejmejo varnostni u-krepi za »zagotovitev svobode zborovanja* (fašistov). V svojem sporočilu Scelba grozi s sankcijami proti vsem, ki bi motili javni red. Tu ne gre le za pravico zborovanja neke stranke, pravi Scelba, pa naj bo to katerakoli stranka, ki legalno obstaja, ampak za avtoriteto države in republikansko zakonitost. Na brzojavko župana Modene, v kateri mu je sporočil, da »mesto nikakor ne bo trpelo* fašističnega zborovanja, je Scelba odgovoril, da mora tudi on sodelovati — kakor je njegova dolžnost z vladnimi o-blastmi, da bi mogli vsi svobodno izvrševati ustavne pravice in da se prepreči motenje javnega reda.
Prvo konferenco na televizijski oddaji »Politična tribuna* je imel danes zvečer voditelj liberalne stranke Mala-godb_ki je ponovil že znano stališče PLI glede sedanje in tudi vseh bodočih vladnih koalicij : v Italiji ni moč napraviti nič pametnega in dobrega brez liberalcev; vsaka drugačna kombinacija vodi neposredno v pogubo; tudi nekateri krajevni sporazumi med KD, PSDI in socialisti baje kažejo že nekatere sla-
be posledice. Največjo nevarnost za »svobodo, mir in blagostanje naše dežele* pa predstavljajo seveda komunisti, o-ziroma komunitemin in njihov »privesek*, socialisti. Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je Malagodi utemeljeval trmasto vztrajanje PLI na centristični rešitvi krize deželne vlade na Siciliji, tudi kljub temu, da taka rešitev ne razpolaga z večino v sicilskem parlamentu, s trditvijo, da ima taka rešitev skoraj večino, medtem ko more leva in desna opozicija sicer izvoliti predsednika dežele, le-ta pa mora takoj podati ostavko.
V senatu je v diskusiji o finančnih proračunih minister Pastore zagovarjal vladno politiko za razvoj italijanskega Juga, nato pa je zakladni minister Taviani podčrtal trdnost italijanske lire in se zadržal na analizi naraščajočih izdatkov v zvezi z raznimi načrti gospodarskega in socialnega razvoja dežele. Končno je spregovoril še minister Pella, ki je govoril o glavnih smernicah vladne gospodarske politike, za katero je dejal, da skuša vskladiti načelo gospodarske svobode s potrebo socialnosti. Nato so senatorji odobrili vse štiri finančne proračune. Senat se bo ponovno sestal na zasedanje prihodnji torek
A. P.
mti n M n n iiitiiiiin ii n ifiui im Min i im m n um iiiMiiiiinni n iinitiiiii 111111 m dih, uiiini „1,11,1,1
Novi pozivi v IDA
za revizijo politike do Kube
Odprto pismo 70 univerzitetnih docentov Nove podrobnosti o nedavni invaziji
DUNAJ, 1U. — Pevski zbor Prosvetne zveze koroških Slovencev iz Celovca je odpotoval danes na večdnevno gostovanje v Jugoslavijo. Zbor koroških Slovencev bo nastopil v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
MONROVIJA, 10. — Na vče-rajšnji seji konference afriških držav je bil liberijski predsednik Tubbman izvoljen za predsednika konference. Sklenili so, da bodo seje tajne. Včeraj je prišlo do nesoglasij, ko je Somalija zahtevala, naj sprejmejo na dnev-
NEW YORK, 10. — Skupina 70 ameriških univerzitetnih docentov je poslala odprto pismo Kennedyju z zahtevo, naj revidira ameriško politiko do Kube Pismo objavlja danes »Nevv York Times*. Podpisniki zlasti kritizirajo akcijo informacijske službe zaradi kontrarevolucionarnega poizkusa na Kubi in pravijo, da je neuspeh invazije «bolj kakor navaden tehnični poraz, ker gre za poraz dosedanje politike*.
Vlada ne sme podpirati invazije Kube s strani izgnancev, mora pa «si prizadevati, da loči Castrov režim od komunističnega bloka, s tem da deluje za diplomatsko pomir-jenje in za obnovitev trgovinskih odnosov s Kubo*, podpisniki sicer govorijo o »nevarnosti, da bi se ta posebna vrsta socialne revolnene raztegnila na Latinsko Ameriko*, pravijo pa, da sedanji kubanski režim ne predstav!,« vojaške grožnje za ZDA. Med docenti, ki so podpisal: pismo, je 41 članov harwardske univerze in deset članov zavoda za tehnologijo v državi Man-sachussetts.
Ameriški demokratski senator Claiborne Peli, ki je lanskega decembra obiskal Kubo, se je vrnil v Waslungton s prepričanjem, da na otoku ni nezadovoljstva med ljudstvom proti Castrovemu režimu, in da bi zaradi tega bil slehegni poizkus upora tvegan in preuranjen.
Zvedelo se je, da je senator poročal o rezultatu svojega poizvedovanja drugim članom Kennedyjeve uprave, toda niso upoštevali njegovega mnenja. Peli, ki je bivši funkcionar državnega departmaja, velja za »strokovnjaka* za taka poizvedovanja. Baje so se njegova predvidevanja, ki .jih je bil izrekel po svojem privatnem obisku v CSSR in na Madžarskem po vojni, izkazala za točna. Peli ie javil, da je po njegovem mnenju zaradi neuspeha izkrcanja na Kubi sedaj še bolj neverjeten upor na Kubi.
Časnikar Drew Pearson piše, da je bilo na podlagi načrtov za invazijo Kube določeno, da bi morali tri glavne poti, ki peljejo iz notranjosti do kraja, kjer so se napadalci izkrcali, posejati s protitankovskimi minami Te mine so naložili skupno z drugim strelivom na neko staro in počasno ladjo «Liberty» ki jo je kubansko letalstvo kaj kmalu potopilo. Zato napadalci niso mogli blokirati omenjenih treh poti in so se takoj znašli pod ognjem kubanskega le. talstva. Uporniki so zahtevali pomoč ameriškega letalstva, toda spočetka niso dobili nobenega odgovora. Sele ob 3 zjutraj 19,^ aprila so funkcionarji obveščevalne službe dali zbuditi Kennedyja in /a htevali od njega neko odio-čitev. Na dolgi seji v Beli hiši se je Kennedy uprl intervenciji letalstva, toda zadnji trenutek je popustil in je dal ukaz, naj ameriška letala stopijo v akcijo. Toda tedni je bila bitka na kraju izkiv canja že končana. Samo eno ameriško letalo se je dvignilo z neke letalonosilke blizu Kube, toda njegova akcija je
vo s  I • V;;2ene' I dva podprefekta in en član , ni ,ed tudi ‘njen obmejni"^“or ! Ša^' zap^atilTusodoTp<£
y«**»eiegacijo. ce l vodstva »stranke pravičnosti*, | z Etiopijo.	i	nikov.	To	letalo	je	namreč	le-
strelilo uporniško letalo «B-26», ki je še krožilo nad krajem izkrcanja.
Priprave, za konferenco nevezanih držav
BEOGRAD, 10. — Po vesteh iz Kaira bo pripravljalni sestanek, na katerem bodo določili po irobnosti konference voditeljev nevezanih držav, v mesecu juniju, v glavnem mestu združene arabske republike. Po pisanju lista «A1 A-hram* bo v nekaj dneh ob. javljeno, ali bodo na tej pripravljalni konferenci sodelovali veleposlaniki ali zunanji ministri. Po končanem pripravljalnem sestanku bo objavljeno, kateri voditelji nevezanih držav se bodo udeležili konference, za katero sta dali pooudo Jugoslavija in Združena arabska republika.  «»----------------
Zanimanje Italije za industrijo FLRJ
BEOGRAD, 10. — Italijanski poslovni krogi so, po vesteh iz gospodarskih krogov Jugoslavije, pokazali na zadnjem milanskem velesejmu veliko zanimanje za izdelke jugoslovanske strojegradnje in elektroindustrije. Prišlo je do konkretnih kupčij o izvozu jugoslovanskih strojev. Vzpostavljeni stiki kažejo, da se jugoslovanska industrija lahko tesneje angažira pri izvozu v Italijo. Tovarna »Prvomajska* iz Zagreba in FAM iz Nocega Sada sta prodali nekatere svoje orodne stroje, medtem ko je tovarna težkih orodnih strojev «Ivo Lola Ribar* iz Beograda navezala važne poslovne stike, ki bodo omogočili namestitev nekaterih njenih izdelkov v Italiji,
*... konferenca o jedrski elektroniki
BEOGRAD, 10. — Za mednarodno konferenco o jedrski elektroniki, ki bo od 15. do 20. maja v Beogradu, se je doslej prijavilo nad 300 znanstvenikov in strokovnjakov iz 23 držav. Na konferenci bo podanih 146 referatov. Med prijavljenimi so znanstveniki svetovnega slovesa iz Poljske, Italije, Anglije, ZDA in drugih držav. Med konferenco bodo organizirali tudi razsta-o jedrski elektroniki.
Hladen val v Bosni in Urni gori
BEOGRAD, 10. — Hladni val, ki je zajel preteklo noč nekatere kraje Jugoslavije, je po.zročil znaten padec temperature, posebno v Bosni, Crni gori in v Sandžaku, kjer je danes ponoči zapadel sneg. Y Plevju je bilo - danes zjutraj nad 12 cm snega.
Kako gleda in misli
Ha It e e Lin um a n
(Polom ameriške politike do Kube je izzval močan odmev po svetu, tudi med ameriškimi zavezniki, zato je razumljivo, da je ameriška zunanja politika spet v o-spredju razprav tudi v ameriški javnosti. Walter Lipp-man je v New York Herald Tribune napisal članek pod naslovom «Preusmeritev*. Članek je kritična analiza dosedanje ameriške zunanje politike, hkrati s sugestijami — seveda blokovskimi — o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi ZDA rešile zase, kar se rešiti da.)
• Kljub prekinitvi bojev v Laosu so naše okoliščine v Indokini mračne. Najboljše, kar lahko upamo za sedaj, je to, da se bo princ Suvana Fuma, čigar padec smo projektirali, vrnil na oblast in postal predsednik na videz nevtralne vlade. Ta vlada bo imela še večjo hipoteko pri komunistih kakor njegova prva vlada. V Laosu je State Department i-gral in izgubil na karti politike, da bo kaka proame-riška vlada, ki se naslanja na ameriško vojaško prisotnost, usmerjena proti komunistični Kitajski in komunističnemu Vietnamu.
V Južnem Vietnamu, sosedu Laosa, je v veliki nevarnosti vlada, ki smo jo spravili na oblast in ki jo podpiramo. Še vedno drži v svojih rokah mesta, je pa že skoraj popolnoma izgubila o-blast v notranjosti, ki jo nadzirajo sedaj komunistični gverilci.
Zakaj naš prijatelj in varovanec Ngo Din Diem izgublja sedaj to državljansko vojno? G. Stewart Alsop je odgovoril na to vprašanje. Ko navaja odstavke iz razprave Mao Ce Tunga o gverilski vojni, poudarja Alsop, da morajo gverilci imeti podporo od zunaj — v tem primeru komunističnega Vietnama. Prav tako mora biti velika večina prepričana, da bodo gverilci zmagali. Predvsem pa morajo gverilci u-živati podporo ljudstva v deželi.
Res je, kakor so poročali že mnogi dopisniki, da je naš človek skrajno nepopularen, da je njegova vlada reakcionarna in korumpira-na. Iz tega je razvidno, če nameravamo organizirati odpor proti komunistom, da tega ne moremo storiti, ko se zanašamo na svoje padalce in pričakujemo, da bodo dobili gverilsko vojno. Predvsem moramo temeljito reformirati vietnamsko vlado, ki jo podpiramo. Ako namreč ne bi mogli vzdrževati kakšne popularne vlade, bomb zanesljivo izgubili v Vietnamu.
V raznih inačicah položaja v Laosu in v Južnem Vietnamu, kakor tudi drugod, je nevarno, da se bo predsednik znašel pred vrsto neslavnih in nepopularnih zaščitnih akcij, če tega položaja ne bomo pojasnili našim ljudem. V tem lahko najdemo prvi odgovor na slovito vprašanje v njegovem nastopnem govoru. «Kaj lahko storimo za svojo deželo?* Kaj lahko storimo za svojo deželo, pomeni predvsem, da ne smemo biti preveč ponosni, ker bi morali preživeti zares bolestno preizkušanje, da bi lahko spoznali stvarnost.
Ta dežela še ni imela voditelja, ki bi si upal odkrito pojasniti posledice in iz-premembe v ravnotežju sil na svetu, odkar je Sovjetska zveza leta 1949 razbila ameriški nuklearni monopol. Vse do srede petdesetih let, dokler ni ZSSR začela konstruirati izstrelkov z nuklearnimi borbenimi glavami, je bila naša vojaška hegemonija še tako velika, da smo lahko nekaznovano obdajali Sovjetsko zvezo z vojaškimi oporišči od Japonske in Južne Koreje čez Jugovzhodno in Južno Azijo do Srednjega vzhoda. Bili smo dovolj močni, da smo odredili Rdeči armadi umik iz Severnega Irana, ki je ob meji Sovjetske zveze. Preprečili smo blokado zahodnega Berlina s pomočjo »zračnega mostu*. Te stvari so bile mogoče, ker smo imeli vojaško hegemonijo.	,
Ko je Sovjetska zveza postala nuklearna sila, ko je bila naša hegemonija zmanjšana na pariteto, so modrej-ši ljudje na Zahodu, ki imajo bogat spomin, velike iz-
kušnje in pametne glave, spoznali, da se izpostavljene vojaške postojanke ne morejo obdržati ob mejah komunističnega sveta. Prav tako kakor Kuba sedaj ni in niti ne bo nikdar dopustila, da bi postala sovjetska izpostavljena vojaška postojanka, velja to isto na drugi strani za periferne postojanke, kakršne so Laos, Južni Vietnam, Kvemoj, Macu in nekatere druge,
Izprememba v ravnotežju sil na svetu je narekovala izpremembo v naši politiki. Zahtevala je, da opustimo politiko ustvarjanja držav — ameriških satelitov, in namesto tega pospešujemo politiko nevtralnosti slabih in močno izpostavljenih perifernih držav.
V določeni meri je Kenne-dyjeva vlada priznala, da je to pravilno, ko je n. pr. privolila na idejo nevtralnega Laosa, toda predsednik ni tega nikdar pojasnil naši deželi in zaradi tega nima zanesljivega javnega mnenja, na katerega bi se lahko naslonil. Razen tega imamo močne birokratične interese v State Departmentu, Centralni obveščevalni agenciji in Pentagonu, ki prav tako nasprotujejo izpremembi v politiki predsednika Kennedy-ja, kakor so francoski generali v Alžiriji nasprotovali izpremembi v politiki generala de Gaulla.
Dokler ne bo naša dežela spoznala, da se mora izpre-meniti osnovna zamisel naše politike, bo g. Kennedy v težavnem položaju. Prestati bo moral vrsto kriz, v katerih bo moral biti v o-fenzivi in skrbeti, da bo čim manj izgubil. Razen tega bosta energija te dežele in njegova energija ločeni, pozornost naše dežele in njegova pozornost pa bosta od-vrnjeni od velikih nalog. V Aziji imamo veliko nalogo okrepiti ključne dežele, ki so Indija, Pakistan in Japonska.
V Latinski Ameriki bo prihodnost odlqp<jnp v ključni)} deželah, ne na Kubi, temveč v Braziliji, Argentini, Čilu, Venezueli in Mehiki.
Na Srednjem vzhodu prihodnost ne ob odvisna od vojaške zveze »severne verige*, ki je samo na papirju, temveč od sposobnosti ključnih dežel Egipta, Iraka, Turčije in Irana, prilagoditi svojo politiko stvarnosti strateškega položaja.
Vsa prihodnost, ali bo vojna ali mir, je odvisna od o-krepitve Atlantske zveze in od sestave novega, svežega in sodobnega vojaškega in političnega vodstva v njenem okviru.
Mnogo je treba še napraviti in usoda človeštva ni odvisna od tega, kar se je pripetilo v zalivu Cochinos. Bilo bi dobro, ako bi to mogli razumeti tisti, ki jih je Wells nekoč imenoval »zbegance,* namreč tiste, ki begajo sem in tja, križajo roke zaradi slabe sreče na Kubi in vzklikajo: »V božjem imenu, pojdimo in ukrenimo kaj!* Potrebno je, da se ti ljudje ohlade. Lahko bi nekoliko več razmislili o naj-modrejši pripombi, ki je bila izrečena med razpravljanjem o Kubi — da je Castro trn v naši peti, ni pa nož v našem srcu.
Ko bo prihodnjič proučila stvari, bo ta dežela lahko obrnila svojo pozornost na tista področja na svetu, kjer je treba napraviti velike stvari, polne navdiha*.
Ameriški državni podtajnik Rusk se je pripeljal na sedež zasedanja NATO v Oslu
Vedno nove grozote prihajajo na dan na Eichmannovem procesu
«
Nikoli ne bomo pozabili
Brendonga, paradiža Zidov»
v
Tako so morali prepevati Židje v koncentracijskem taborišču Bren-dong v Belgiji pred trupli svojih mrtvili tovarišev - Pri uničevanju Zidov je bil Eichmann bolj hitlerjevski od samega Hitlerja
JERUZALEM, 10. — Bolj kot se nadaljuje proces proti zločincu Eichmannu, bolj se vsiljuje vprašanje, kje so ostali zločinci, o katerih se dan na dan sliši na tem procesu. Kakor namreč za Eichmanna ne more veljati teza, da je bil on zgolj izvrševalec višjih ukazov, zaradi česar naj bi ne bil kriv, tako ne bi smelo biti opravičila za vse tiste mučitelje, ki so z živimi ljudmi počenjali zverstva, za katera skoraj nismo vedeli, da so se — prav taka — sploh kdaj dogajala.
Kaj naj n. pr. mislimo o ljudeh, ki so izvršili strašni «konvoj smrti* 3. septembra 1943, o katerem govori poročilo belgijske vladne komisije, ustanovljene z odredbo princa regenta. Omenjenega dne so 145 belgijskih Zidov odpeljali iz Antverpna v Mali-nes v hermetično zaprtem kamionu.
Namesto pol ure so za pot porabili — pač nalašč — okrog tri ure. Ko so ob prihodu odprli kamion, se je nudil strahoten prizor: zabuhla telesa, vsa modrikasta, pokrita s krvjo, znojem in iztrebki, z očmi izven očesnih votlin so ležala drugo na drugem, medtem ko se je iz kamiona dvigala gosta para: smrad je bil neznosen. Devet Zidov je umrlo že med kratkim prevozom. Nadaljnjih 80 so odpeljali v bolnišnico; bili so že nezavestni.
Danes so najbrž vsi tisti Nemci, ki so pri teh zločinih sodelovali, povsem «navadni in dostojni« člani družbe, ki so pač v vojni opravljali svojo dolžnost, kot jo mora o-pravljati dober vojak. In od časa do časa se jim mogoče zbudi občutek ponosa na to njihovo tako vestno opravljeno dolžnost in morebiti se jim včasih celo stoži po tistih časih, ko so vladali skoraj celi
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuu
Letalska nesreča v Afriki
Od 69 oseb na letalu ni nobena ostala živa
Razširila se je še vest, da je letalo pristalo na nekem drugem letališču, ki pa se je na žalost izkazala neresnična
TUNIS, 10. — Davi ob desetih je tunizijsko civilno letalstvo bilo obveščeno, da je štirimotorno potniško letalo «Super-constellation» francoske družbe «Air France* z 80 potniki na krovu bilo na poti proti Marseillu in izgubilo povezavo z Marseillom. Letalo je vzdrževalo progo med Brazzavillom v bivšem Belgijskem Kongu in Parizom. Letalo bi moralo prispeti v B'rancijo ob 6. uri. Naknadno je družba «Air France* sporočila, da je bilo na krovu z ' moštvom Vred 69> oseb in da je poveljstvo izgubilo zvezo z letalom že ob 1. uri in 10 minut, ko je bilo letalo nad krajem Ediele, južno od Sahare. Pozneje se je razširila vest, da je izgubljeno letalo verjetno pristalo v saharski oazi El Golea, kjer je neko letališče. V množici raznih vesti in demantijev je tudi izjava nekega funkcionarja družbe «Air-France», ki je med drugim rekel, da ni nobenega potrdila, da bi se bilo letalo spustilo na letališču oaze El Golea, pač pa je dodal, da se iskanje letala nadaljuje.
Kmalu popoldne so pri družbi «Air France* v Parizu izjavili, da letalo «Super-constellation* ni pristalo na nobenem letališču v Severni A-friki. Iz Alžira pa je nato prišla še vest, da so 50 km južno od Gadamesa, v jugozahodni Tripolitaniji opazili ostanke nekega letala. S tem sicer ni rečeno, da so to razbitine prav tega letala, vendar je ta kraj na poti, koder vodi letalska proga med Brazzavillom in Parizom.
Letalska družba «Air France* je potrdila, da so razbitine, ki so jih našli, zares o-stanki letala, ki se je zgubilo na progi Brazzaville-Pariz. Prav tako je družba sporočila, da ni preživelih oseb. Proti mestu nesreče, ki se nahaja 3o km južno od saharskega petrolejskega središča Ed-jele, so odletela letala, ki naj bi nudila pomoč.
Letalo, ki je tako napravilo svoj žalosten konec, je bilo »Lockheed* (*Supercostella-tion») in na njem je bilo 60 potnikov ter 9 članov posadke, med katero je bila ho-
stess m trije natakarji. Med potniki je bil prosvetni minister čadske republike, neki minister srednjeafriške republike ter žena, mati in trije otroci odpravnika poslov ZDA v republiki bivšega francoskega Konga (Brazzaville).
Ze prejšnjo noč so organizirali širokopotezno iskanje. Letalo so zadnjič videli malo pred eno ponoči nad Edjelom. Iz Brazzavilla je letalo odletelo pozno popoldne včeraj ter se je ustavilo še v Ban-guiu (srednjeafriška republika) ter v Fort Lamyju (Cad).
DAKKA, 10. — Vsaj 22 o-seb je izgubilo življenje in 150 je bilo ranjenih zaradi hudega ciklona, ki je sedem ur razsajal v Vzhodnem Pakistanu. Mrtvih je mogoče tudi znatno več. Ceste v Dakki so bile blokirane po drevesih in drugih predmetih, ki jih je ciklon povsod nanosil. Streho rezidence guvernerja Vzhod-
Nerazumljiv vzrok za umor
Dvakratni morilec se je sam
Ustrelil je dva bratranca, ker ga nista marala kot družabnika
RIM, 10. — Danes popoldne okrog 15. ure je bil aretiran Umberto Beccaceci, morilec bratov Marcozzi. Beccaceci je sam prišel na sedež letečega oddelka, in sicer se je pripeljal s svojim avtom «1100 spy-der*. Jokajoč se je javil službujočemu stražniku, nato pa je preiskovalnim organom povedal vse podrobnosti včerajšnjega zločina v trgovini električnih domačih strojev bratov Marcozzi.
Beccaceci, ki je bil sam trgovec z električnimi domačimi stroji, je lanskega leta napovedal konkurz ter konec decembra 1960 zaprl trgovino. Bratrancema Emidiu in Um-bertu Marcozzi je že plaval neko vsoto, da bi bil z njimi v družbi. Zeni obeh bratov pa sta se njegovemu vstopu v družbo protivili, zlasti zaradi tega, ker je hotel Beccaceci svoj delež vpisati na ime svoje prijateljice Lidie Scarciotti. »Ne dopustimo, da v našo družbo vstopi neka ljubimka*, sta poudarjali svakinji.
nega Pakistana je popolnoma j (Ena od obeh se je poročilo
odneslo.
z Emidiom pred 20 dnevi in
lllllllltIMIIIIMHIIIIIMIIIIIIIIIimHlIllllimilllinilllllHIIIIIUIIIMlIHIlllllllllllllllHIIIIIMIIIIIIIIIV
V Beogradu mednarodna atomska konferenca
Italijo bo predstavljala številna skupina znanstvenikov
BEOGRAD, 10. — V Beo- j kar jih je bilo doslej in da gradu so v teku priprave za * je zato upravičeno pričakova-
mednarodno atomsko konfe-lenco, ki bo v jugoslovanski prestolnici med 16. in 21. majem in katere se bo udeležilo nad 300 strokovnjakov iz 22 dežel. Konferenco organizira mednarodna jedrska komisija. Na konferenci bo podanih 143 poročil, ki se bodo vsa nanašala na uporabo jedrske energije v elektroniki. Direktor elektronskega laboratorija jugoslovanskega inštituta za jedrsko energijo v Vinči ing. Kostič, ki je eden glavnih organizatorjev konference, je dopisniku «Anse» izjavil, da bo ta konferenca največje zborovanje strokovnjakov s področja elektronike,
iiiimiiiiiiiiMiiimiiilliiiiiiiiiiiiiitiiiiitiliiimiiniiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiltiitiiliHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiitiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiimHiiiiliiiii
Čuden in za dokaz
tragičen način prave ljubezni
RENNES, 10. — Da bi svo-
jemu prijatelju dokazala, da ga ima rada, se je neka ženska vrgla v morje in utonila. Dogodek se je pripetil predvčerajšnjim v Saint Briencu blizu pristanišča. Prijatelj je bil 25-letni Eugene Le Bizec, ona pa 23-letna Therese Marie Nauleau, ki je sicer že bila poročena, ki pa je svoj dom zapustila, da bi živela s prijateljem. Mladenič je v šali prijateljico izzval, naj se vrže v morje, če ga ima zares rada in ženska je to vzela za res, se vrgla v vodo in utonila. Njen ljubček se je zaman večkrat potopil v vodo, da bi jo rešil; šele ga-
silcem, ki so prihiteli na kraj
nesreče, je uspelo žensko potegniti iz vode, toda bila je že mrtva.
Dobitnik 100 milijonov je ostal skrit
RIM, 10. — Na generalnem inšpektoratu za loterijo je generalni inšpektor dr. Giorgio Panusa ob prisotnosti funkcionarjev ministrstva in dr. Fer-ruccia Pierellija izročil prvo nagrado loterije iz Agnana, Nakazilo za sto milijonov lir ;e dvignil za njegovega posest
nika, ki noče izdati svojega imena, pomočnik rimske Ban-ca Commerciale Italiana dr. Antonio Pili, ki ga je spremljaj še drugi funkcionar iste banke Mario Belardini. Stavni listek 98438 serije Q je bil vključen na konja Cracovie, ki je pri dirkah zmagal. Stavni listek je bil prodan v Mas-si Carrari. Gospod Evangelisti, ki je stavni listek pro-oal neznanemu srečnežu, ima pravico do 1 milijona lir nagrade.
Tudi dobitnik druge nagrade v znesku 50 milijonov lir, ki je bil prodan v Rimu, je ostal anonimen in je vsoto uvignil že 22. aprila.
ti. da bo konferenca dala zelo koristne rezultate za razvoj in poznavanje te panoge. Konferenco bo zače) generalni direktor mednarodne atomske agencije Sterling Cole, na otvoritvenem zasedanju pa bo spregovoril tudi podpredsednik jugoslovanskega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanske komisije za jedrsko energijo Rankovič.
Razen predstavnikov številnih evropskih dežel se bo konference udeležila tudi delegacija Evratoma in organizatorji upajo, da bo tudi Sovjetska zveza pristala na vabilo, ki so ji ga poslali. Italijo bo predstavljala številna skupina znanstvenikov, med katerimi bodo prof. Gatti, Barrabesch', Infante, Ruspoli itd. Italijanska delegacija bo ostala v Jugoslaviji še teden dni P° zaključku konference kot gost jugoslovanske zvezne komisije za jedrsko energijo V tem času bodo z jugoslovanskimi kolegi razpravljali o možnosti tesnejšega sodelovanja med obema deželama na področju jedrske elektronike
Vzporedno s konferenco bodo v osrednjem paviljonu beograjskega velesejma organizirali razstavo elektronskih naprav, izdelanih v zadnjih desetih letih.
 «»-------
Četrti otrok Silvane Mangano
RIM, 10. — 2ena italijanskega filmskega producenta Dina de Laurentiisa Silvana Mangano je davi ob 9. uri na kliniki Quisisana povila svojega četrtega otroka hčerko, ki so jo krstili za Frančiško.
ima komaj 16 let!)
Beccaceci je tedaj, ko je zaprl svojo trgovino, prenesel vse, kar je še imel, v trgovino svojih bratrancev. Ker pa je vztrajal, da mora priti v družbo tudi Lidia Scarciotti, je to rodilo pogoste prepire, med katerimi je Beccaceci tudi bratoma Marcozzi grozil s smrtjo.
Včeraj je Beccaceci spet prišel v trgovino in najbrž je že imel določene namene, kajti s seboj je imel v avtomobilu puško, ki jo je dal pred kratkim popraviti, ker ni delovala. Ko se je že nekaj časa močno prepiral, je odšel iz trgovine k avtomobilu, vzel puško in se vrnii v trgovino, kjer je oba brata ustrelil. Potem se je vrnil v svoj avtomobil in pobegnil. Policija je sicer blokirala vse ceste, vendar je lahko Becca-cecija aretirala šele danes popoldne, ko se je sam prijavil.
Policija je medtem že zaslišala morilčevo ženo, ki ima 29 let in živi v nekem kraju pokrajine Teramo. Zakonca že dlje časa ne živita več skupaj. Danes dopoldne pa je bila zaslišana tudi Scarciotti. Povedala je, da pozna Becca-cecija deset mesecev. Rekla je, da se je njen prijatelj včeraj odpravil v trgovino bratrancev trdno odločen, da od njiju izterja 3 milijone, ki jima jih je že plačal, ali da ju dokončno pregovori, da ga sprejmeta v svojo družbo.
Policija je ugotovila, da sta Beccaceci in njegova prijateljica kupila stanovanje v neki palači, ki se pravkar gradi v Ul. Tor S. Giovanni.
 «»--------
V Opatiji kongres strokovnjakov za dušična umetna gnojila
REKA, 10.
Davi se je začel v Opatiji svetovni kongre« strokovnjakov za dušična u-metna gnojila, katerega sp udeležuje 670 predstavnikov iz evropskih, azijskih, afriških :n ameriških držav. Otvoritveni govor je imel profesor beograjskega vseučilišča prof. Stevan Nikolič. Za njim je povzel besedo švicarski mjni-ster in predsednik mednarodnega središča z* dušična gnojila dr. Ernest Feist. Na kongresu bo 6 splošnih poročil, katerih eno bo imel prof. Lui-gi Cavazzo, docent na neapeljski fakulteti za kmetijstvo.
Profesor Jemcljanov pride v London
LONDON, 10. — Direktor sovjetske osrednje uprave za izkoriščanje atomske energije prof. Jemeljanov bo skupno s svojimi kolegi prispel 14. t. m. v London, kjer bo ostal približno teden dni. O-bisk sledi dogovoru med predsednikom angleške «Ato-mic Energy Authority» Roge-rom Makinsom in prof. Jeme-ljanovom, ki predvideva vrsto sestankov na tehnični ravni med sovjetskimi in britanskimi znanstveniki, na kateri bi razpravljali o sodelovanju med Rusi in Zahodnjaki glede uporabe atomske e-nergije v miroljubne namene. Sovjetski gostje bodo hkrati obiskali nekaj angleških a-tomskih središč.
Evropi. In če je fiihrer menil, da so Židje za nemški narod nevarnost in jih je treba iztrebiti — kaj morejo oni za to, če so fiihrerjev ukaz izvrševali. Saj njim niti ni bilo treba misliti, ker je fiihrer mislil zanje...
Na današnji razpravi v Jeruzalemu se je govorilo o usodi belgijskih in holandskih Zidov. Tožilec najavlja goro dokumentov, ki izhajajo večinoma iz nemškega zunanjega ministrstva. Iz teh dokumentov izhaja, da je vodstvo vseh operacij proti 2idom pripadalo krajevnemu predstavniku varnostne službe.
Poročilo omenjene belgijske komisije opisuje življenje v koncentracijskem taborišču Brendongu. Tu so bili Židje prisiljeni pred trupli svojih tovarišev, pobitih v taborišču, prepevati «himno»» z naslovom «Nikoli ne bomo pozabili Brendonga, paradiža Zidov*. In razen že opisanega transporta navaja poročilo še štiri transporte v avgustu 1942, in sicer 4., 11., 15. in 18. avgusta. Vsakikrat je potovalo 1000 Zidov, preživelo pa jih je pri prvem transportu 7, pri drugem 3, prj tretjem 5 in pri zadnjem nobeden.
Poročilo belgijske vlade zatrjuje, da je bilo za časa okupacije iz Belgije odpeljanih 25.400 Zidov, vrnilo pa se jih je samo 1200. Sodišče je ta dokument sprejelo, vendar ne bo uporabljen kot dokazno gradivo proti Eichmannu.
Tožilec Hausner navede nato med dokumenti o nacističnem preganjanju 2idov na Holandskem neko pismo Radema-cherja iz zunanjega ministrstva rajha. Švedsko veleposlaništvo v Nemčiji, ki je ščitilo holandske interese v Nemčiji, je sporočilo zunanjemu ministrstvu, da so zaradi represalij odvedli 660 holandskih Zidov v Nemčijo in od teh jih je že umrlo 460 — in to vsi istega dne. Ministrstvo je odgovorilo, da vsekakor soglaša z varnostno službo o načelu represalij; bilo bi pa seveda umestno, ravnati nekoliko manj nerodno, predvsem ne pošiljati deportirancev v Nemčijo, temveč v druge dežele, kjer se švedski diplomati ne bi smeli zanje zanimati.’
Prva današnja priča je bivši profesor latinščine in grščine na liceju v Amsterdamu Joseph Melchmann, ki živi sedaj v Izraelu. Pravi, da so se množične aretacije Zidov v Amsterdamu pričele že 1. 1941. Ko so 400 židovskih mladeničev odvedli v Mauthhau-sen (od teh je preživel samo eden), je prebivalstvo mesta proglasilo splošno stavko. Ko pa je bilo aprila 1942 ukazano, da morajo Židje nositi rumeno zvezdo, so bile razdeljene druge rumene zvezde z geslom «Zidje in ne-Zidje, združite se v borbi proti fašizmu!* Melchmann je opisoval življenje v taboriščih Wester-borg in Bergen-Belsen. Dejal je, da so od 140.000 Zidov, ki so pred vojno živeli na Holandskem, odvedli 110.000 in samo 6000 se jih je vrnilo iz nemških koncentracijskih taborišč. Mati in sestra priče sta umrli v taboriščih.
V Westerborgu so bili najhujši trenutki, ko so jim brali — vsak torek ob treh ponoči — seznam izbranih za prihodnji transport. Od novembra 1944 je bila v Bergen-Belsenu takšna lakota, da so se dogajali primeri kanibalizma.
Mlechmann je bil profesor na isti šoli, v katero je hodila Ana Frank, ki je napisala znameniti dnevnik. Navedel je tudi primer nekega desetletnega dečka Van Dama (krstnega imena se ne spominja), ki je analogen primeru Ane Frank. Deček je bil več kot eno leto zaprt v majhnem prostoru, da bi ne prišel Nemcem v roke. V tem času nikoli ni mogel iz skrivališča in ves čas je moral govoriti samo potiho. Končno so ga Nemci ujeli in prišel je v Westerborg, kjer se je nahajal Melchmann. Tudi v taborišču se deček ni upal govoriti glasno. Ko so mu rekli, da lahko normalno govori, je začel deček tekati po taborišču in na glas kričati. Tri dni pozneje so ga odpeljali v Auschwitz,
Pretresljivo je tudi pismo odvetnika Felixa Gutmacher-ja z apelacijskega sodišča v Bruslju. Odpeljan je bil kot «delavec» v Nemčijo v taborišče Blechhamer. Nemci iz okolice so prihajali v taborišče po delavce. Toda okrog 500 Zidov je moralo delati brez mask v neki tovarni žveplenih proizvodov in umrli so zaradi zastrupljenja. L. 1945, ko so se bližali zavezniki, se je začel «pohod smrti*, ki je trajal več dni. Prispeli so v taborišče Grosshausen. Tukaj so jih mnogo pobili, ostale pa so z vlakom prepeljali v Bu-chenvvald; to potovanje pa je trajalo osem dni. Qd 5000 Zi-
dov, ki so odšli iz Brechha-merja, jih je prispelo v Bu-chentvald samo 750. Gutma-cher je ob prihodu tehtal le še 33 kg in samo pomanjkanje goriva ga je rešilo krematorija. Ko so prispeli zavezniki, je bilo taborišče vse posejano s trupli.
Iz nekega dokumenta, ki ga je poslal neki Stiihler Seyssu Inkuartu, gauleiterju na Holandskem, je razvidno, da je bil Eichmann za to, da se uničijo tudi tisti Židje, ki so bili rojeni v mešanih zakonih. S temi so do tedaj ravnali nekoliko drugače kot s pravimi Židi. «Ta dokument, je poudaril namestnik državnega pravdnika, predstavlja enega izmed številnih primerov, ko se je Eichmann pokazal še hujši ekstremist kot sam Hitler.*
Cesto niti nemške oblasti same — n. pr. zunanje ministrstvo — niso opravile nič pri Eichmannu, kot kaže primer nekega Michaelisa, katerega žena, ki ni bila Židinja, je imela zelo vplivne sorodnike v Švici. Zunanje ministrstvo jt prosilo Eichmanna, da dovoli odhod Michaelisa v Švico, toda Eichmann ni hotel prošnje niti vzeti v pretres iz ((načelnih razlogov*. Eichman-nov urad je nadalje zahteval, da je treba tudi sterilizirane holandske Židinje, za katere je sicer obstajala možnost, da se osvobodijo, odpeljati na Vzhod. V nekem pismu februarja 1944. poroča Eichmann, da gredo stvari na Holandskem lepo naprej: vsak teden pošljejo 500-600 Zidov proti Vzhodu, da jih tam pokončajo, in veliko število Zidov se je odločilo za sterilizacijo. Po statistikah izhaja, da se je dalo 1300 moških in 900 žensk holandske židovske skupnosti sterilizirati. Eich-mannov urad se je tudi proti-vil zahtevam raznih berlinskih uradov, naj se nekateri vplivni Židje osvobodijo, da bi odšli v Palestino ter nabavili kovine, ki so bile potrebne za nemško oboroževanje.
Priča David Melchior, sin nekega danskega rabina, je povedal, da na Danskem ni bilo. antisemitizma in do leta 1944 je 7900 danskih Zidov Vrvelo v miru. Dne 28. septembra 1944 pa so bili Židje opozorjeni, da bodo Nemci ponoči izvedli obsežno racijo. Večji del Zidov se je s pomočjo danskih pripadnikov odporništva rešil s tem, da je prispel na obalo in se z vsakovrstnimi čolni odpeljal na Švedsko. Ujeli so samo 472 oseb.
Eit*hinann je bil skupaj
z Bormanno®
v Argentini •
TEL AVIV, 10. '
gentinski diplomat^ -
:jav<
»desno
sky je danes izjavi , v »UPI*, da so bile n) ^
zvezi s Hitlerjevo «	^
ko* Bormannom slaD ^ čene. «Kar sem rekeil-javil Topolevsky, ‘te	jji so
ključno na
infcjr-macijah,^.
bile objavljene
skem tisku, in ne j8faeisM
nih informacijah*.	strani
vlada pa je s svoje
pokazala veliko zani
izjave Topolevskega m
iz izraelskih vladni	^
mnova
je izjavil, da Bormani^
javnost v glavnem nobene zveze z Judi’-Pred nekaj dnevi
sodni funkcionar v jp Nemčiji izjavil, da kaze, da je Bormann
no ziv.	_	je
Z Dunaja pa PoroC^°bivše
javi starega, 82-letneS ga gorskega vodnika ^jj Blaasa. Ta trdi, da s Bormann in Adolf aVStrif naskrivaj prekorači a
sko-italijansko	ili*
1947. Blaas je
dal svojo
vo po tem, kar Je
poV“
bivši argentinski 'je*e£0pol*t'
:
ToP°‘
Izraelu Gregonj j!
sky. Blaas je dosta
on sam peljal čez ir'
16.
a n
manna okrog *" u je 1947, Eichmann Pa m doi P0-dil po isti poti ne aj zneje.	P0-
sle
Po mnenju dunajs poldnevnika »Aben Olaasod
bi se moglo po "ta B0?
domnevati, a _„i *r1-
izjavi domnevau, - .j pi mann in Eichmann s ,st*
—	ki®	.	h
spela v Argentino,^ ^ gjcti-
gotovo ostala v	.
mannove aretacije.
iz Naudersa. kjer
ma, je pa glete
rad
ga vodnika nekolik0
no, ker «Blaas	rgS9i
več pove, kot Pa
 «»--------
V nobenem »**> kazen za
^ pa'1
TUEBINGEN, l0_ s0j\s'^ se je pred p°r°tnl	pr»c
v Tiibingenu zah]J	e=eE	:.
proti dvema bivši ^ sta PJt,
skima častnikoma. -jtu v • padala gestapu v
su nemške zasedbe
očitan.
bitv • sts
esovcema so sodelovala pri ^ Litvancev, po v . ar} Prvi obsojenec B	g 4 *
hert je bil obsoje	jzgu
in pol zapora in	za 3 j
državljanskih pra	je
ta. Bruno Schulz/8^ obsojen na 3 leta žaVljs#f „ *a in na izgubo ^^javn’
s
žilec je sicer	pfV^
pravic za dve	os
kazni, in sicer
6 let *• ' vse
in 4 leta za
drugegf
kakor ni veliko,
toda _
ška sodišča so
tuja
hudo poceni
dočim
da njihovih ljudi
zakrknjenih mori dragocena.
ilcev,
lil111tl1111IIIt111IIIII1111111111111111|1111111■ 11f 11111111,11111111111111111111111111 >>11
II..........
«Vsaka besed^
proti Eichmatii1 velja za Himmleij^
BERLIN, 10. — Sodišče za denacifikacijo v zahodnem Berlinu je danes zavrnilo zahtevo Himmlerjeve hčere Gu-drun, da se neka vsota denarja, ki je pripadala njepe-mu očetu, prepiše nanjo. Pač pa se ta vsota zapleni in dodeli fondu za oškodovane žrtve nacističnega režima. Gu-drun pa mora plačati še sodne stroške. Odvetnik Himmlerjeve bčerke je oslanjal svojo zahtevo na dejstvo, da je i-mela Gudrun ob koncu vojne komaj 15 let in torej ni mogla biti odgovorna za dejanja očeta.
Predsednik sodišča je med procesom izjavil, da je Him-mler začel uničevanje Zidov ter krute poskuse v koncentracijskih taboriščih. »2ivimo, je dejal, v času Eichmanno-vega procesa in vsaka beseda, ki se na tistem sodišču spregovori proti Eichmannu, velja tudi za Himmlerja*.
Himmler je bil vrhovni poveljnik vseh policijskih in varnostnih sil nacistične Nemčije, med katerimi sta bila tudi SS in gestapo, in je bil torej neposredni predstojnik Eichmanna. Ko so ga angleške čete zajele, je 24. maja 1945 napravil samomor.
 «» —
Z nezgodo «kolavdirancs umetne žile
MILAN, 10. — Pred kratkim so izvedli zelo drzen kirurški poseg, ki se je v teh dneh še posebej izkazal za u-spelega. Gre za zamenjavo človeških krvnih žil z umetnimi. Mladi, 29-letni Milančan Luigi Carelli. ki se je pred kratkim moral podvreči že šesti operaciji, je doživel incident s svojim motorjem in pri tem si je poškodoval operirano nogo. Čeprav so mu krvne žile šele pred kratkim zamenjali z umetnimi, mu tudi ta padec z motorjem ni škodoval.
Mladenič je
boleb'
ha' »•>
- „4	of
tritisom in ze od s*tkfgt
ga
!eta je bil P« tt>#,
ran, ne da bi n>u z3rcsJ|i» magalo, da bi b _ ,.0vs
delo-
soben za «•—- se stanje ene n°8f, I vedno bolj sla s so že čakali, da 01 coii\'jf
tila gangrena.
Dr.
lot'
dr. Benini sta s®	zaI”e9(lf
operacije in ^	.ie * f
poškodovane ar,	sh0'*, 1*
rijami iz
lo je to pred	{/
omenjeni Padec	$	I
kolesom je, če se izraziti, presajen terije kolavdiral.
—
Z «Litvo»
redne med Italijo!l' ^
BENETKE,
10.
ško pristanišče J-
vjetska motorna “* potn1-
ki je namenjena ^ Jt
prometu in hi Je potovanjem zaže ,	S°' /
{.iško zvezo medJe ,0> zvezo in
Italijo^ gZ >y;
d ^ ^ , 'A
redna zveza eto',(1' <*, ,
iuo i>o urugiufe18 °y
<.Litva». ki P i11
ustavi še v grs.,Sjli. ., C', •istaniscVc0el'., f
vanskih prislai‘‘'_risP , Z »Litvo* 50 V-'V* prvi sovjetski	K1	u
kakih 70 potn	erfl 9 ^
izkrcali v ben	ps ^
šču in nato ods
turistične °b’skeka
c.. Mar*a. i»
cer Trg Sv. MaI
to so
opra	„i
gondolo po
Can
1*1,
k oh
Na tiskovni J' #o«
jc je
PredstaVnSerg ii
ga «Inturista»
metov imel na
rekel, da Je 0<)ts' , na povezava črn
Italijo ,eiy
stanišč z **—-• stavlja začetek „ 1 grama za tur's jjjlij0’ vo med SZ in
se mora hraniti ',3e Pomilovanja vre-"Pa P0plil°v&n j a vre-ilcbi !!	ki	se	hrani
Ludvik Bor-dolgo hranil v raz-
V. pQQ	slabša	od
‘eni	Ve^ kroničnih
Prebavilih.
— ,1 Mi
#co so abonenti i0	fnz	bolj	lačni
ttbon° " primer> z dru-
otjj *?}1- Samci, ločeni Šm ’ ki so se hranili v ’ 5°
S , Je kar pulili za ‘!riCe °ffne in ovdovele ali' rf 0nent. ki se je V0 “IU?afe Porezal
'!alto,Ie veb kot sre-
'i'i?°l^eTnu ie bil žir-
'"'Ifiio 'J?nentfce so se 2a-i„ilr<2^e Po samskih,
^oslZdh°Velik kuhaT'
10 bil	* menzah,
^kar* n° flTan‘■ Toda ®a Uu !0 se raje ozi-
°,tar‘ejaoriChaH’ 2Qkai Če
ie L. , brez Posla...
Ni fin* "e ^**t0 710 PSU> A j feTn’ ko je po pol-,Jali ^ hranjenja v
ČETRTKOVA CRTICA
'oj za obstanek
fWtdo,
. krizah,
„PaJe bila samo
razlika med
v tem,
6 takih
nekaj letih hra-menzah si je
fasih' C tiStih zagu' * '2 men ■: t ^“jali vanje. To je
r^enzi vredna se-
godnih žensk. Abo-lli 0,.„ tlste čase imel že-ij^okuharico o
Je hranil, je bil
.ia^jt“nek zagotovljen končaš. Po tej
>» J“mreč dobival
kn a*tneiče porcije, mi-^atltg !taskrivaj še raz-
>£e Teda veljajo za
ln priboljške.
vlttleCli^a,ns*ce' ločene
abi
)! t Aui*al ea celili 11
j.	■
* C**0"1- skle:
1 kni naveže src-stike
oiico.
i d
PriJJ6 odkril res
Miammk kuharice-
” m. Se le 2apo-Ni. »?*' kjer je bil obzir-
Al '	"■'er
" ie utJ PTeveč
li iiiiceu P,0t mirno ne‘ i »injo ’ k' so ie ti-> ||.V . se začel pri-
Sa Se J"1 0,cro» nie-
t ^ ie,t ePePa večera na
V *n nt» U pogovarjala
»Sim 90 ie Bezka A pam vPrašala:
o,^au?’edujete’ fe
!^abnie vzkliknil ti*1 8» _ 2pPo nasmehnil.
hotPr,n>er veliko peč V'1"« n	krvničk,
V lir n a dvanajstniku, O čr. 2elodcu, imam
tyn, kataT _
’ teIeiw r vidite, sem
M je'P“JestPik.»
VO’** uzela to I 3q1q	Žalo	in	se
St^0bo ? .
^	r>„	771	77111	Pr7‘
:s!efieti
... 1Tria roda. Ni ; < loAj0 "L ‘'■delo se mu T°da ie nasledke, .i' Pvepričal, da
1»	Pipt/.	iy	o
°slej ’V'lueč čista res-; Iu°bil)aile nomreč vsak i. % n. obr°ke, ki so tljjih j 'frotje obrokov, P-l^tvaii dTugi o-W*eli «o sprva zavze-ta te n*!)e9°ne zvrha-kli 'kajL, katerih se je P,< nato . e,i; ^Ipoo
Sto5 -upt^ Pra" P°'
)C Plen Zveze z
SO st
pomežiko-
^>ne
p2e ali s kako
l*eč ^
' 'lf’'0 ori^°*druPem letu aial 12 menze
\trn ko
Sa *“ *o° bif- °n dobival S, »le^i ,!l «eč leot za-
','i kolblediS°indrUOi ab°‘ ■ •»limona*. n 'zmozga-
k^n^nosti. poielji-
VGibali' V"aia(i 2 »!«-
V^lou.. Prlll
• kurg . .
■ ‘ i. iitio. 1 ni0»,a od '!lneL ’* ne pa člo-ft ea 0 Ba dne zaro-
Cečerjo “bonenton, ko e . neifi dobili nekaj iv' r *čepple brezimne A “»el- *°Iate. Na-pNe “blocoj imam Pq kako naj
Ni Pn Pa se
3P SO-
.»	-.p«,	n° Ponudil
'« Oje0a lu sestradancu preobi lne0a O-
muren, da Sb P°o|j okisani in
t >(|lao'n’ ^d0 pa PPan-pro S talcimi obro-
i.H. “lauca, ....
e lukulske
r°kj n”'leri 2 njiho-
j.Pelj?” ,ni’b ter kdaj
ai, ^^odui,,
i fOr,°rdon
,y>
n1!«, tOŽl
V
ni,, 5oabonenton
bi
>i i ^ r*en2i.
a večer
po-
!®*)n0 Ve6erj°- se je
&'1'
ss.
k,, V ko
\>li
»o
nate
k
m
1
don skrivaj stisnil v roko strežnici Pepci, Rezkini sestrični, listek, na katerega je napisal:
«Daj mi raje pariškega, ker za dunajskega ne porajtam veliko.»
In čez čas sta kakor prico-prana ležala pred njim dva pariška zrezka, velika kakor podplata čevljev št. 48. Abonenti iz soseščine so kar zazijali v njegova parižana, kajti po vojni niso še v nobeni menzi videli tako velikih zrezkov.
Takšno izjemno postrežbo je Ludvik Bordon užival kake tri tedne.
Nekega večera ga je močno presenetil pičel obrok, se pravi obrok, enak obrokom drugih abonentov. Ko je po večerji ves vznemirjen šel mimo kuhinje, da bi vprašal Rezko, kako m kaj, mu še pogleda ni privoščila. Na, kaj pa spet to? se je začudil. Od kod pa ta nenadna sprememba? Hudimana, da mu je ni kdo prevzel?! To, kakopak, niti ne bi bilo preveč čudno v tistih kilavih časih, zakaj, kot rečeno, borba abonentov za kuharice je bila tedaj neizprosna, brezobzirna. Ko je hotel od nje zvedeti, kaj je vendar vzrok, da mu je tako nenadno obrnila hrbet, ga je kratkomalo odslovila s hladno kretnjo.
Tedaj mu je postalo jasno: nekdo mu jo je prevzel.
Ko se je ves poklapan privlekel na ulico, ga je ogovoril neki soabonent:
«No, kako pa kaj s tvojo Rezko?»
«Se sprašuješ, a?>i se je razvnel Ludvik Bordon.
«Ja kaj p.a je?» je osupnil
one-
nimam te na sumu, da si tudi ti, guncvet, podtikal grmado, na kateri sem. pogorel.«
Sumil je namreč, da je bil tudi on med tistimi, ki so se v njegovi odsotnosti smukali okrog Rezke z namenom, da mu jo odvzamejo. No, izkazalo se je,-da ni bil med tistimi, med katerimi je bil tisti, ki mu jo je zares odtegnil. To pa je bil nekdo, ki ga je najmanj sumil, da bi mu utegnil prevzeti Rezko.
Bil je kuhar v neki drugi menzi.
Cez dober mesec sta se vzela.
Namen njune poroke je bil več kot očiten.
— Alora, Jakec, tudi Amerikanci so spestili svoj-ga moža u left.
— Ja, ja, zdej bojo no-malo potolaženi. Ma je-majo pegolo ti Amerikanci ses svojmi spuf-niki. Zmiri so Rusi pred njemi. Narprej spestijo Rusi an sputnik, ke jema kej jest znam kolko kvintalou. Jen pole Amerikanci nardijo an velek šforco jen spestijo tudi uani anga mičkenga od aneh petnajst kilou. Jen za spestet moža pej glih taku. Rusi ga spestijo, jen uan frli ano uro ukuli cele zemle. Jen pole spet Amerikanci spestijo anga, ke gre gor samo za aneh petnajst menut jen samo gor jen dol, neč ukuli zemle. Amerikanci prou ne , morejo Rušam do repa.
— Ma treba reč, de Amerikanci nimajo dosti pretež jen so vselih forte kontenti.
— Znaš, če nemaš, se moreš kontentirat s tistem, ke jemaš. Tle, pr nas, pej je veliko veselje, ke nas je pršla obiskat angleška kralica.
— A ja. Vsi žornali so puhni fotografij jen pisarije. Kod hode, kej jej, kaku je oblečena jen take reči, ke rade babe poslušajo. Jest nisem nikdar zamerkau, de je-majo tu kralico pr nas taku strašno radi. Jen pravejo, de je fejst ženska, de je forte dobra jen forte telegentna jen fina jen samo tako.
— E, dragi moj, od kralou se je zmiri pisalo samo dobro — dokler so bli na komandi. Sm ti vre anbot pravu, de je glih narobe, koker s sez umetniki. Ti, dokler so živi, so puhni vseh sort falerjeu jen po smrti pej nimajo več nanka ane črne pike. Krali so pej, dokler so živi, bres falerja jen dobijo vseh sort defetou šele po smrti al pej kadar jeh odžagajo. Ma tista Simp-
son, tista, ke je poročila tistga angleškega krala, ke je pole zastran nje mogu pestet tron jen je šou ž njo u Ameriko, tista je pej napisala u aneh bukveh, de tudi na Angleškem jemajo krali puhno defetou jen, de je prou ta kralica forte uhrna.
— Ma vselih se mene zdi tu strašno veselje zastran tega obiska nekam čudno jen se me uide, de smo ane posebne sorte republikanci, ke taku šacamo krale. Jest rečem, de še marsikomi touče srce za monarhijo jen de sanja od slareh cajtou.
— Se zna. Zmiri ledje sanjajo od stareh cajtou, zatu ke u stareh cajteh smo bli mladi jen se nam zdi, de je blo tabat vse forte lepu. Zatu pej tudi ledje še sanjajo tudi od fašizma jen od nacizma. Zdej pridejo ven prou lepe reči, tam dol u Izraeli. Tudi tisti francoski minister Laval de je pomagau oreganjat Jude. Jest rečem, de marsikoga tle pr nas forte sekira, ke delajo tisti velek ptoces proti Ajhmani, zatu ke se še ne more znat kej bo še pršlo ven.
— Ma jest be reku ano: tisti Ajhman je res dosti kriv jen be bla smrt zanj dosti premajhna kazen. Ma be mogu uan tolko ledi spravet ses sveta, če me ne be pomagalo na taužente jen taužente drugeh? Jen kej more velat škuža, de je biu tašen komando, prou za vsako svinjarijo. Kej ni vsak doužen odpovedat pokorščino tudi za ceno svojga žiulenja, če mi ukažejo delat tašna zverinstva? Ki je ostala tista zapad-na civilizacija jen kultura jen tašne reči? Jen vest? Kej m tu forte komot reč: «ja. je tašen komandos?
— Mihec, mene vre boli glava. Pestmo stat!
«,
Salon 61» zavoda Primorske prireditve v Kopru
Zanosnost črno - belega instrumenta
Gostovanje italijanskega pianista Gigija Galvanija iz Vjdma, nagrajenca lanskega evropskega tekmovanja pianistov v Barceloni
Ideja zavoda «Primorske prireditve» v Kopru, da z novo, rahlo romantično pobarvano obliko glasbenih tisa-lonov» prispeva, podpre ali pa v celoti opravlja dolžnosti efaktotumas v procesu kul-turno-glasbene vzgoje svojega občinstva, je — zdaj, ko je zimska sezona teoretično že ugasnila — tudi praktično povsem uspela. Prizorišče teh salonov je mala, prijazna, spodobno intimna na pol — baročna dvoranica koprske Glasbene šole: sredi nje klavir, krog njega v polkrogu stoli (torej: saloni, ali koncerti v krogu zategadelj, da bi bila tako odpravljena stroga meja med solistom in občinstvom, meja med pojmoma «oder» in «avditorij»), nekje ob strani stiliziran svečnik (s prižganimi svečami, kajpada!), čez okna črna zavesa, ob njej pa košček baročne ograje.
Prvi salon v minuli zimski sezoni: mladi italijanski pianist (tudi iz Vidma, zanimivo!) Nino Gardi iz šole Alfreda Cortotja. Drugi salon: sozvočje glasbe in poezije — violinistka Olga Skalar s pianistom Andrejem Jarcem (oba še zelo mlada, oba iz Ljubljane) in recitatorja Klio
Mdver-Ciuhova in Jožko Lu-keš. Tretji salon: življenjska premiera mlade pianistke Sonje Pahor, ki je kak teden pozneje z uspehom igrala tudi _u sicer majhni, a simpatični Gregorčičevi dvoranici v Trstu. In zdaj četrti salon: mladi pianist Gigi Galvani iz Vidma. Mojstrska šola Carla Zecchija v Rimu,,(dve drugi nagradi: na nacionalnem tekmovanju «M. Clementin in na lanskoletnem tekmovanju mladih evropskih pianistov v Barceloni.
Ze bežen pogled v program tega koprstega koncerta odkrije (vsaj. do neke mere) Galvani jev smuzikalni karakter»: Bachova velika Ciacco-na» v Busonijevi priredbi za uvod in obojestransko aogre-vanjen, menim —- zanj in za občinstvo, ki ga je bilo tokrat skoraj preveč i za to malo, intimno1 dvoranico.
Potem je—r vsajen kot o-srednja točka v zorenje četrtega salona — bonnski in ne samo bonnski vkralj Leam Beethoven z več kot razsež-no Sonato op. 5.3, imenovano «Aurora». Muzikologi so jo krstili za «himno, radosti, vedrine in optimizma», ■ Dodajam nemuzikološko oznako: poema izjemne skladnosti s
Američane že vdrugič potegnil iz zagate Nemec von Braun
Sheparda odnesel v višino to ie izpopolnjena
»
Redstone
V-2
Raketa «Redstone» je osnova tudi drugih močnejših ameriških raket in temelj tudi bodočih načrtov, razen pri «Saturnu» - Zaostanek za Sovjeti
Preden je Američanom u-spelo pognati kapitana Sheparda 200 km visoko v zrak se je o pomanjkljivostih in šibkosti ameriške raketne tehnike veliko govorilo. Nič čudnega, Američani so v zadnjih letih doživeli celo vrsto neuspehov. Se zadnji poizkus pred izstrelitvijo kapitana Sheparda je šel narobe, dva dni pred poizkusom pa so vse priprave, tik pred izstrelitvijo, prekinili in ugotovili,
da z raketo nekaj ni v redu. Na račun tega so začele že krožiti šale. Končno pa je poizkus vendarle uspel, pa čeprav po svojem obsegu in pomenu daleč zaostaja za sovjetskim podvigom, pri katerem je major Gagarin obkrožil Zemljo.
Mnogi se sprašujejo, ali je mogoče, da je tolikšna sila, kakršne so ZDA, da tolikšna sredstva, s kakršnimi razpolagajo Američani, da tolikšno
Ena izmed ameriških raketnih adelavnicn: Ogromni «Saturn», katerega del vidimo v ozadju, bo nared verjetno čez dve leti. V ospredju del »zanesljive« von Braunove rakete »Red-
stone«, ki je še vedno v načrtih
Četrtek, II. mujn ltttil
en‘ solati pre-
eVn„le 2	»l0‘
tožbe le'n poslu-
more imeti
pogladil po b‘l nabit ka-čelodec, hMer a,hnil. ko da V°de Potegnil
drugi abo-
L? ttne^Pa,, ‘o. kar
■4 ?Ho e!,net,
S M
J > t,rrn redu,
(“n.0 jed	naročil
PoUoNekega dne >iS,l dobu® "“dene go-ki ,, tudi dunaj-a ie bil tako leč moral s iskati med
tkanim k7.om.
^aduik Bor-
Radio Trst A
8.00: Koieoar; 8,jo: Iz slovenske pesmarice; B.00: Praznična matineja; 11.30: Oddaja za najmlajše; «A r i f in lepa Hajra«; nato Dunajski valčki; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobro zabavo vam žčlijo; 14.45: Vokalni kvartet «The Dia-monos«; 15.00: Pesmi brez besed; 15.30: »Kavarnica«, komedija v treh dejanjih, Carla Goldonija; 17.20: Pesem in pies; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Dmetnost, književnost m prireditve; 18.3o:	Siar italijan-
ske arije; 19.00: Sege in običaji tujih narodov: «Kltajci in Japonci«, 19.30:	Pevci, kitare
in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Veliki simfonični orkestri; V odmoiu, približno ob 21.25: Književnost; 22.10:	Umetnost;
22.25: Odmevi iz Broadwaya; 23.10: Buddy Bregman in njegov orkester.
Trst
7.30: Domače v e. ti; 20.00: Domače vesu in kronika »Pristanišče«.
Koper
7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00:	Otroški kotiček; 11.30;
Operne arije; 12.00: Glasba po željah- 12.35: Kronike iz jug. življenja; 13.40: Orkestri Gua-rino, Kramer, Ferrari; 14.00: Glasba po željah; 14.30:	Po-
govor z volivci; 15.30: Tečaj italijanščine; 16.00: Radijska 1-gra; 16.43: Lahka glasba; 17.40: Pojeta Dušan Jakčič in Olivle-ra Markovič; 18.00: Prenos RL; 19.00: Zabavne melodije; 19.30; Prenos RL; 22.15: Oscar Pete rson in Teddy VVilson; 22.35: Beethovnova sonata 5tev. 21., 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 11.45: Morton Gould m nje-
gov orkester; 12.00: Godala ln solisti; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Prevedene pesmi; 14.15; Di Štefano in neapeljska pesem; 14 30: Hugo Winterhalter in ciganska pesem; 16.00: Radijska igra Gabriela D'Hervil-lieza:	»Prenžitok«; 16.30:	Ita-
lijanska pesem; 17.45: Chopinove skladbe; 19.30: Filmske novosti; 20.00:	Slavni tangi In
valčki: 21.00: Musorgskl: Boris Godunov.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
New York . Rim - New York; 11.00; Glasba za praznični dan; 13.50:	Discobolo; 14.00:	Naši
pevci- 14.45: Sardinjska folklora; 15.35:	Igrajo Fllppersl;
16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.30: Radijska igra Maria Brancac-cija: «Una rosa Per la terra«; 21 45:	Večerna glasba; 22.15:
Zanimivosti od vsepovsod.
ljana; 14.05: Marjan Kozina: Baletna suita; 15.40: Iz svetovne književnosti; 16.00; Majhna revija; 16.24: Claude Debussy: Prva knjiga preludijev; 18.00: Plesi, uvertura in intermezzi
Imate pokvarjen televizor?
TELEFONIRAJTE na 24018
Specializirani tehniki tvrdke
«Radio TREVISAfh
Vam zugotavlj ijo takojšnjo intervencijo
IZ oper; 18.30: Orkester Les Batter; 18.45:	Ljudski parla-
ment; 20 00: Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45: Literarni večer; 21.25: Iz naših studiov in koncertnih dvoran; 22.15: Po svetu jazza; 22.45: J. S. Bach: Chaconne; 23.05; Zaplešite z nami!.
III. program
17,00: Koncerti za violino, na programu Locatelli, Somis, Tartini; 18.00:	Glasbeni	pregled;
18.30:	Schoenbergov Kvartet,
op. 30; 19.15: Rim v kultur] italijanskega preporoda; Vsakovečerni program; «Sistem». Johna Pavva.
Ital. televizija
20.00:
21.30:
Slovenija
17.00 progiam za najmlajše: Naš mati svet; 18.00: TV dnevnik; 18.15: Sardinjska kavalka-da; 19.25:	Glasbeni	variete;
19.55: Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Campantle sera; 22 45: Cinelandia; 23.15: »Podmorniška« atomska raketa «Polarls«; 23.45; TV dnevnik.
8.05: Glasba ob delu; 8.35: 25boi Glasbene Matice; 8.55: Radijska šoi a za višjo stopnjo; 9.25: Violinist Karlo Rupel — Pianist Marjan Lipovšek; 10.10: Popevke po tekočem traku; 10.40: Pel minut za novo pesmico; 11.00:	Ruski tečaj; 11.15:
Dve ruski popevki; 11.20: Cesar Franck: Simfonija d-molu; 12 00: Ansambel Milana Stante-ta; 12.15:	Kmetijski nasveti;
12.25: Trije odlomki iz opere Hovanščina; 13.30: Zabavni an-stmbli, 13.50: Zbor RTV Ljub-
Jug. televizija
Zagreo 9 0U: T V v šoli: O-snovne likovne umetnosti. Ljubljana 18.00: Pogum in dol bra volja — mladinska oddaja; 18.30: Skot — TV film iz serije Robin Hood; 19,0u: Ressel
— izumitelj ladijskega vijaka
— pljudi.o znanstvena oddaja; 19.30: TV obzornik. J RT 20,00: TV dnevnik. Ljubljana 20.30: Boris Grabner: Qb sedmih pod trančo — prenos iz Mestnega gledališča. Italija 22.30: Cinelandia — filmska oddaja.
število strokovnjakov, kolikor jih imajo v ZDA, ne zmorejo tega, kar so zmogli Sovjeti?
Če bi hoteli odgovoriti na ta vprašanja, bi bila razlaga predolga in končno hi prišli do zaključka, da Američani niti niso dokončno zaostali za Sovjeti, le da so svoje sile nenačrtno tratili in šele zelo pozno spoznali, da so v marsičem zašli izven poti. ki bi jo bili morali ubrati že pred leti. Morda pa je glede tega najbolj zanimivo to, da je Američane v tem primeru rešil iz zagate Nemec V.on Braun.
Von Braun se je s tovrstno dejavnostjo začel ukvarjati še zelo mlad, več let pred drugo svetovno vojno, ko je sanjaril o astronavtiki. Hitler ga je pa pritegnil v službo vojske, da je delal izključno za vojno in več sto raket «V-2», ki so padle na Anglijo, so von Braunov izum in izdelek.
Ko pa se je leta 1945 vojna končala, je Von Braun stopil v službo Američanov v upanju, da bo tu nadaljeval tam, kjer je moral prenehati leta 1938, ko ga je Hitler pritegnil v vojsko. Toda tudi Američani mu niso dovolili uresničiti njegove sanje o astronavtiki, pač pa je moral tudi na oni strani oceana delati za vojsko. Čeprav bt med tolikšnimi strokovnjaKi rivaliteta ne smela priti do izraza, so ga določeni ameriški krogi zapostavljali zaradi njegovega nemškega porekla in Von Braun je moral napeti vse sile, da bi Američanom vsilil svoje ideje o vsemirskih načrtih. In ko je Amerika končno pristala tudi na to, so bili ustrezni načrti poverjeni mornarici in ne suhozemni vojski, pri kateri je Von Braun delal. Von Braun je moral, torej, stati ob strani.
Tako vzdušje je trajalo dolga leta, dokler niso v oktobru 1957 Sovjeti pognali okoli Zemlje svoj prvi sputnik, da bi mu dva meseca pozneje sledila okoli Zemlje že Lajka. Ta sovjetski uspeh je Američane tako presenetil, da so začeli hiteti, tako hiteti, da se jim je velikokrat spodtak-nilo. Ze prva izstrelitev «Van-guarda« je šla narobe. In tedaj so se v Pentagohu spomnili na Von Brauna in mu naročili, naj čimprej kaj ukrene. Sicer je nekoliko težko verjeti, toda Američani pravijo, da je Von Braunu bilo dovolj le 70 dni in da je bila njegova raketa »Jupiter C« že nared. To je sicer kaj malo verjetno, toda dejstvo je, da so Američani 31. januarja 1958 pognali svoj prvi umetni satelit «Exp!orer».
Ko smo tako omenili raketo «Jupiter-C» smo prišli do zanimive ugotovitve. Glavni del rakete «Jupiter-C» je namreč raketa «Kedstone», ki je Von Braunov konjiček.
Ko so se s tem uspehom A-meričani kolikor toliko opomogli, so reorganizirali ves svoj »vsemirski program« in strnili vanj vse vojaške in civilne strokovnjake in sredstva. Pravzaprav se jim je pri njihovi «vsemirski mrzlici«, ki se jih je polotila po sovjetskih uspehih, še nekaj »ponesrečilo«. Njihov vsemti^ ski program je bil razčlenjen na toliko oddelkov, da so kljub strnjenim silam te sile in ustrezna sredstva razmetavali po raznih ožjih načrtih in med bolj redke uspehe so se uvrščali bolj gosti neuspehi. Kljub vsemu temu smo pred dnevi prišli do vsega priznanja vrednega uspeha, do izstrelitve kapitana Sheparda. In tokrat bomo ponovno ugotovili posebno značilnost. Kot so se Američani v januarju 1958 z izstrelitvijo
prvega «Explorerja» opomogli z raketo «Redstone», je tudi Shepard sedaj pohitel za Gagarinom na raketi «Redstone», t. j. na Von Braunovem konjičku.
Seveda je sedanja raketa ((Redstone« nekoliko izpopolnjena, vendar v bistvu ista, kajti edino ta raketa je izmed celega niza ameriških raket na eni strani dovolj močna, na drugi pa — kar je v tem primeru najbolj važno .-v najbolj gotova.
In kaj je raketa »Redstone«? Dejansko nič. .drugega kot nekoliko izpopolnjena Von Brau-nova raketa «V-2, ki jo je Von Braun izdelal za nacistično vojsko proti koncu zadnje vojne. Von Braun je načrte za raketo «Redstone» izdelal že leta 1951. Prvič so jo izstrelili leta 1953. Tri leta pozneje so z njo opremili prvi oddelek ((raketnega topništva« ameriške vojske. Raketa spada med tako imenovano taktično orožje. Ima domet od 300 do 350 km, približno toliko, kot je imela «V-2». Raketa ((Redstone« meri 21.13 metrov, višine, dočim je bila «V-2» 14 metrov visoka. Največja razlika med obema raketama pa je ta, da se pri »Redstone« ves pogonski del rakete v primernem trenutku loči od glave, česar pri «V-2» ni bilo, in da je dosegla «V-2» največjo brzino 5000 km na uro, dočim znaša največja brzina navadne »Redstone« 0.500 km, izpopolnjene pa 8.000 km na uro.
Samo ob sebi se razume, da je «Redstone» zastarela. Dvo-stadijska «Pershing» ima domet 5u0 km, «Jupiter-C» ima mnogo večji domet, hkrati pa doseže brzino 28.800 km, toda šele v tretjem stadiu, kajti prvi stadij »Redstone« ji da brzino 6.000 km. «Redstone» je v službi tudi Von Braunove «enostavne» rakete ((Jupiter«, ki ima domet 2.400 km. Ni znano,' če je »Redstone« sestavni del tudi drugih večjih ameriških raket, kot na primer »Titana«. Dejstvo j>a je, da jo uporabljajo zelo pogosto in da je še vedno neka.: temelj tudi za nadaljnje načrte, razen za raketo-veiikana »Saturn«, ki je šele v povojih.
Na kratko še nekaj o potisni sili raket. «Redstone» ima potisno silo 35.375 kg. To je zelo malo. »Jupiter« ima skoraj dvojno potisno silo: 68.000 kg, «Atlas» ima potisno silo 178.000 kg, »Titan« 5.000 kg manj. Ne vemo, kolikšna je potisna sila sovjetskih raket. Vsekakor je neprimerno večja, kajti največje koristno breme, ki so ga A-meričam pognali v strasfero, je bila obilna poldruga tona, dočim jo Sovjeti izstrelili že obilnih 6 ton in pol. Strokovnjaki domnevajo, da so že pri svojih prvih poizkusih bovje-ti uporabljali rakete s potisno silo 300.000 kg, dočim so Gagarina verjetno pognali o-koli Zemlje z raketo od 450 do 500.000 kg potisne sile.
Zaključili bomo spet s Von Braunom. Ta dela tudi pri načrtu rakete »Saturn«. Ta naj bi Američane rešila kompleksa zaostanka za Sovjeti. «Saturn» bo imel potisno silo 680.000 kg, vendar bo nared šele 1963. V teh dveh letih pa bi nikogar ne presenetilo, če bi Sovjeti odjadrali v vse-mirje z raketo' na atomski pogon, saj se je o tem pred kratkim že pisalo.
skoraj brutalno izrazno močjo v prvem in tretjem stavku, poezija osebne izpovednosti z liriko počasnega drugega stavka.
Schumann je s ((Simfoničnimi etudami op. 13» dopolnil interpretatorsko podobo mladega Galvanija: brezkompromisno razdajanje pravega muzikusa ob glasbi, ki je razmaknila meje klavirskega zvoka do simfoničnih razsežnosti.
Neznano ime španskega tovarnarja Altisenta, ki je pred nekaj leti (star že čez 60!) začel «iz pasije« komponirati: Galvani ga je predstavil s formalno zanimivo, sicer pa povprečno skladko eToccata improumptus.
Za Isaaca Albeniza, za njegovo «El Albaicins (iz tilbe-rijen) je dejal že Debussy: «Malo glasbenih del se lahko meti s skladbo El Albai-cin, v kateri so se pritajili najlepši trenutki španskih večerov, odišavljenih z vonjem španskega bezga...«
Za zaključek: klavirski pesnik iz Zelazovve Wole, Fre-derik Chopin. Velika polone-za v As-duru op. 53. Občutek smiselno neurejene tonske gmote, ki jo je izbruhalo mojstrovo srce in jo je Galvani z enakim ustvarjalnim žarom, z naravnost evidentno potrebo po divjem razlivanju te žareče elemen-tarnosti oživljal. Občinstvo, ki se ni dalo odpraviti, je izsililo za dodatek še strahotno (težko tn naporno!) Chopinovo Etudo v As-duru.
Kaj torej predstavlja Gigi Galvani kot pianist? Predvsem je muzik, muzik za vsako ceno, tudi za ceno absolutnega podrejanja recimo beethovenianske sonatne forme svoji primarni muzikalno-sti. Tehnika leve in desne roke, tehnikg kantilene in a-korda:	pri	Galvaniju je o
tem skoraj nesmiselno pisati. Ce je pri Bachu potrebna barva orgelskega veličastja, jo bo ustvaril, toda predvsem z naporom svoje skoraj že neurejene muzikalnosti. Besedo «tehnika» pojmuje bukval-no, dasi to zlasti pri sodobni generaciji pianistov ni v napadi. Galvani pojmuje in predstavlja na primer Beethovna v vsej njegovi celovitosti. Ne drobi ga na ljubo «ločenih epskih ali liričnih fragmentov», kot je navada n. pr. pri Debussgju. Gradi iz enotnega občutka, iz temelja, ki ga predstavlja izpovedna tema.
In še nekaj je, kar nas je pri Galvaniju če že ne vrglo iz koncepta, pa vsaj ljubezni-
mi mini iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiitiiiiimttmiimiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiitiiiiHiimiiiitti
;	S-JURl	1	liA»	saSLJTD	?r	»
;m| Tudi s konfekcijo
9) smo lahko elegantne
A
Prednosti: Ceneje se oblačimo in vemo, kako nam bo obleka pristajala
Konfekcija ženskih oblačil si utira vedno bolj pot tudi med tistimi ženskami, ki so bile do nedavna prepričane, da jim lahko samo šivilja napravi v redu obleko ali plašč. Danes so kroji konfekcije že tako dovršeni in izdelani, da so primerni prav za vse postave in prav to je tudi njihova glavna odlika. Ce so cene konfekcijskih oblačil za zimo in spomlad še zelo visoke in zaradi tega nedosegljive marsikateri, ki bi se sicer za takšna oblačila rade volje odločila, so konfekcijska oblačila za poletje in za kopamo sezono sorazmerno že zelo poceni in vendar kvalitetna.
Prav gotovo se je marsikatera ustavila v teh dneh pred izložbami, v katerih so razstavljene poletne obleke. Gre v glavnem za enostavne poletne obleke iz bombaža, ki pa so za delo in službo zelo primerne ter so predvsem zelo poceni. Ce zračunamo, da si same kupimo blago ter ga damo nato šivilji, vidimo, da bi nas takšna obleka stala prav toliko, in še več, seveda s to razliko, da bi morale hoditi še k šivilji, da nam obleko pomeri. In potem se pogosto zgodi, da nam takšna obleka še ne pristaja tako, kot smo si želele. Dostikrat temu ni kriva niti šivilja, temveč smo krive me same, ker smo si izbrale kroj, ki za našo postavo ni bil primeren. In ko !}e bila obleka napravljena smo žalostne to tudi same ugotovile.
Takšnih napak pri nakupu konfekcijskih oblačil ne moremo napraviti, ker že vidimo, kako nam napravljena obleka pristaja in kakšne napake nam dela. Ni čuda torej, če se marsikatera odloči za že napravljeno obleko, s katero se reši kasnejše jeze in skrbi.
Razne ženske in modne revije so uvedle celo reklamno prodajo že izgotovljenih oblek, bluz in kril, ki jih čita-teljice omenjenih revij dobijo po znižanih cenah ter v primerni barvi in velikosti. Gre, seveda, za bolj enostavne obleke, ki pa so izdelane v tako lepih barvah in tkaninah, da so primerne za vse priložnosti. Zopet druge revije dajejo svojim naročnicam priložnost, da si izberejo kroj in blago za novo obleko, ki jim ga vodstvo revije pošlje ter si potem obleko same napravijo z lahkoto, ker imajo priložena vsa potrebna navodila.
V spominu nam je ostalo nekaj takšnih oblek, s katerimi lahko vsaka izpopolni svojo poletno garderobo. Ena teh oblek je bila, na primer, čisto enostavna tunika iz shantunga,' oziroma platna, ki je imela to prednost, da je imela dvojno krilo — eno ravno in gladko, drugo pa nekoliko zvončasto in ob strani zapeto z velikimi gumbi.
Biti elegantne ni danes torej prav nič nedosegljivega. Malo okusa in dobre volje in naša poletna garderoba bo že obnovljena z vrsto * oblek in bluz, ki sioer ne bodo nosile vtsokodonečih imen raznih modnih hiš, ki pa bodo vseeno ljubke in moderne ter se bomo v njih dobro počutile.
Po presenetilo: velikanska, že introvertna pianistična zrelost, zrelost izpovedovanja, ki je pri Bachu bachovska, pri Beethovnu kljub optimizmu v notranjem programu »Au-rore« še vedno za spoznanje mračna — beethovenska. In tako naprej. Namreč: ne teoretična, servilna prilagodljivost na pr. schumannskemu izraznemu elementu za vsa ko ceno, ampak sinhronost, ena-kozvočje Schumannovega tonskega izpovedovanja in pianistovega muzikalnega razumevanja, občutenja, nagnjenja. To je pa seveda polnokrvna vrednota kateregakoli pianista. A le v primeru, da je pravi muzik. Tak, kakršen je Galvani.
Pa še to: nikoli nisem pomislil na srečno naključje, ko lahko mediteranski temperament, praviloma neurejen. prijazno domač in isker prilije olje na plamenico Chopinove tako zelo slovanske poloneze, da potlej to ni več samo zmagoslavje, atnpak je tudi veliko zaslepljujoče svetlobe.
Ni treba torej še posebej poudarjati, da je bil koncert mladega pianista Gigija Galvanija iz Vidma neprecenljivo doživetje za sicer skrom-
no, a polno zasedeno dvorano koprske Glasbene šole. Doživetje, čeravno ga je posredoval slab in bolehen instrument, klavir, ki v Kopru velja za najboljšega. In zares je škoda, da moramo biti tudi za take stvari polni blagohotnega razumevanja. In si seveda želimo, da bi na dobrem, zvenečem, pravem (!) koncertnem klavirju lahko še kdaj pozdravili v katerem od bodočih salonov simpatičnega Galvanija.
Zmagoslavje zagrebških filharmonikov v Salzburgu
Te dni se je vrnila s kratke koncertne turneje v Avstriji Zagrebška filharmonija, eden od najvidnejših jugoslovanskih simfoničnih orketrov. V novi dvorani «Festsptel-hausa« v Salzburgu je pred razprodanim avditorijem (2 tisoč 300 sedežev, 60 metrov globok koncertni oder!) minuli četrtek in petek, 4. in 5. maja izvajal pod vodstvom renomiranega dirigenta Milana Horvata in ob sodelovanju solistov sopranistke Branke Stilinovič, primadone zagrebške Opere, Marijane Radev, tenorista Mira Brajnika in basista Zdravka Kovača, oba člana ljubljanske Opere, mešanega zbora Radiotelevizije Zagreb, pomnoženega s 25 člani opernega zbora Beethovnovo «Deveto« in še manj znano skladbo tega bonnskega mojstra «Die lVei-hc des Hauses».
Iz pripovedovanja znanega zagrebškega glasbenega kritika Nenada Turkalja, ki je spremljal Zagrebško filharmonijo na koncertni turneji v Avstriji, posnemamo, da sta bila oba koncerta popolnoma razprodana, kar je tudi za tamkajšnje, koncertom izredno naklonjene razmere skoraj neverjetno. Občinstvo je navdušeno udarjalo z nogami in nenehno klicalo dirigenta, soliste in člane simfoničnega orkestra na oder.
To so torej neposredni vtisi, še preden so izšle prve kritike. Uprava salzburškega sFestspielhausav si je zaradi tega nenavadnega uspeha takoj po koncertu zagotovila ponovno gostovanje Zagrebške filharmonije, verjetno v jeseni z Verdijevim «Requie-mom». Ob istem času bo orkester gostoval tudi v Beethovnovem rojstnem mestu Bonnu z njegovo «Erotco«. Koncert bo v novi, arhitektonsko nenavadni «Beethoven• Halle«. Simfonični orkester Zagrebške filharmonije si je v zadnjih letih pod vodstvom stalnega dirigenta Milana Horvata pridobil sloves enega najboljših evropskih simfoničnih teles
MILAN LINDIČ
■»•■■in "m  ..............................................................................  ut............................i.....mm,,,.....
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dela Pl|	m	m
boste itn-T veliko, bolj malo bo I I | trpF . ,a B B karUfll 1
8?W\ I mm*'*
j
pa zadoščenja, pa čeprav bi v posel vložili vso svojo vnemo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne vežite se z nikomer. Ce boste sami delali, bo tudi ves zaslužek vaš in kaže, da vam bo uspelo. Odlično boste rešili neko družinsko zadevščino.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Posle, ki jih boste danes začeli, boste z lahkoio speljali. Bodite pripravljeni na nesoglasje, za ka. tero bo kriva ljubljena oseba.
RAK (Od 23.6. do 22.7.) V kritičnih ternutkih se temeljiteje opr.mite dela in ne mečite puške v ko-uzo. Ste prav v dobi, ko M vam prijateljstvo koristilo.
LEV (od 23.7. do 22.8 ) Obdobje zelo žive dejavnosti. Možni novi nikavni predlogi. Vaše ve-likodušje bi moglo spraviti koga v zagato in zadevo hudo zaplesti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite previdni, hkrati pa tudi odločni m praktični. Izkoristite vsako priložnost. Potrudite, se. da vas bodo vaši malo bolje razumeli.
TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.)
Nepričakovana pomoč, ki vam bo zelo prav prišla. Nekdo v družini bo nasproti vam zelo oster. Razmislite in ugotovili boste, da ima prav.
ŠKORPIJON (od 2.4.10. do 22. 11.) Preveč osorni ste in togi. S tem vzbujate pri drugih napačno sliko o sebi. Popustljivost ni bojazljivost, pač pa znak razumevanja.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Zelo mikaven finančni predlog.
Proučite ga. Otresite se družbe, ki se vam vsiljuje, kajti te simpatije nimajo nobenega resnega temelja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Branite svoje pravice. Kar se čustvenih zadev tiče pa ne glejte le nase, kajti to je vaša največja napaka. Glavobol.
VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Neki tekmec, ki ste’ ga pode©-njevati, bi vas znal spodnesti. V zakonskem življenju jn v čustvenih zadevah pa ne bo vse najbolje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vet adute imate v rokah in vendar boste Igro Izgubili. Drugič bo bolje. V ljubezni boste imeli vsestransko srečo.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 1 —
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.7, najnižja 12.4, ob 19. uri 18.8, zračni tlak 1013.8, nara. šča, veter 25 km severovzhodnik, vlage 31 odst., nebo 5/10 oblačno, dežja 1.3, mm, morje rahlo razburkano s temperaturo 15.6.
ržaski dnevnik
Danes, ČETRTEK, 11. n3i>
Vnebohod	*
Sonce vz.de ob 4.39 in 28 ^ 19.24. Dolžina dneva	543
vzide ob 3.15 in zatone Jutri, PETEK, 12- m3‘ Pankracij
Tiskovna konferenca predsednika Delavskih zadrug
V prodajalnah DZ s samopostrežbo znaša od danes cena mleku 72 lir
Saipat in Torvis nočeta dobavljati mleka zadrugam - Kritičen položaj prodajalcev na drobno zaradi prevelikega števila licenc
V poslednjih dneh je nastalo med prodajalci mleka precejšnje vznemirjenje. Vodstvo Delavskih zadrug je sklenilo, da bo začelo prodajati pasterizirano mleko v steklenicah v svojih trgovinah s samopostrežbo po 75 lir, medtem ko stane v zasebnih prodajalnah 82 lir in so hoteli njegovo ceno zvišati celo na 85 lir, kar se ni zgodilo, ker je tudi občina proti temu odločno nastopila.
Proti nameram Delavskih zadrug so se postavili v bran prodajalci mleka na drobno ter se pritožili na občini in prefekturi in vložili priziv proti ugodnemu mnenju, ki ga je izrekel občinski zdravstveni urad, ki je izjavil, da nima s higienskega stališča nič proti temu, da bi trgovine s samopostrežbo Delavskih zadrug prodajale mleko v steklenicah. Vodstvo Delavskih zadrug pa pravi v zvezi s tem, da imajo prodajalne o-brtno dovolilnico za prodajo vseh potrošnih predmetov, torej tudi mleka.
Na podlagi tega so nameravale Delavske zadruge pričeti prodajati v svojih šestih samopostrežnih trgovinah v mestu mleko že prejšnji petek, toda nastopila je huda ovira:	grosisti jim niso ho-
teli dobaviti mleka, in sicer niti družba Saipat (Marzotto) niti družba Torvis (Marinotti). Se več, celo družba «Sila» iz Aiella, ki je doslej dobavljala mleko za prodajalne Delavskih zadrug v Tržiču in Miljah, je s ponedeljkom odpovedala dobavo mleka, tako so tudi te prodajalne, ki so do sedaj že prodajale mleko, ostale «na suhem«. Spričo tega je vodstvo Delavskih zadrug izjavilo, da pojde, če bo treba, po mleko celo v Lombardijo !
No, ostalo je le pri pret-nji, kajti omenjeno podjetje iz Aiella se je premislilo in predvčerajšnjim so začeli prodajati v šestih omenjenih prodajalnah mleko po 75 lir, to je kar za celih 7 lir manj, kot stane v zasebnih prodajalnah. Nedvomno je to v veliko korist potrošnikom, ki prebivajo v bližini teh prodajaln, kar se je tudi poznalo, ker so mleka prodali kar precej.
Zaradi tega je vzelo obrambo interesov prodajalcev mleka na drobno v roke Združenje trgovcev, katerega zastopniki so stopili v stik z vladnim komisarjem dr. Palama-ro in pokrajinskim zdravnikom dr. Minissalom. Oblastem so ti predstavniki pojasnili, v kako hud položaj so zabredli prodajalci na drobno, ker je število prodajaln silno naraslo, saj je število licenc za prodajo mleka od
jem 80 litrov na vsako prodajalno mleka. Prodajalci mleka pravijo, da zato le malo zaslužijo, ker imajo od litra mleka od 14 do 16 lir dobička in ker prodajo le malo drugega blaga.
Seveda imajo prodajalci mleka s svojega stališča tudi prav. ker pač živijo v takšnem položaju in niso krivi, da je občina s pravo inflacijo licenc povzročila krizo v tej stroki. Glavno krivdo za to stanje pač nosijo velika podjetja, ki imajo nad mlekom monopol. To so pokazala tudi s tem, da so skušala preprečiti dobavo mleka Delavskim zadrugam in s tem oškodovati potrošnike. Rešitev tega vprašanja je v tem, da znižajo grosisti dobavno ceno mleka, kar pač ne more biti težko, če pomislimo, da so prodajali mleko iz vrčev po 72 lir in nikakor ni mogoče, da bi stalo vstekleniče-nje kar celih 10 lir.
Zato bo treba pač najti način, da se zaščitijo predvsem interesi potrošnikov, zatem pa tudi malih prodajalcev, ki se s prodajo preživljajo. Vodstvo Združenja trgovcev pa je ubralo drugačno pot in hoče preprečiti Delavskim zadrugam prodajo mleka z juridič-nimi argumenti, pri čemer se sklicuje na splošni zdravstveni zakon iz leta 1939 ter na občinske predpise o higieni. Clen 155 teh predpisov namreč pravi, da se sme prodajati mleko samo v lokalih, ki so namenjeni samo za to in za katere mora dati dovoljenje pristojna oblast. Kot smo pa videli je ta oblast pregledala lokale Delavskih zadrug in ugotovila, da ustrezajo temu namenu ter jim zato dovolila prodajati mleko. Vodstvo Delavskih zadrug pravi zato, da je priziv Združenja trgovcev popolnoma neutemeljen.
Včeraj je imel predsednik
Delavskih zadrug prof. Dulci o tem vprašanju tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil stališče Delavskih zadrug. Pri tem je izjavil, da bodo z današnjim dnem ceno mleka še bolj znižali, in sicer na 72 lir, tako da bo kar 10 lir cenejše kot drugod. Pri svojem sklepu so se Delavske zadruge držale zakonskih predpisov in edini njihov namen je, znižati čimbolj ceno, tako da u-godijo željam potrošnikov. Pri tem jih ni vodilo načelo konkurence s prodajalci mleka na drobno. Poleg tega je seveda namen Delavskih zadrug, da čimbolj zbijejo nabavno ceno ter da nudijo mleko potrošnikom s čimboljšimi pogoji. Dulci je dejal, da je vodstvo DZ prepričano, da ima prav, da ima vse dokumente za prodajo v redu ter da s tem ravna v duhu namena, zaradi katerega so bile DZ ustanovljene, to je zbijanja cen. Ravno zato so še bolj znižale ceno in upajo, da bodo lahko šle še naprej po tej poti, pri čemer pa imajo še vedno nekaj dobička, če pa bodo nastale nove težkoče in bo treba iti po mleko dlje, bodo Delavske zadruge storile tudi to. Glavno je pri tem, da je zajamčena pristnost mleka, tako da ga lahko potrošniki mirno uživajo.
Prof. Dulci je tudi pobil u-govore, češ da ni prodaja mleka v prodajalnah Delavskih zadrug zakonita ter izrazil prepričanje, da bodo upravne oblasti Delavske zadruge podprle.
Delavske zadruge morajo same skrbeti za prevoz mleka iz Furlanije in ga prevzemajo na kraju proizvodnje, to je v Aiellu v Furlaniji. Pri tem znaša razlika med nabavno in prodajno ceno 14 lir. V tej vsoti pa so zapo-padeni seveda tudi prevozni stroški, zaradi česar je dobiček precej manjši.
Kot smo že včeraj poročali, so danes uradno objavili rezultate volitev za Akademski svet na tržaški univerzi.
Ti so sledeči:
«Intesa Cattolica« 494 glasov ali 32<% in 12 sedežev; UGI 324 glasov ali 21% in 8 sedežev; AGI (liberalci) 249 glasov ali 16% in 6 sedežev; GNT (fašisti) 243 glasov ali 16% in 5 sedežev; «Neodvisni» 173 glasov ali 11% in 4 sedeže; «Adria» 61 glasov ali 4% in 1 sedež.
Vsega skupaj je glasovalo 1585 akademikov, to je točno polovica vpisanih na tržaški univerzi in 200 več kakor pri zadnjih volitvah, kar je do sedaj največja udeležba na volitvah sploh.
Letos sta nastopili dve listi, ki jih na lanskih volitvah ni bilo, in sicer neofašistična «Goliardia Nazionale Tradi-zionalista«, katere pristaši so lani podpirali v glavnem liberalce od AGI, ki je tako le-iiiiimiiiiHiimMiiiiiiutiniiimimiiminimiiiiimiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitsiiuiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiumiMiiiiiiiiMii
Dijaki strokovne industrijske šole iz Doline so včeraj obiskali tiskarno našega dnevnika. Na sliki jih vidimo, kako so se možato postavili v rotaciji, kjer jim je naš fotograf napravil Huradno« sliko. — Dijaki so včeraj obiskali tudi naprave pivo varne Dreher
Rezultati volitev
za akademski svet
Največ glasov je dobila «lntesa»
tos izgubila približno polovico glasov v primeri z lan-
skim letom in tudi 5 sedežev. Prav tako je izgubila 10% svojih glasov levičarska lista «Unione Goliardica Italiana», kjer sta kandidirala tudi dva Slovenca, katera je tako ob tri sedeže v akademskem svetu.
Govor svetovalca Škerjanca v miljskem občinskem svetu
Več pozornosti kmetijskim vprašanjem če nočemo,	da	bo
Predvsem bo treba poskrbeti za ustanovitev kmetijskega vodovoda Za predelavo smeti v gnojila in za zgraditev nove tržnice
V razpravi o letošnjem občinskem proračunu, ki se je začela na predsinočnji seji miljskega občinskega sveta, je svetovalec Josip Škerjanc govoril o kmetijstvu. V svojem govoru je svetovalec Škerjanc predvsem ugotovil, da je treba kmetijstvu posvetiti večjo pozornost kot doslej, saj igra kmetijstvo nedvomno precej važno vlogo v občinskem gospodarstvu.
Potrebno je, je nadaljeval svetovalec Škerjanc, da se popolnoma spremeni način kmetovanja, in sicer tako, da se bodo lahko zadovoljili potrošniki v vsaki sezoni. Poleg te-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiHiiiif
Smrtna nesreča v štivanski papirnici
Delavec zavozil s traKtoriem v odtočni Kanal in utonil
Vzroki nesreče še niso znani - Nesreča je globoko presunila vse delavce in Devinčane, saj je bil pokojnik doma iz Devina
Blizu tovarne papirja v Sti-vanu	se je včeraj	dopoldne
zgodila huda nesreča, pri kateri je zgubil življenje 40-let-ni Ciro Budaj iz Devina št. 24. Budaj, ki je bil zaposlen v omenjeni tovarni, je kosil leta 1946 do	sedaj	naraslo od	| travo	s kosilnico na	zemljišču
150 na 430,	to je	za skoraj	pred	tovarno. Iz	neznanih
200 odstotkov, medtem ko se je število prebivalstva le malo zvišalo. Mesto se je sicer razširilo, toda število prebivalstva je v glavnem ostalo pri starem. Spričo tega znaša potrošnja mleka okrog 400 hektolitrov na dan, s povpreč-
vzrokov ,ie zavozil s traktorjem v poldrugi meter globok jarek ali odtočni kanal, v katerem je približno 50 cm vode. Nesrečnež je padel v vodo in se ni mogel rešiti, ker se je nanj prevrnil tudi traktor.
liiniiiiiiiHimiiHiiiiiMiMiiiuiiiiMiiiiiiillllimiiiiiHHiiitlitiiMiiiiimitiiilmiliifiiiiiMimiiiitiii
Nevarna l^ra
šestletnega dečka
Deček je padel z visokega zida in se hudo poškodoval
Snoči ob 20.40 so prepeljali z avtom Rdečega križa v bolnišnico v Trst 6-letnega dečka Darja Božiglava iz Stramarja št. 888-G, Zdravniki so mu u-gotovili močan udarec na glavi in so ga sprejeli s pridržano prognozo. Mati, 39-letna Sonja Pecchiari, ki je pospremila otroka v bolnišnico, je povedala, da je mali Darjo za igro splezal na dva in pol metra visok zid, s katerega
je padel in se poškodoval.
( %
PlUMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODHUZN1CA GORICA Ulica S. Pellico l-II. r— Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 ltr — Vnaprej:
četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun prt Komunami banici v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi so naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT. Trat
J
Konferenca ZDŽ v Dolini
V petek, 12. t. m. bo ob 20. uri v prostorih domačega prosvetnega društva v Dolini konferenca namenjena gospodinjam. Članica glavnega odbora ZDŽ Nadja Pahor bo govorila o zakonskih načrtih za priznanje pokojnin gospodinjam.
Dolinske žene so vabljene, da se konference udeležijo v čim večjem številu.
Nekateri delavci, ki so delali tam blizu, niso zapazili nesreče, pač pa so potem videli, da je traktor v jarku. Prišli so pogledat in so takoj zapazili truplo nesrečnega delavca, ki je utonil. Nemudoma so obvestili sodne oblasti v Tržiču, od koder je prišel pretor, ki je izdal dovoljenje, da so pokojnikovo truplo odpeljali na njegov dom.
Žalostni konec nesrečnega delavca je presunil vse delavce v tovarni in domačine, ki sočustvujejo s prizadeto družino-
Predavanje vojaškega atašeja ZDA v Rimu
Sinoči je polkovnik Vernon A. Walters, vojaški ataše pri poslaništvu ZDA v Rimu, predaval v glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice o temi: «Spomini in izkušnje iz mednarodnih srečanj«. Predavanju je prisostvovalo ožje število ljudi, a med njimi tudi župan dr. Franzil.
Po uvodnih besedah prof. Roletta je spregovoril polkovnik Walters, ki je prikazal poslušalcem svojo kariero v a-meriški vojski, in sicer v glavnem v svojstvu prevajalca posebno na področju romanskih jezikov. Dobro znanje teh jezikov (italijanščine, francoščine, španščine in portugalščine) mu je omogočilo, da je spoznal od blizu mnoge znane politične osebnosti. Med drugim je prisostvoval tudi sestanku na najvišji ravni med
Hruščevom in Eisenhovverjem.
Predavanje gosta je bilo brez dvoma zanimivo, vendar bi ga ne bilo mogoče opravičiti, če ne bi Walters odkril na koncu ves smisel svojega govora, in sicer, da se okrepijo vezi med raznimi deželami ,ki sodelujejo v atlantskem zavezništvu.
Nezgode na delu
Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 39-letni Giuseppe Zugna iz Ul. Italo Svevo 15, ki so ga sprejeli na dermatološki oddelek in se bo moral zdraviti dobra dva tedna. Iz varilnega aparata, s katerim je delal v lesnem pristanišču, je nenadoma švignil plamen in delavcu povzročil opekline prve in druge stopnje po obrazu in rokah.
V tovarni »Pastificio triesti-no» se je ponesrečila med delom včeraj dopoldne 20-letna Bertilla Rossi s Trga della Valle 1. Ko je šla po stopnicah navzdol, se je spotaknila in nerodno padla. Pobila in ranila se je po čelu, nosu in rokah ter je zgubila zavest. Z avtom delodajalca so jo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo morala dober teden.
V mehanični delavnici FIAT v Barkovljah pa se je ponesrečil na delu 18-letni Bruno Bubnič od Sv. Andreja 32, ki so ga sprejeli na opazovaini oddelek in se bo moral zdra viti deset dni. Popravljal je avto, pa je z glavo udaril ob streho vozila in se ranil.
Predvčerajšnjim zvečer so dolinski fantje podrli mlaj. Kol smo že poročali, se je ob tej priložnosti zbralo na dolinskem trgu nekaj sto ljudi, med katerimi je bilo precej vaških otrok, ki so nestrpno čakali, kdaj bo mlaj na tleh, ko se bedo lahko pognali v veje košate češnje, obložene s pomarančami in kolači. Kot nam kaže nsša slika, so vaški otroci svoje delo že v nekaj minutah temeljito opravili. Fantje so potem mlaj odstranili ter odšli v vaško gostilno, kjer so prepevali narodne in partizanske pesmi še pozno v noč
ga je treba povečati in razširiti vrtnarstvo, živinorejo in še posebno trtorejo, tako da bo na tržišču čimveč izbranega vina. Prav tako se ne sme pozabiti cvetličarstvo, ki ne bi samo prinašalo precejšnje dohodke na majhnih površinah zemlje, temveč bi tudi pripomoglo k olepšanju narave.
Marsikaj bo treba storiti, če hočemo, da bo kmetijstvo napredovalo. Med glavnimi problemi, ki jih bo treba rešiti, je nedvomno vprašanje dobave vode za kmetijske potrebe. To bi lahko storili z gradnjo kmetijskega vodovoda, ki bi ga lahko napravili na ravnini pri Orehu, kot tudi z gradnjo umetnih jezerc. Dejstvo je, da si brez vode ni moč zamisliti sodobnega kmetijstva, ki potrebuje tudi poti in ceste, da se omogoči dostop v vinograde in na polja. Vse to bi neposredno koristilo kmetijstvu, posredno pa tujskemu prometu, saj bi se okolje v mnogočem spremenilo. Nič manj pozornosti pa ni potrebno posvetiti gradnji gospodarskih poslopij, oziroma modernizaciji starih ter drugim problemom, ki tarejo kmete.
Zeleni načrt, ki predvideva 550 milijard lir za izboljšanje in napredek kmetijstva, bi lahko v marsičem pripomogel k rešitvi raznih vprašanj in problemov. Toda žal bodo večine tega denarja deležni ve-leposesniki, medtem ko bodo mala posestva in mali kmetje deležni le drobtinic. Kljub temu pa bo treba dvigniti glas, da se vsaj te drobtinice, namenjene miljski občini, ne bodo zgubile med potjo.
V miljski občini se s kmetijstvom ukvarja nad 200 družin. Ce torej kmetijstvo ne bo deležno pomoči ki jo potrebuje, tedaj se bo z njim zgodilo tako kot z ladjedelnico Sv. Roka in drugimi podobnimi podjetji in kar spet pomeni, da bi v doglednem času tudi kmetijstvo pripomoglo k poslabšanju gospodarstva in občinskega proračuna. Milje morajo torej dvigniti svoj glas ter napeti vse sile, da se rešijo iz vse bolj hudega položaja, ki grozi domačemu kmetijstvu. Ce upoštevamo, da skoraj ni več mladine, ki bi se oprijela dela na polju, in če mladim ljudem ne bomo nudili perspektive za bodočnost, tedaj bomo čez deset let našteli na vsakem kvadratnem kilometru le po enega kmetovalca in nič več.
Zaradi tega je nujno potrebno, da bi se ustanovila občinska komisija za kmetijstvo, katere naloga bi bila proučiti vsa vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo in ki bi morala sto. piti v stik s pristojnimi oblastmi ter posredovati njihove želje in zahteve. Za izboljšanje kmetijstva v miljski občini pa bi bilo treba rešiti naslednja vprašanja:
Predvsem bi bilo treba dokončno rešiti vprašanje smeti za predelavo v gnojila, s čimer bi miljska občina tudi rešila vprašanje nehigienskega odlaganja smeti, ki ne dela ča. sti področju okoli Griže. Nadalje bi bilo treba ustanoviti podjetje ali ustanovo, ki bi morala poskrbeti za zajezitev deževnice ter ustanovila kmetijski vodovod. Sedanji vodovod za splošne potrebe pa bi bilo treba povečati in ojačiti, tako da bi lahko bili kmetje deležni večjih količin vode. Država bi morala pri tem priskočiti kmetovalcem na pomoč.
Treba bi bilo tudi ustanoviti konzorcij za borbo proti toči ter zgraditi tržnico za prodajo na debelo in na drobno. V zvezi z znižanjem trošarine na vino in meso, ki bo prihodnje leto odpravljena, bi bilo treba proučiti vprašanje, kaj storiti, da ne bi znižanje in odprava trošarine šla samo v korist trgovcev. Končno bi bilo treba še najeti poljskega čuvaja, ki bi zlasti v poletnih mesecih pazil na poljske pridelke, predvsem pa na vinograde, pa tudi divjim psom oziroma njihovi odstranitvi bi
nosfi treba rešiti, če hočemo, da se bo kmetijstvo izboljšalo in napredovalo. Jasno je, da občina nima sredstev, da bi lahko karkoli storila za rešitev vseh teh vprašanj, je pa njena dolžnost, da podpre zahteve kmetovalcev
Prometna nesreča mladeniča pri Briščikih
Sinoči se je 19-letni Dario Viller z Opčin št. 1075 odpeljal z motorjem iz Briščikov proti domu, pa je že blizu Briščikov zaradi nenadne slabosti zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel s ceste. Pri tem se je precej pobil in ranil po levi roki in po čelu ter se opraskal po rokah. Nekdo ga je zapazil in poklical rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne.
Nova lista pa je tudi lista Neodvisnih, ki je nabrala proti vsem pričakovanjem 17.3 glasov in 4 sedeže. Edini listi, ki sta v primeri z lanskim letom povečali število svojih volivcev, sta «Intesa Cattolica«, ki je kljub povečanemu številu volivcev izgubila en sedež v Akademskem svetu zaradi povečanega kvoruma. Druga lista, ki je povečala število pa je lista Adria, in sicer za pet.
Glede bodoče uprave in novega tribuna se lahko samo ugiba, sicer pa krožijo razni glasovi, da bo dosežen sporazum med Inteso in UGI. Mnogo, če že ne vse pa je odvisno od bližnjega kongresa UNURI, ki je vrhovni organ akademikov v Italiji.
Devinsko nabrežinska občina za pokojnino gospodinjam
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji zadnji seji soglasno sprejel resolucijo naslovljeno predsedniku komisije za delo pri poslanski zbornici v Rimu, ki se glasi: Občinski svet občine Devin-Nabrežina (Trst) zbran na seji dne 10.5.1961 izreka željo, naj bi komisija za delo pri poslanski zbornici pri razpravljanju o vprašanju glede pokojnine za gospodinje sklenila, da bi tudi gospodinjam priznali starostno pokojnino. Občinski svet občine Devin-Nabrežina, kot tolmač želja vseh gospodinj v občini izreka prepričanje, da bo vlada zadevni zakonski osnutek čim prej predložila v odobritev poslanski zbornici. Obenem izreka željo, naj bi pri tem u-poštevali starost 55 let za priznanje takšne pokojnine, za katero naj bi bilo zavorava-nje obvezno.
Slovensko gledališče v Trstu
petek, 12. t. m. ob 20. uri v POSTOJNI JOŽE JAVORŠEK
MANEVRI
ss -a® -sš-s®	-ss -as-
GLASBENA MATICA
----- TRST	-----
V soboto, 13. maja ob 20.30 v prosvetnem društvu Pro-sek-Kontovel (Sosčeva hiša)
nastop gojencev glasbene šole
Sodelujejo gojenci podružnice Prosek-Kontovel, gojenci iz Trsta ter mladinska zbora PD «Igo Gruden« iz Nabrežine in Dijaškega doma iz Trsta.
Vljudno vabljeni!
* * *
[ OLEPA
sed®
VERDI
V soboto, ob 21V:ihariit*? koncert Tržaške	t pajlt
pod vodstvom dirlSva»l<» Straussa in s s _aByjJ. pianista Moura ML vstoF
Nadaljuje se prodaj" nic pri gledališki
teatro nuovo
Danes ob	“N p
Svevo:
lUlo
vitev na
KI»
t njj s*
Nazionale 16.00 «Za J (jitft ren v bikinita, Wa‘ povtd*1* Valena Fabrizi.
Fe"!««	***£	+
nouk Aimee. PreP<>
dini.
preP°v®
Met Ferrer, dini-	e
Filodrammatico Da" jepo J
Grattacielo 14.0°
živeti», Alain P Lass, Gino Cervi, li, Paolo stoppa'rnkostt'1'1* Arcobaieno 14.30
Shervvooda«, M* ^ chard
Supercinema	i„m	k.
bo, muzi
V nedeljo 14. maja ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cer-r.eto št. 12
nastop gojencev iz Barkovelj in Trsta
Vljudno vabljeni!
*. * *
V ponedeljek, 15. maja 1961 ob 21. uri v Avditoriju
glasbena akademija
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO !
Sodelujejo: Godalni orkester Glasbene Matice, gojenci šole Glasbene Matice, združeni mladinski pevski zbori, sopranistka Ljuba Berce-Ko-šuta, tamburaški zbor PD Prosek - Kontovel.
Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin. Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija)
PREDAVANJE O AMERIŠKEM GLEDALIŠČU
Jutri ob 19. uri bo v kulturnem centru USIS v Ul. Ga-latti št. 1 prof. Bertram Martin predaval v angleščini o ameriškem gledališču v letih 1920-1945. Predavanje prirejajo v zvezi z bližnjim prihodom gledališča American Re-pertory Company, ki bo 4. in 5. junija nastopila z dvema igrama v Teatro Nuovo.
niiiiiilitiniiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiniliiiiiiitliiiiiiiiiiiiiniiii)
Iz sodnih dvoran
Na vrtu je ukradel 200 sadik jajčevca
Otrok je nenadoma stekel čez cesto in končal pod kolesi avtomobila
Pred pretorjem Tavello se 1 dišče pa ga je včeraj oprosti-
je včeraj zagovarjal 55-letni Romeo Valent iz Ul. Prima-rio 7, ki je bil obtožen, da je ukradel Mariji Kobal vd. Legiša okoli 200 sadik jajčevca (melancane), ki jih je lastnica že presadila na svoj vrt. Skupna škoda, ki jo je Ko-balova utrpela, je znašala 6 tisoč lir.
Ko je ženska opazila, da so sadike izginile z vrta, je prijavila zadevo karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo. Neki karabinjer je opazil več sadik jajčevca na vrtovih nekih železničarjev, ki delajo na železniškem postajališču v Ul. Rio Primario. Takoj so zaslišali štiri železničarje, in sicer 38-letnega Domenica Za-nardija iz Istrske ulice 266-2, 49-letnega Giovannija Gabri-ellija iz Ul. Colautti 10, 43-let-nega Antonia Siroticba iz Borga S. Sergio 3 ter 61-let-nega Giuseppa Rossija-Mel od Spodnje Magdalene 1436. Vsi so priznali, da so odkupili sadike od Valenta. Ta je kasneje priznal, da je kradel dvakrat na Kobalinem vrtu. Prve sadike, ki jih je ukradel ter presadil, so usahnile. Zato se je podal še enkrat v Kobalin vrt ter odnesel določeno količino sadik. Deloma jih je presadil v svoj vrt, a deloma prodal omenjenim železničarjem.
Sodnik je spoznal Valenta za krivega ter ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece in 13 dni zapora ter 8.565 lir globe. Ostale osebe, ki so bile obtožene neprevidnega nakupa ukradenega blaga, pa je oprostil, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo.
* * *
lo zaradi pomanjkanja zov.
 «»-------
doka-
Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, se je zagovarjal včeraj 40-letni Libero Contardo, zdravnik po poklicu, doma iz S. Daniele del Friuli.
Contarda so obdolžili, da je 25. junija 1959 nenamerno zakrivil smrt 4-letnega Roberta Landello iz Lignano Pineta. Nekaj pred 19. uro omenjenega dne se je Contardo peljal z avtomobilom Fiat 1100 po naselju Molino, ki leži na pokrajinski cesti Latisana - Lignano. Nenadoma je pritekel z leve strani cestišča mali Roberto. Vozaču se ni posrečilo, da bi pravočasno zavrl vozilo. Podrl je malčka na tla ter ga smrtno poškodoval. Roberta je sicer spremljala neka odrasla oseba, ker pa je deček zagledal na nasprotni strani ceste svojega brata, se ji je iztrgal iz
  ___	„	rok	in	zbežal	čez
bilo treba posvetiti večjo po- cestišče.
zornost.
To je le nekaj najvažnejših vprašanj, ki jih bo v bodoč-
Videmsko sodišče je 9. aprila 1959 oosodilo Contarda na 4 mesece zapora. Prizivno so-
Nezgoda danskega pomorščaka
Na ladji «Regina Merks«, na kateri je vkrcan, je 6. t. m. nerodno padel 43«letni danski pomorščak Boye Niels Cyarulf. Verjetno si je zlomil desno nogo. Ko je ladja prispela v tržaško pristanišče, so pomorščaka odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Verjetno se bo moral zdraviti dober mesec.
Hude in smrtne posledice nerodnega padca
2e predvčerajšnjim je blizu svojega doma nerodno padla 83-letna Agnese Martelanz vd. Barini iz Ul. Panzera 66, ki si je zlomila levo nogo. V bolnišnico pa so jo pripeljali včeraj dopoldne in so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek.
Na ortopedskem oddelku je umrla včeraj dopoldne 82-let-na Elda de Castro vd. Paduan s Trga Ulpiano 4, ki je 7. t.m. nerodno padla v kuhinji in si zlomila levo nogo.
iiiimiiiiniiiiiHiiiimiiiiiiiiMiniiiriiiimiiimiiiiiimiHiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinmtiiiiiiimiiiii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. maia se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 15 oseb.
RODILI SO SE: Franco Craie-vich, Laura Spetti, Serena Loj, Maurizio Mattarelli, Ugo Alessi, Paolo Milanese, Rossella Ruzzier in Mario Leggio.
UMRLI SO: 95-letna Antonia Zhippici vd. Miletti, 83-letni Ro-dolfo Suchy, 93-letna Luigia Ter. pin vd. Camuffo, 75-letni Giuseppe Carosio. 75-letni Vincenzo Mihovilcevicg, 80-letni Mario Hirsch, 71-letni Riccardo Mra-cihig, 76-letna Stefania Jucuzzi por. Bauzher 87-letna Angelca Beitettic por Baxer, 57-letni Carlo Colognatti, 59-letna Sofia Cecchi, 68-letni Luciano Tomma-sini, 80-letni Pietro Faochin, 5 ur stari Mario Leggio in 1 dan stara Eiiana De Luca.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče............ 94	212	129
limone ............... 65	129	118
češnje .............. 60	240	129
jagode ■•••••>. ^41 553 235 jabolka L ....	77	212	165
jabolka II........... 47	118	44
hruške 1............ 165	165	165
belušj (špargeljni) 100 350 170 pesa .......	40	80	60
artičoke ......	10	28	14
cikorija .......	20	30	25
čebula..........  •	53	85	71
razna solata ....	25	120	80
prva solata . . . J .	80	200	150
krompir ............. 31	56	33
nov krompir ....	41	100	94
grah ........	11	160	118
paradižnik ....	306	377	330
zeleni radič I . . . 150 350 200 zeleni radič II . . .	40	140	80
špinača .............. 30	80	60
bučice ............... 47	300	83
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
LEKARNE ODPRTE DANES
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie. ro 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; G. Papo, Kjadin; Praxma-rer, Trg Unita 4; dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg bolnišnice 8; Tamaro in Neri,
Ul. Dante 7; dr. Mianl, Barkov-
lje in Nicoli, Skedenj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermaiz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio Ul. Ginnastica 44; Depangher. Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
Valute
| Trst	
dolar	619.95
švicarski frank	143.32
funt šterlmg	1735.—
francoski frank	125.25
marka	156.30
šiling	23.80
dinar	—.70
marengo	46)0,—
zlato	705,—
AIabarda
Miora Orfei
15.°0
ti,
>1
marin.	, ,,,vnove
Aurora 14.30	,,nj.
Prepovedano mla° uS
Cristallo 14.30	o«"8
Dean Martin. cioci>(a!^ Garibaldi 15.00 «b p,„.|
pnia Loren, J_e“ ^0^,^
do. prepovedanei
Capitol 14.30 «^u yuj ca«, technicoioL	,j;
Steve Mac Qu«n- f ^ Impero 14.00 ((Vene« Elizabeth Taylo/; ^ Italia 15.00 na», Sonia Ziemann,
man. Drugi
teden‘
etan
Massimo 14.30 Qiivt*r
P-
lica«, Stan dy.
Laur®1,
Moderno 15.00 «P°d 9
cem», tecfrnicoloh^jt,
ion in Mane vedar.o mladini.
Astra 14 30 «EksWz	^ ^
Astoria 15.00 ““^ic0lor. hj,
stopnicah.), ttc	of. f
mongeot in _	^	30
Vittorio Venel°u;'0ry*;' jo
senečenja»,
nne'-
poti
Ideale 14.30 «Sed^rptiy. “
hodu«,
C0101
Marconi
Audye
SJ**
14.30 *^JPTier*
Strasberg, LaU^din'; „ KAi
Prepovedano " tarjiJ.pi'r jgit° Ohandler’
sasa», Jen
ker, technicolor.	Pj f
Odeon 14.30	VfT«
Koscina, Togna*zi
KINOPROSEK-K0
danes 11.	U«''*
Cinemascopeffl.
Planinski	q0\)&
na Čaven u>
5
V nedeljo dnevtobuS°^ SPDT izlet *	,	izlet
j
Predmeje. °dGo"jak«-^
ven, ali na. ”'n’ vplS'
Informacije m
Ulic. Geppa 9/1	^
Prosimo ze vnajo v'°-8. zence, da P° aežne
prevzamejo s®ib lih avtobus v dne
Geppa 9-
iZLETo^tF t
v LOGARSK
SPDT PriredLgarsl<V junija izlet v d« 4 Zgornji Sav‘lanina'Ilia J* Kamniškimi Pla" e ‘gr Prosimo vP>s"‘^’nej« 1 jo voznino in voznega listka.
zobo:
dr. Vera
ordinf8
MAL'
OBIŠČITE
VELK?* c^r
CUc>
LICE ■ Trst,	t
Kupili boSle,:rajce,
11.• hlače. sr*ViulO* JPB ar' -Mit** .
ZAH VA L, A
Ob težki in nenadni izgubi moje8a brega moža
drugi"
iA
TRŽAŠKA
, rst( . 111. »v-
telet"0 "
NOV H. Fallada-Vsakdo
Jože 5'aV°r^?»ti,'cd $
Obsedena
MIRKA SARDOČA
(F
zahvaljujem vsem sorodn^0,p’ri,,1^f€ ki so tPi jto ‘ ji. L pomoč ob tem težkem trenutku. Pray „a Za.„. šf^,
se iskreno brim prijateljem
in znancem, ki so
pomoč od tem težkem trenutku. r>»;	r
hvala vsem tistim, ki so ga spremil1 gupnP^fC*1
ti, mu poklonili vence in cvetje, č. %■ -z ... . polajskemu pevskemu zboru, godbi_	o^°	al
železničarjem iz Nabrežine, Tržiča . %0‘‘ ŽALUJOČA ZENA Sempolaj, 11. maja 1961.
e^De 'n neposredne davščine
$ANje ; Pogostoma se
jCkihd^h.:n..neJ!°:
*• daua
ia°irfCi'h ™ se u9°tav N{e» n'_sistem Pri nas
‘Dičen i. •—. * občine *	lTnajo država
tyna	dohodkov od
(feji a*or od neposred-
PISMA UREDNIŠTVU
da
t to se pravi, uu (lcotCC davkov ubogi ha, prem°žni in bogati. 0 sejah občinskega
videl, da so zopet
lit g .	’	uu 80
e!n da ima, če se
j ina vei kot 60
tfoiarjn avčnih dohodkov ^ i,,.0’ k‘ i° Pač morajo
1 tsi	P	morajo
’lHovekb°9i 'n b°9ati-
' ae more odreči
ii mgim potrebščinam.
- ted i foireoscmam. *i o,:.6' kdaj vse plačuje ^ iavh!a državljan po-
Iled.
H
m kako se rav-
ititllč ?. drugih za-
* <*!0v,
JVOP . tv ^ava r ' ^osredni davki ja ?ana v na^ državi. “ itž3v„obiino> velIa tu-
li 11 okf0^ai. (t°t>iva država
Sdnnf odstotkov od [kj * davkov, to je ti-
1 jih v 'T * * JC ti_ #. ičajhn Piacuje državljan
artelo» na dav-
hivlTa’ kjer Velja e'
"fta ureditev kot
T oržatr* ^	LU'
'■»bii .' položaj pa je
la 1	riAK;„„	____
L"i pos!e? ko dobi drža-:!!5„Hdnih davkov, o-V st°tkov vseh do-
Na
dlan; je, da je
i	J"'
. d*žaviiiVl.cen- Čeprav SO
<lk ^avli«	čeprav	so
,|S ž;^ni glede premo-' S ra»riieniske ravni o-* ilHtiL*’ Pa Plaeata e-S> ia v Postavimo, mi-i ^°erar»rezposeln delavec.
^ enak»U ,sla.nine ie Pač ,, !* lavj r°šarina, kajti ^išavTko odreče, n. pr. 11; ^eli ’ y6 m°re pa se od-p;afaradi tega bi bi-ut C* troa;_’ da bi država
Wya ‘ano na minimum Mja eP°sredne davke; J* fj2n;a, občine. Vidimo & Srt>e:
J-
; v‘šal;
kapitalisti prijav-
Išnn Vprijav
kn .. n,lzke dohodke zadnje lire, ko-
liko zasluži, in mu jo seveda obdavčijo. Spričo vsega tega je pač težko odgovoriti natančno na to vprašanje, ker se da o njem mnogo razpravljati in povedati.
Vsekakor se davčna politika pri nas ne drži ustavnih predpisov, saj pravi člen 53 ustave, da se mora davčni sistem ravnati po kriterijih progresivnega obdavčevanja. Poleg tega se lahko razni neposredni davki prenašajo na druga ramena, če se na primer zviša hišni davek, lahko lastnik zviša stanarino, tako da pač vedno plača «panta-lon«. Pri hišnem davku pa se niti ne upošteva progresivno obdavčenje, ker znaša davek vedno enak odstotek ne glede na višino obdavčljivega dohodka. Edini progresivni državni davek je dopolnilni davek, od katerega pa ima država le 2 odstotka vsega davčnega dohodka. Medtem pa imajo od podobnih davkov, to je takih, za katere velja progresivnost (postopno višanje davčnega odstotka z višanjem obdavčljivega dohodka), nekatere druge države naslednje odstotke od skupnih davčnih dohodkov:	Francija 9 odstotkov,
Belgija 29, Nemčija 23,7, Nizozemska 33, Luksemburg 36 in Združene države Amerike 48 odstotkov. Pa še že tako nizkemu obdavčenju velikih kapitalov . se razni kapitalisti pri nas izognejo, saj je prišla njihova spretnost pri utajah dohodkov že v pregovor po vsem svetu. Tako pravijo n. pr. drugod, da v Italiji, Španiji in Južni Ameriki ne plača dobodarine nihče, ki ima res «prave», to je velike dohodke, V Italiji se je razpasla navada, da se razni «upravniki» vozijo v razkošnih avtomobilih, stanujejo v razkošnih stanovanjih, ko pa jih hočejo obdavčiti, se izgovarjajo, da je vse to pravzaprav last družbe, ki jo u-pravljajo. Drugi se zopet izgovarjajo, češ kdor več potroši več plača, kar pa je ne-
smisel, kot smo ravno zgoraj ugotovili.
Glede vprašanja, kdaj plačuje človek posredne davke, to je trošarino, je treba reči, da jo plačuje pač vedno: ko kupi na primer žarnico, meso, sladkor, kos mila straniščni papir, ko prižge luč, se pelje s tramvajem, gre k brivcu ali izpije skodelico kave. Človek torej ne more ubežati trošarini Kar se tiče primerjav z drugimi državami, hiso lahke, ker je odvisno od tega, koliko kdo zasluži in potroši, kar je vedno relativno. Vendar pa je jasno, da jemljejo druge države vprašanje obdavčevanja bolj resno in da veljajo marsikje zelo hude kazni za davčne utaje, medtem ko se plača pri nas kvečjemu kaka globa. Tudi glede davčne politike pač odloča tenka vrbnja plast družbe, ki jo kroji tako, da nosijo glavno breme vedno reveži.
Poklicne bolezni
a Poslovati na železniški postaji nova blagajna za potnike
“ai>es 11. t. m. z začetkom ob 15. uri lilm:
W>m: »
E
in KR Z
rtflfunoiui ni«
VPRAŠANJE:	Mislim, da
precej ljudi zboli za poklicnimi boleznimi, to je boleznimi, ki so v zoezi z njihovim delom. Zato bi rad vedel, katere stroke so najbolj podvržene živčnim obolenjem in jetiki.
ODGOVOR: To vprašanje je vsekakor zelo važno. Splošno je znano, da obstajajo tesne vezi med delom in zdravjem in ta odnos ne velja le za tiste, ki so podvrženi posebnemu tveganju, kakor na primer delavci, marveč tudi za uradnike, ki niso zavarovani proti nezgodam na delu in proti poklicnim boleznim. Zato bi bilo zelo zanimivo in koristno imeti na razpolago podatke, ki bi nam pokazali, v kolikšni meri lahko vsako delo škoduje zdravju. Zal je to ugotovljeno le za posebne primere, zlasti za delavce, ki so podvrženi nezgodam na delu in poklicnim boleznim, medtem ko za večino drugih primerov to ni ugotovljeno. Tako je na primer iz zdravniških raziskav ugotovljeno, da so tramvajski vozači in sprevodniki podvrženi obolenju za želodčnimi čiri, ali želodčnim in črevesnim motnjam, da se tipkaricam utegne izkriviti hrbtenica ter da se delavci, ki izdelujejo določena tekstilna vlakna na splošno laže nalezejo artritičnih bolezni kot drugi.
Pred nekaj leti je INAM objavljal zanimive podatke o nagnjenju za obolenja ' raznih strok, toda podatki so se tikali samo delavcev. Kasneje pa ni več objavljal zadevnih statističnih podatkov ter se omejeval le na splošne podatke o širokih zavorovalnih panogah (o industriji, trgovini, kmetijstvu), ne da bi to podrobneje razčlenjeval. Vzrok za to spremembo je treba pripisati temu, da določenim krogom, to je delodajalcem, ni prijalo, da bi se vedelo, da je med delavci, ki izdelujejo na primer umetna tekstilna vlakna največ obolenj, in sicer skoraj za vsemi boleznimi.
Spričo tega ne razpolagamo z zadostnimi podatki, da bi lahko ugodili vašemu zanimanju. Lahko le povemo, da so se po podatkih INAM duševne motnje (in sicer samo tiste, ki spadajo pod bolniško zavarovanje INAM, ko ne gre za sprejem v umobolnico) zvišale od 5.4 na vsakih tisoč zavarovancev v letu 1954 na 7,8 na vsakih 1000 zavarovancev v letu 1957. 2ivčne bolezni so se v tem času zvišale od 26,1 primera na tisoč na 29,2 primera. Kar se tiče jetike, ugotavlja neka študija INPS, da je od zavarovancev, ki so jih sprejeli leta 1959 v milanski pokrajini v zdravi-šča, odpadlo 26,5 odstotka na industrijsko stroko, 21,7 na trgovinsko stroko in razne javne usluge, 9 odstotkov, na gospodinje, 8 odstotkov, na u-pravne in tehniške poklice itd. Ti podatki pa ne zadostujejo, da bi izčrpno odgovorili na vaše vprašanje.
Vsekakor pa se morajo delavci, uradniki in njihove sindikalne organizacije potegovati za to, da se to vprašanje tečno prouči, saj bi se s tem dobili podatki, ki bi pomagali izboljšati delovne pogoje ter omogočili konkretne pobude za preventivno delovanje in profilakso v zaščito zdravja delovnih ljudi in tudi za določanje njihovih mezd in plač.
Delovanje INAM v preteklem letu
Nad 90.000 prebivalcev na Goriškem zavarovanih pri bolniški blagajni
Obvestilo živinorejcem iz Gorice, Sovodenj in Steverjana
Predpisanih je bilo za nad 311 milijonov zdravil, za oskrbo v bolnišnicah pa je bilo izplačanih nad 337 milijonov - Učinkoviti ukrepi proti intluenci in drugim epidemičnim boleznim
Pokrajinski odbor zavoda za-bolniško zavarovanje (INAM), ki ima v svoji sredi zastopnike delavcev in delodajalcev, kakor tudi državne kontrolne organe, je na svoji zadnji seji dne 8. maja pregledal in odobril tehnično in moralno poročilo, ki spremlja upravni obračun za leto 1960.
Poročilo prikazuje delovanje te ustanove in nudi celo vrsto zanimivih podatkov, ki prikazujejo, kaj vse je ustanova napravila, da bi bolne delavce zopet usposobila za izvrševanje njihovega dela.
Glede tega naj omenimo zlasti influenco, ki se je pojavila v januarju in februarju v takem obsegu, da jo lahko primerjamo s prejšnjo epidemijo; sprejeti so 'bili potrebni ukrepi, da se je z uspehom premagala vsaka nevarnost, tudi ko je influenc? dosegla najbolj ostro obliko, znano pod imenom »azijska«.
Zavarovanih je bilo na Goriškem 74.361 delavcev in njihovih družinskih članov; od teh jih pripada 69,77 odstotka industriji. Na drugem mestu je kmetijstvo s 7,58 odst., trgovina s 5,85 odst. in uslužbenci zavarovalnih in denarnih zavodov z 0,35 odstotka.
Poleg delavcev zgoraj omenjenih kategorij pa podpira INAM, v okviru posebnih zakonskih predpisov o bolniškem zavarovanju, tudi gospodinjske pomočnice, in pomočnike ter upokojence zavoda INPS, ki predstavljajo prvi 1,06 odstotka in drugi 15,30 odstotka zavarovanega prebivalstva.
V lanskem letu so zdravniki bolniške blagajne imeli 14.507 primerov zdravljenja s 308.474 dnevi bolezni, od katerih je bilo 226.974 plačanih in je zavod v ta namen potrošil 193.445.589 lir. Gospodarska pomoč materam je v 239 primerih znesla nekaj nad 30 milijonov lir.
Za navadno in posebno zdravljenje, ki so ga deležni zavarovanci pri zdravstvenih ustanovah INAM na Goriškem, so bila zabeležena 553 tisoč 903 zdravljenja v ambulanti in 37.000 zdravljenj na domu; vsak zavarovanec je bil torej deležen povprečno 7.45 zdravljenj v ambulanti in 0,50 zdravljenj na domu. K zgornjim številkam je treba pristaviti še 265.222 tera-pevtičnih zdravljenj z navadnimi injekcijami, 12.068 endo-venoznih injekcij, 12.111 radioloških pregledov in 17.778 kabinetnih pregledov.
Posebej je treba omeniti tudi pomoč v zdravilih, zaradi pobijanja mnenja, da bolniška blagajna daje svojim zavarovancem samo bikarbonat in destilirano vodo. Zavarovanci te ustanove so dobili 598.419 predpisov za zdravila, od katerih jih je bilo 479.715 za specialitete. Vrednost predpisanih zdravil znaša nekaj
Okradli so avstrijskega turista
Avstrijski turist F-rdinand Grinschgl, ki je te dni obiskal naše mesto, ne bo pač imel lepega spomina na Tr»t Predvčerajšnjim si je ogledoval mesto in se nekoliko -utiudil. Zaradi tega se je usedel na klop v parku pred železniško ipostajo in zadremal. To je za-ipazil neki malopridnež in mu ikradel iz žepa denarnico, v cateri je Grinschgl imel pot-i list ter 18 tisoč lir.
Ko se je prebudil in zapazil, da nima več denarnice, je odšel na bližnji komisariat in prijavil tatvino.
^TRGOVINA VERBITZ
'ILNA PRODAJA
vehkih količin TKANIN - VI-ATNA - »ROB-IVKliA lll-AOA - OMBJ - KONFKK4JJK PO NEVERJETNIH O E N A H
-®c|a in najbolj izredna
Ocr
fakturna trgovina V E R B I T Z - Trg Oapedale »
in Ul. M- Naurizio 15	-	T	K	N	I'
nad 311 milijonov lir ali povprečno po 446 lir vsako. Na vsakega zavarovanca pride povprečno por 8.59 predpisanih zdravil. .
V razne bolnišnice je bilo poslanih 8.906 bolnikov, ki so napravili tam 119.952 dni bolo-vanja; to ,je stalo skoraj 338 milijonov lir. Bolnike je IN AM: pošiljal pretežno v bolnišnice na Goriškem, kadar pa so potrebovali posebnega zdravljenja v specializirane bolnišnice in univerzitetne klinike.
K tej normalni pomoči v bolezni pa moramo dodati še naknadno pomoč, med katero spadajo kopališka zdravljenja, kjer smo lani zabeležili 1.7-15 dni zdravljenj, dalje razne proteze, od katerih 228 zobnih; predpisanih je bilo 1.140 naočnikov in 48 ortope-
dičnih pripomočkov ter 309 raznih terapevtičnih pripomočkov.
Delavski otroci, ki jim je bilo potrebno po zdravljenju spremeniti tudi zrak, so bili poslani v obmorske ali gorske kolonije; v takih kolonijah so otroci prebili lani 475 dni. Pri dopolnilnem zdravljenju je treba dodati še 43 izplačil izrednih podpor v skupnem znesku 1.187.400 lir, ki so jih bili deležni delavci, kateri so se nahajali v posebnih potrebah zaradi dolgotrajne bolezni.
To je statistični prikaz delovanja Pokrajinskega zavoda za bolniško zavarovanje na Goriškem, ki se trudi, da bi še nadalje izpopolnil organizacijo svoje službe in pomoči zdravja potrebnim zavarovancem.
V Rrathem bodo pričeli pregledovati govejo živino
Veterinar dr. Vida bo živali cepil, da ugotovi, če so tuberkulozne - Pregled bo brezplačen
Da bi se zboljšalo zdravstveno stanje goveje živine, so pristojne oblasti pričele z obsežno akcijo, ki jo bomo na kratko opisali, da bi bili živinorejci občin Gorica, So-vodnje in Števerjan, ki gojijo živali za pridelovanje mleka, o njej obveščeni.
Za sedaj so se vsi napori veterinarskih oblasti usmerili na zatiranje tuberkuloze med živino, ker povzroča izredno škodo živinoreji in predstavlja stalno nevarnost za zdravje prebivalstva.
Zdravje živali je osnovni pogoj za njen razvoj, zlasti pa za tiste živali, ki jih gojijo za pridobivanje mleka. To pa je mogoče doseči samo z neprestanim nadzorstvom vsake posamezne živali v hlevu in z odstranitvijo obolelih. Od časa do časa jih je treba podvreči pregledu in zelo skrbno paziti pri nakupu novih živali.
Dandanes je mogoče na zelo preprost način izvršiti zdrav-
iMiiiiiiiiiiiimiimiiiitiitiiiMiiiiiimimiiitiiiiiimiiiitiiiitiiiimiiiiiiiintifiimiiiinmimiiHiiiimmiiiiiiiiiitiiiiimiHiiiiimiiiifiMiiiiiHiiiiiiiiiii
Seja skupščine kmečke bolniške blagajne
Lanski obračun izkazuje
13 milijonov lir primanjkljaja
Državni prispevek za kritje stroškov bolniških blagajn naj bi se poveča!
Pred dnevi je bila na sede-1 ji državni prispevek za spe-žu pokrajinske kmečke bolni- j cialne zdravniške preglede in
ške blagajne v Gorici skupščina predsednikov vseh občinskih bolniških blagajn, na kateri so izvolili pokrajinski svet, v katerem je tudi predstavnik Slovencev Miroslav Lukman iz Sovodenj. Ostaii člani sveta so Mario Ballaben, Francesco Brumat, Fabiano Bregant, Marino Cechet, Gio-vanni Galas, Angelo Glessi, Rocco Madriz, Sighifredo Vi-doz, Luigi Verzegnassi in Al-doro Boscarol.
Lista je sestavljena iz predstavnikov Coltivatori diretti in Agricoltori giuliani. Za izvoljeno listo so glasovali vsi prisotni razen treh,, ki so oddali bele glasovnice, en predstavnik občinske blagajne pa je oddal preferenčni glas.
Odobrili so obračun za leto 1960, ki izkazuje 13 milijonov lir primanjkljaja. Da bi pokrajinska blagajna lahko bolj? delovala, bi se moral povečati prispevek, ki ga država daje tej ustanovi. Doslej je država prispevala po 1.500 lir za vsakega zavarovanega kmetovalca. Za odpravo primanjkljaja se mora povečati državni prispevek, ,zakaj v nasprotnem primeru bo blagajna prisiljena povečati zneske, ki jih vplačujejo kmetje, kot se je to že primerilo na Videmskem in v drugih pokrajinah. Zaradi tega je Kmečka zveza mnenja, da bi se moral v parlamentu sprejeti zakonski osnutek levičarskih poslancev, ki predvideva več-
zdravljenje v bolnišnicah.
lit  	mn	um	n	m	n	m	um	m	mm,milimi imuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii imun min
S seje pokrajinskega odbora
Skoro 34 milijonov lani
za revne in nezakonske otroke
Oddaja del za nekatere šolske gradnje - Nad 30 milijonov potrošenih lani za higienski laboratorij
V torek popoldne je imel pokrajinski odbor svojo običajno tedensko sejo pod predsedstvom dr. Polesija. Uvodoma je dr. Polesi obvestil odbornike, glede izida dražbe za oddajo gradbenih del pri šolski telovadnici realnega liceja v Tržiču za katera je do ločenih 20 milijonov lir. Dela so bila oddana podjetjem Nazario Romani, Bruno Oti vieri, Vittorio Braico in Gnido Benes, in sicer zidarska, mizarska, električarska in slikarska dela. Ponoviti pa bodo morali dražbo za napeljavo ogrevalnih naprav.
Dr. Polesi je nato poročal o postopku v zvezi z bližnjim začetkom gradnje industrij sko-tehnične šole v Gorici s posebnim ozirom na tehnično izjavo, ki jo je dal višji svet za javna dela glede tega načr-ta za izvedbo katerega je predvidenih 450 milijonov lir. K D bo prišel odlok, ki bo odobril ta načrt, bodo take,, razpisali dražbo za oddajo gradbenih del.
Pokrajinski tajnik dr. Grion je nato poročal o problemin, ki so jih obravnavali na zadnjem zasedanju zveze pokrajin Treh Benečij, kjer so med drugim imenovali za pred sednika zveze Alberta Bagag-giola, predsednika pokrajine v Benetkah.
Odborniki so nato odobrili
razdelitev med pokrajino in posamezne občine skupnega zneska 24.513.290 lir, kolikor je bilo potrošenega lani za podporo nezakonskim otrokom, ki so bili priznani sa mo od matere, in zneska 4 milijonov 680.225 lir, ki je bil potrošen za najdenčke.
Prav tako so odobrili razdelitev stroškov iz leta 1960 za higienski in profilaktični laboratorij, ki znašajo 30 milijonov 530.000 lir, ,kakor tudi razdelitev 545.695 lir stroškov za nabavo cepiva proti davici v lanskem letu.
Odborniki so odobrili tudi vsoto 270.000 lir za nakup potrebnega blaga za pokrajinski zavod za pomoč najmlajšim Odobrili so nadalje, da bodo nakupili za pokrajinsko posestvo pri umobolnici motoi-no kopalko.
Ker se bliža poletje, so razpravljali tudi o organizaciji obmorskih in gorskih kolonii zs otroke raznih pokrajinskih zavodov. Tako bomo že junija meseca poslali gojence gluhonemnice iz Gorice na letovanje v Gradež, ker je ve-č;na teh gojencev iz hribovitih krajev in jim bo kakih 20 dni letovanja ob morju zelo koristilo.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Predsednik Goriških mesarjev odlikovan
Vsedržavna zveza mesarjev je letos 1. maja odlikovala v Rimu predsednika pokrajin ske skupine mesarjev v Gorici Vittoria Spangherja. V priznanje njegovega desetletnega dela v tem svojstvu so mu podarili zlato kolajno in posebno listino, ki jo je podpisal predsednik državne zveze mesarjev Pedro Galliani z naslednjim posvetilom:
»Državna zveza mesarjev poklanja gospodu Vittoriu Spangherju, predsedniku skupine mesarjev iz Gorice, za njegovo več kot desetletno ne prekinjeno delo in organizacijske zasluge v korist kategorije«.
Odlikovancu čestitajo predsednik pokrajinske zveze trgovcev in vsi njeni člani, zlasti pa mesarji.
Dva izleta SPD
Slovensko planinsko društvo iz Gorice je priredilo preteklo nedeljo celodnevni izlet na Trstelj. Prepejšnja skupina u-deležencev se je-odpeljala z vlakom do Prvačine in od tu peš na vrh do koče.
Ker je bil ponoči dež, se je izletnikom nudil z vrha krasen razgled in z daljnogledom je bilo mogoče videti do beneške lagune. Za dobro razpoloženje je poskrbel tudi gospodar, ki je iz raznih škatel in škatlic pričaral dobro kosilo, da je šlo vsem v slast. V najboljšem razpoloženju in
z lepim pomladanskim cvetjem, so se izletniki vrnili z
večernim vlakom domov.
V nedeljo 21. maja pa priredi SPD še en celodnevni izlet. To pot bodo izletniki imeli za cilj Kambreško - Srednje. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 6.55 do Kanala, od tu peš na Kambreško-Srednje, ter nato skozi Ročinj v Avče na vlak.
Kosilo iz nahrbtnika. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. do sobote 20. t. m. dopoldne.
Vol ga je dregnil v tilnik
Včeraj -okrog-ttr’nTe~su" i av--lom Zelenega križa-- odpeljali v goriško bolnišnico 81-letne-ga Emila Sibaua iz Villano-ve pri Farri.
Ko je imel zjutraj opravka pri živini, ga je neki vol suni! z rogmi v tilnik, da je takoj začutil hude bolečine. V goriški bolnišnici so ugotovili, da gre po vsej verjetnosti za zlom kosti in so ga zato pridržali na zdravljenju.
Pri igri si je zlomila nogo
Včeraj okrog 17. ure se je 10-letna Claudia Scaramuzza iz Podgore Ul. Calvario 26 igrala na domačem dvorišču. Pri tem pa je po nesreči padla in se ni mogla več dvigniti. Poklicali so rešilni avto ZK, ki jo je odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ugotovili, da si je deklica zlomila desno nogo. Pridržali so jo na zdravljenju.
m sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
Co/tivatore i
VOTA BENE fffPi e con fiduo/a
h BONOMIANA to n. 2
4 im ilmtoelo dtltti lin form a dalli im sssv«na
&OšIOMI8MO ,i Vito! dir« Bii.vomia, Bo\t\, Bkskvoi.knza e OksjskomtA .. Konvoji« BON0MI "BONOMIBMO.. »
——-----------------  n	- ,m 'hovimen*« <ti siiltdariotk nat« dal-
laffirtttioso vmoolo tri BOKOMI n i Produttori Agricoii in nedici Hiint di lotte e dl vittorie.
RICOROALE i - 1« pib importauii;
- t.mvnz. mtbm. * 6 mllleni « m»«» 4i c«Wr«iw!
— 1»	Ji vkcIiMii « 800 mil« mali
r«k0«*ito* 4«ir	tul	kMliOTM
— t’ •beklion* d»ll« »ovnimpon« mi rajjil, »grari
- la dal pra«! dal prodom a^rteoti it prane min.mo dal burro a dali« cimi
- la leppa eonlro i dana! daMa calamM
— II fonde dhrolatfon« p.r i' acetnilo dl rnacdhm«
<U09»»0 wl plane di Iv.luppo dalf A9rlco««r» "PIANO Vt»0£„
Im M lr T l A da *ol» uzd 1960
Im fotto ri*|iartniiifc iti -•nltivatori tli Reggi« 114 mil ioni. U#i paguto 2.459 lire i» madia per mutasto liai s p e«o 4.461 Ure eolt il cmitriliuto deli« Stato,
( ON t BON F A : I INAM ha p«9«io dar nuei mutuari nat 1Č60 I« madia di t. 5 P 70 9« Ardftlafti hanno p«9»io nat 19i0 ta m. di t. i 87J mn 9«n«ric,
ld«*'i<> »igiiitieii amminiHtntre «<>» i-oittpvtenzit «d onentit !: CoHivalor«. i It* le iviiitni- j.nsMin.i 1'ontfniiiire a fare del l»>ne VOTA	E	E A I	V O T A B f
la “BONOMIANA
lista n. 2
Levičarski demokristjanski tednik uPoliticai), je objavil zgornji lepak, ki ga je bonomijanska organizacija Coltivatori diretti objavila ob zadnjih volitvah bolniških blagajn, z naslednjim komentarjem: iiKult osebnosti!*
stveni pregled živine v hlevu. Zaradi prizadevanja pristojnih uradov, predvsem pa go-riške pokrajinske uprave, so na razpolago sredstva, ki o-mogočajo lastniku živali njen brezplačen pregled. Takšen pregled je velike važnosti in zagotavlja uspeh. Od živinorejcev se ne zahteva drugega, kot da pokaže nekaj dobre volje.
V zadnjem času so v gori-ški pokrajini pregledali 8387 govejih živali v 812 hlevih. Ugotovili so, da je 10 odstotkov pregledanih govejih živali pozitivno reagiralo na tu-berkulino. 62 odst. hlevov jih je bilo popolnoma zdravih, medtem ko jih je 38 odstot. reagiralo na pozitiven način.
S tem pregledom je bilo mogoče točno ugotoviti zdravstveno stanje živali, predvsem pa je bilo mogoče nuditi vsem živinorejcem dokaz, na kako enostaven in za živali neškodljiv način je mogoče izvršiti pregled brez izgube časa in kakršnegakoli stroška. Živinorejec, kakor smo rekli, mora pri tem pokazati samo nekoliko dobre volje, to se pravi držati mora živali pri miru.
Pregled bodo izvršili v hlevih občin Gorica, Sovodnje in Števerjan, ,kjer bodo postopoma, začenši v prihodnjih tednih, v nekaj mesecih pregledali vso živino. Občinski veterinar dr. Luigi Vida, ki je prejel za izvršitev te akcije posebna pooblastila, bo vsako žival cepil na korenu repa in bo po dveh ali treh dnevih pregledal,, če je cepivo povzročilo reakcijo. Vsem pregledanim živalim bodo pritisnili na uho živinsko značko. Na podlagi rezultatov bodo lastniku živali svetovali, kako naj ravna z živaljo.
Vse to spada v začetek ob sežnega programa za okrepitev in zboljšanje stanja v ži-
vinoreji na podlagi zakona 1367 od 27. navembra 1956. leta.
Ker je mleko važen prehrambeni artikel, smo prepričani, ,da bodo vsi živinorejci razumeli pomen te akcije in da bodo pomagali veterinarju dr. Vidi pri njegovem delu.  «»---------------------
Umrl je Jožef Tomšič
iz
V torek zvečer ob 19. uri je nenadoma umrl v goriški bolnišnici Jožef Tomšič s Klanca v Sovodnjah. Čeprav je mož v preteklem februarju dopolnil 74 let, pa je bil še krepak in poln življenja in zato je novica o njegovi smrti vse presenetila.
V ponedeljek se je začel čutiti slabo in poklicali so rešilni voz Zelenega križa, da ga je odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici. Zdravniki pa mu niso mogli več pomagati in tako je naslednji dan podlegel nagli pljučnici.
Pogreb bo danes, v četrtek, ob IS. uri iz domače hiše na Klancu na sovodenjsko pokopališče.
Pokojnik je bil trdna delavska korenina, saj je bi! celih 50 let zaposlen pri podjet-tju Brunnsiveiler, in zaveden slovenski gospodar ter v tem oziru lahko marsikomu za vzgled. Bil je tudi stalen čl-tatelj in naročnik našega lista ter na splošno razgledan človek.
Zapustil je ženo in hčer, ki je soproga našega župana Jožefa Ceščuta. Družini 'zre-kamo v imenu številnih znancev in prijateljev ter tudi v imenu našega uredništva i-skreno sožalje ob tej hudi izgubi, pokojniku pa že’imo miren p očitek v domači zemlji.
Vpisovanje za mladinski izlet v Planico
Na Goriškem vpisujejo za mladinski izlet v Planico, kjer ho_v. nedelja 21. maja srečanje slovenske mladine iz Kokoške, Italije in Slovenije naslednji poverjeniki:
Sovodnje: Davorin Pelicon in Mirko Kusrpin
Pevma: Darko Bensa in Nadja Sosol
Oslavje: Karel Primožič
Dol: Ciril Pahor
Poljane: Bruno Lavrenčič
Vrh: Severino Cotič
Doberdob: Evgen Peric
Števerjan: Ivan Klanjšček in Ivan Humar
Standrež: Prosvetno društvo od 20. do 21. ure
Vpisovanje se zaključi v nedeljo 14. maja.
iiiiimimmiiiiimimmiiiiiiiiiiiimiiiimiiiitiimiiiimiiimiimiimimiiiiiiimiiiminimmiiii
Iz Tržiča
Jutri v ladjedelnic volitve	notranje
Volitve se bo udeležilo pet kandidatnih list Program in kandidati FI0M
V petek bodo v tržiški ladjedelnici izvolili novo notranjo delavsko komisijo, ki bo letos imela 20 članov, in to 13 jih bo imel ladjedelniški, 7 pa elektromehanični oddelek. V borbo za glasove so stopile sledeče sindikalne organizacije: FIOM, UIL, CISL, CISAL in CISNAL. Predvideva se, da bo zaradi splošnega nezadovoljstva FIOM še bolj utrdila med delavstvom svoj položaj.
Sindikalna borba je bila letos zelo vneta in je FIOM s pomočjo drugih sindikalnih organizacij dosegla take spo razume v ladjedelniškem sektorju, ki so velike važnosti. Naj omenimo samo, da so dosegli, da vsi delavci dobijo proizvodno nagrado, da se ne premestijo tehnični uradi v Genovo in da zopet obratujejo elektromehanični oddelki. Letošnji program FIOM je sledeči: 1. Za razvoj vseh u-stanov IRI in da se v Tržiču v čim krajšem času Zgradi fretji oddelek, ki bi nadomestil bivšo OMFA. S tem bi namreč 1700 začasno odpuščenih delavcev prišlo zopet na svoja delovna mesta. 2. Da se dosežejo boljši delovni pogoji in da se doseže sporazum tudi za druge kategorije, ter da ravnateljstvo spoštuje obstoječe sporazume. 3. Moderni žira INAM v Tržiču. Zato je dolžnost vsakega delavca, da voli listo štev. 3 FIOM-CGIL, ker je edino ta sindikalna organizacija, ki se bori za enotnost in za koristi delavstva.
Na listi FIOM kandidirajo sledeči kandidati:
Ladjedelniški oddelek (delavci):	Giuseppe Lorenzon,
Renato Valkovič, Sergio Pa-renzan, Carlo Cernic (iz Doberdoba), Edi-Dante Sabba , din, Mario Cecchet, Umberto
Clapiz, Giuliano Tartaro, Ne* reo Vinci, Luigi Bertos, Osiri-de Bressan, Deligio Lauren-cich,, Angelo Princes, Umben-to Macor, Alberto Franco, Francesco Munari; uradniki: Vittorio Semola in Luciano Sartori.
Elektromehanični oddelek: Giovanni Martinelli, Antonio Legovini, Sigfrido Salmessi, Arduino Menon, Giuliano Frandoli, Luciano Riccobon, Umberto Dolso, Marcello Be-los, Enzo Buttiglion.
OD VČERAJ DO DANES
1 N O
J
r C.ORll.l
CORSO. 14.30: «Car Aljaske«, R. Burton in C. Jones. Barvni film.
VERDI. 15.00: ((Zločin četrte dimenzije«, R. Langsing in L. Meriwether. Ameriški barvni film.
VITTORIA. 14.45: «Veliko nebo«, K. Douglas in B. Pa-get. Ameriški film.
CENTRALE. 15.00:	«Vatusi«,
G. Montgomery in D. Far-rar. Ameriški barvni film.
MODERNO. 15.00:	«Saracen-
ska simitara«, C. Alonso in L. Barker. Barvni film.
 «»-------
DEŽURNA LEKAHNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Urbani - Albanese, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
 #»-----
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,4 stopinje ob 15.15 in najnižjo 10 stopinj ob 3.30; vlage je bilo 45 odstotkov.
L
PRIMORSKI DNEVNIK
Za svetovno krono welter junior kategorije
Duilio Loi ohranil naslov
Svetovnemu prvaku so prisodili 218 točk, izzivaeu Ortizu pa 202 Knock down Ortiza v šesti rundi
MILAN, 8, — Duilio Loi je ponovno premagal po točkah Carlosa Ortiza in s tem obdržal naslov svetovnega prvaka welter junior kategorije. Razsodba je bila izrečena soglasno. Sodnik, Američan Carter, je prisodil 70 točk Loiu in 67 Ortizu, stranska sodnika Švicar Neuho‘dold 74:69 in Francoz Schemann 74:66 vedno v Loievo korist. Skupno je Loiu pripadlo 218, Ortizu pa 202 točki.
Današnji dvoboj za naslov
prvaka je bil skozi in skozi napet in včasih tudi dramatičen. Loi se je ponovno izkazal kot odličen tehnik in poznavalec boksa do najmanjših potankosti, medtem ko je Ortiz skušal s svojimi napadi v divjem tempu upehati svojega stareišesa nasprotnika.
Prav zato je ze v prvi rundi prešel v napad in začei Loia obdelovati po telesu. Italijan se je po začetni zmedenosti znašel in udaril nasprotnika po obrazu ter mu povzročil krvavitev iz nosa. V drugi rundi sta si nasprotnika izmenjala precej udarcev. Loi je večkrat ustavil, napade Portoričana in mu je t.ud> uspesno odgovoril, s čimer je prisilil Ortiza, da je postal bolj pazljiv v obrambi in da se ni tako bliskovito zaganjal v napad kot v prvih minutah borbe. V četrti rundi se je svetovni prvak oprijel svoje priljubljene taKtike. Zavedajoč se prednosti, ki si jo je nabral v prvih rudnah, je prepustil pobudo nasprotniku vedno seveda pripravljen, da si zagotovi končni udarec. Tudi izzivač je v peti rundi spremenil taktiko in je hotel Loia motiti z levico, da bi odprl pot do cilja desnici. To _ »e mu je večkrat tudi posrečilo in Loi se je moral umikati s precejšnjo podplutbo na desni strani obraza.
V šesti rundi je Ortiz vztrajal v besnem najiadu z divjim tempom, a Loi je odlično zaustavljal njegove udarce. Nepričakovano pa je Loi prekinil Ortizove napade in sprožil močan udarec z levico. Portoričan se je zamajal in so zvrnil na tla,-kjer je ostal
4 sekunde. V naslednji rundi je Loi vztrajal v napadu in skušal priti do uspeha pred določenim rokom, toda to se mu ni posrečilo kljub številnim udarcem, katere je Ortiz skušal na vse mogoče načine odbiti.
Od osme runde dalje je Ortiz ponovno šel v napad z namenom, da zniža razliko, vendar je našel v Loiu vedno pripravljenega borca, ki mu je ne samo onemogočal udarce, temveč je tudi uspešno odgovoril z uppercuti in kro-šeji. Portoričan je hotel na vsak način priti do krošeja z desnico, s katerim je hotel Loia spraviti na tla, toda Italijan je bil buden in mu je stalno onemogočal sproženje nevarnih udarcev.
Loi je imel že v deseti rundi praktično zmago v rokah. Razlika v točkah je bila prevelika, da bi jo Ortiz zmanjšal,	a	to	ni motilo	Portoričana,	ki	se	je boril z	vsemi si-
lami Večkrat mu je uspelo presenetiti Loia, a ta se je takoj opomogel, se zaprl v obrambo in večkrat zadel z desnico nasprotnika po obrazu. Zadnji dve rundi sta bili najbolj dramatični, ker si je hotel Ortiz izsiliti predčasno zmago, čeprav utrujen, mu je Loi odgovarjal z udarci z desnico in levico. V zadnji minuti borbe sta si boksarja divje izmenjala udarce. Loi je zdrsnil, a se je takoj dvignil	in	se	pognal v	borbo, ki
se	je	zaključila s	silovitimi
udarci in protiudarci.
Komentirati dvoboj skoraj nima smisla, ker že sama kronika pove vse. Loi se je še
tniitiliiiMiiiiiiiinimiMiiiiiiitimiiiiiiiiiimiiiiiiiiHilMiimiiiluliililitiiiHitiiiiiiiiiiillliniiiiii;
Prvenstvo B-lige v baseballu
Porazna nedelja za tržaška kluba
AB Trieste je klonil doma pred Verono, BC Alpina pa je morala za eno točko razlike prepustiti zmago Legnanu
Preteklo nedeljo se je pričelo prvenstvo B fige v baseballu Prvo kolo se je za obe tržaški moštvi končalo kar slabo Na openskem igrišču je Verona premagala AB Trieste z rezultatom 6:1, Alpina pa ki je igrala v San Vittore Olona pri Milanu, je tudi morala kloniti Legnanu z razliko ene same točke in sicer 10:9 in to kljub temu, da je še v šestem inningu (času) zmagovala 9:3. _______________
Trst ni znal pokazati z Verono kar bi moral in kar se je pričakovalo od njega. Pomanjkljiva igra in
enkrat izkazal in je celo dokazal, da je kljub 32. letom izboljša! ne samo taktiko temveč tudi silo udarcev.
Ortiz se je po dvoboju zaprl v slačilnico in šele po dolgem prigovarjanju je spregovoril nekaj besed z novinarji. ((Tokrat« je lealno priznal Portoričan, «je bil Loi izvrsten in prav je, da je zmaga pripadla njemu.« Loi je bil vesel kot otrok in je vsem kazal rano na prstu, ki se mu je med dvobojem ponovno odprla. «Upam» je razposojeno dejal prisotnim misleč na nedavne izjave njegovega nasprotnika, «da me bo Ortiz sedaj spoštoval vsaj kot boksarja.«
Danes nogometno prvenstvo B-lige
Trdo delo Triestine z nevarno Reggiano
Sadar v krilski vrsti, Mantovani in Fogar na krilu . Tudi za današnjo tekmo na stadionu pri Sv. Soboti znižane cene
Pet tekem manjka še do konca prvenstva B-lige in Triestina si je do danes nabrala vsega skupaj 29 točk. Tržaško moštvo čakajo še tri zunanja srečanja v Catanza-ru, v San Benedettu del Tronto in v Genovi in dve na domačih tleh, danes z močno Reggiano in z Novaro.
Koliko točk si bo Triestina še nabrala? Vse kaže, da bo tržaško moštvo končalo letošnje ne preveč ugodno in prijetno prvenstvo v rešilni co-
ni. Za to pa je treba priti do točk vsaj med tekmami pred lastnimi navijači.
Tega se vodstvo Triestine dobro zaveda in je ponovno
MiiimiimiiiiitiimiitmiiiiimiiiiiimiiiiiiiuintiiiiiimmmimiiHiimmiitiimiiiiiiiiiiiimii
Polfinalni tekmi za italijanski nogometni pokal
Laiio in	F
se uvrstila
Enajstmetrovke odločile zmago v korist Lazia Poraz Juventusa na florentinskih tleh
Lazio in Fiorentina sta si včeraj v polfinalu za italijanski pokal izsilila zmago nad Torinom prvi in nad Ju-ventusom druga. Rimsko moštvo je prišlo do zmage po u-spešnem streljanju enajstmetrovk, do katerih je moralo priti, ker se je srečanje tudi po podaljšku končalo neodločeno.
Srečanje med Laziom in Torinom se je zaključilo 1:1
(strelca: Carradori v 6’ in avtogol Janicha v 24’ p.p.) in ker pravilnik predvideva streljanje enajstmetrovk, je sodnik po končani tekmi povabil strelce k beli piki. Carradori jih je streljal za Lazio in je od šestih žog, spravil kar pet v mrežo, ki jo je branil Vie-ri. Nasprotno pa je Mazzero, ki je streljal za Torino, dvakrat zgrešil cilj in tako prepustil zmago domačinom.
V drugi polfinalni tekmi, ki je bila v Firencah, so domačini po prvem polčasu, ki se je po golih Milana za domačine in More za goste končal 1:1, v drugem delu igre še dvakrat presenetili obrambo Juventusa in dosegli zmago s 3:1.
Ze v 6’ je Marchesi iz e-najstmetrovke povedel Florentince v vodstvo, Da Costa pa je v 44’ dosegel tretji gol, ki je potrdil premoč domačinov na igrišču. Lazio in Fiorentina se bosta tako srečala za prvo in drugo mesto v finalnem srečanju, ki bo 29. junija, Torino in Juventus pa se bosta spoprijela za tretji in četrti stolček razpredelnice turnirja za italijanski nogometni pokal.
Med tekmo v Florenci se je vratar Juventusa Mattrel ta-
številne
pogreške igralcev so zadostovale, da si je Verona pridobila zmago na tujem igrišču.
Alpina pa je svojo prvo tekmo prvenstva proti Legnanu zelo dobro začela, a žal je slabo končala. Po petem inningu so Tržačani vodili z rezultatom 9:3, s še-*tim si je začel Legnano pridobivati točke, pa čeprav je do teh prihajal z nekorektno in grobo igro. Igralci Alpine ko so pač videli, da se Legnano približuje njihovemu rbzultatu in da se sodnik sploh ne meni za grobosti, so postali nervozni in niso več znali držati vajeti igre v svojih rokah. Od tod tudi presenetljiv poraz v zadnjih trenutkih igre. Alpina je proti Legnanu nastopila v naslednjih postavi:	Ferluga, Ga-
gliardo, Pečar, Sosič, Ravnic, Tagliaferro (Suc), Grilanc, Milič in Vaccari.
SZ BOR - GITeT
FIT - CONI
V soboto, 13. in nedeljo, 14. t. m. bo v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
MEDNARODNI
NAGRADO BOR
z udeležbo najboljših italijanskih, avstrijskih, slovenskih in domačih igralcev
Spored:
TURNIR ZA PIONIRJE TURNIR ZA III. KATEGORIJO TURNIR ZA II. KATEGORIJO TURNIR ZA I. KATEGORIJO TURNIR ZA DVOJICE
Urnik tekmovanja:
Sobota od 17 do 20 in od 21 do 23.30 Nedelja od 8.30 do 13 in od 14 dalje
ko poškodoval v trčenju s Pe-trisom, da so ga morali spremiti v bolnišnico. Nogometaša, ki so mu ugotovili poleg odrgnin po nogah tudi udarec v glavo s šokom, so pridržali s prognozo okrevanja v tednu dni.
Za nogometni pokal prvakov
31. t. m. v Bernu Benfica-Barcelona
BERN, 10. — Prireditveni odbor nogometnega turnirja za pokal prvakov je danes sklenil prisoditi zmago v tekmi Benfica - Rapid portugalskemu moštvu. Kot je znano, je prišlo med tekmo na Dunaju 4. t. m. do izgredov, zaradi katerih je bil sodnik prisiljen prekiniti srečanje 1’ pred koncem drugega polčasa.
Benfica se je tako uvrstila v finale, katerega bo odigrala 31. t. m. z Barcelono v Bernu.
Za svetovni nogometni pokal
Z zmago nad Severno Irsko Nemčija v finalni skupini
BERLIN 10. — Enajstorica Zahodne Nemčije je danes premagala z 2:1 Severno Irsko in se praktično že uvrstila v finalno skupino svetovnega nogometnega prvenstva. Nemci so premagali Irsko tudi v Belfastu s 4:3 in ker jim je uspelo odpraviti tudi Grčijo, so sedaj prvi v svoji skupini s 6 točkami pred Grčijo z 2 in Severno Irsko, ki je brez točk. V tej skupini bodo odigrali še dve tekmi in sicer Nemčija-Grčija in Irska-Grči-ja.
• * *
LONDON, 10. — V prijateljski nogometni tekmi je Anglija premagala Mehiko z 8:0. Prvi polčas se je končal s 4:0.
Svetovno šahovsko prvenstvo
Botvinik praktično ohranil svoj naslov
MOSKVA, 10. — Dvajseta
partija med Taljem in Botvi-nikom se je končala po 122 potezah v tretjem nadaljevanju na predlog Talja z remi. Botvinik vodi z 12:8. Bivšemu svetovnemu prvaku zadostuje samo še pol točke za ponovno osvojitev naslova prvaka.
poslalo igralce na Repentabor, kjer bodo ostali do danes zjutraj. Šele tik pred tekmo bodo prišli v mesto in odšli naravnost na stadion, kjer jih bo že čakala Reggiana, ki stremi višje in je v preteklem kolu prišla v kvalifikacijsko cono. Zato moramo predvidevati, da bo današnja tekma precej vroča in napeta.
Tržačani so se za današnjo tekmo doma in nedeljsko v Catanzaru dobro pripravili, pa čeprav brez napornega tre- priča začasna lestvica, bi samo škodovali
Namiznoteniški turnir za pokal Istranov
Tik pred koncem ekipnega tekmovanj ŠZ Bor še vedno čvrsto v vodsM
v
Ze zagotovljen pokal za najmočnejše društvo
Pet mesecev po svojem začetku je tekmovanje za pokal Istranov prišlo do zaključne faze. O prejšnjih turnirjih za Istrski pokal smo že večkrat pisali, vendar ne bo odveč, če ponovno, sedaj, ko so v teku zadnja srečanja, na kratko obnovimo potek tega propagandnega tekmova-
Runco.
nja.
Tekmovanje se deli na tri turnirje, od katerih se vsak sestoji iz petih: tri za posameznike in dva za dvojice. Vsi igralci so razdeljeni v tri skupine. Prvo in drugoplasi-rani igralec nižje skupine ima pravico do nastopa v višji kategoriji.
V prvih dveh tekmovanjih so igralci Bora zasedli prvi dve mesti v C in B skupini posameznikov in v B skupini dvojic. Borova premoč je bila zelo očitna, kar nazorno
mnga, ki igralcem. Zaradi odsotnosti poškodovanega Larinija je moral trener Trevisan vnesti nekaj sprememb v postavo. Sadar bo igral v krilski vrsti in ker bo igral tudi Fortuna-to, bo Mantovani prevzel vlogo levega krila, Fogar pa desnega.
V petek zjutraj se bodo Tržačani odpravili na pot proti Catanzaru. Ob povratku, ker jih čaka srečanje v San Benedettu ,ne bodo prišli v Trst, pač pa se bodo ustavili v Or-tona Mare, kjer bodo prihodnji četrtek odigrali trening tekmo s tamkajšnjim moštvom.
Triestina bo danes nastopila proti Reggiani v naslednji postavi:
Luison; Bernard Brach; Sadar, Frigeri, Degrassi; Fogar, Trevisan, Secchi, Fortunato in Mantovani.
Današnje tekme B lige
TRIESTINA-Reggiana
Como-Alessandria
Messina-Brescia
Genoa-Foggia
Catanzaro-Ozo Mantova
Palermo-Parma
Verona-Prato
S. Monza-Pro Patria
Novara-Sambenedettese
Marzotto-Venezia
RIM, 10. — Prijateljska tekma med angleško Manchester
Medtem ko igralci tekmujejo za kolajne, tekmujejo društva za dva pokala: pokal I-stranov, ki bo dodeljen društvu z največjim številom točk in pokal deželnega odbora GITeT, za društvo, ki bo nabralo največ točk v tekmovanju A skupin posameznikov in dvojic.
Dosedanje lestvice za skupine B, C, posamezniki in dvojice so naslednje:
1. BOR
2. UNI
3. CGS
4. Montuzza
5. RAS
6. La Soffitta
1.50D točk 43,5 točk 38!) točk 6(' točk 4t točk 5 točk
Za skupino A, posamezniki in dvojice:
1. RAS	330	točk
2. La Soffitta 200	točk
3. BOR	155	točk
4. UNI	50	točk
je
Skupna lestvica pa naslednja:
1. BOR	1.655	točk
2. UNI	485	točk
3. CGS	385	točk
4. RAS	375	točk
5. La Soffitta	205	točk
6. Montuzza	60	točk
V četrtek pa se je začel
tretji del turnirjev. Že v prvem večeru so Borovi zastopniki še enkrat potrdili svoj sloves. Kot je bilo pričakovati, je bila dodelitev prve-
United in rimskim Tevere, ka- ga mesta le notranja zadeva
terega sta ojačila igralca Rome Selmosson in Manfredini, se je končala s 3:2 v korist domačinov. Tudi prvi polčas se je končal z 2:1 v korist rimske enajsterice.
igralcev Bora. Ker Ukmar in mali Milič nista nastopila, je borba potekala med Tomšičem in Edijem Košuto. Slednji je potrdil svojo dobro kondicijo in v odločilni tek-
mi premagal Tomšiča.
Nekaj rezultatov iz tega dela tekmovanja:
Sčuka-Milič Drago 2:0 (21:13 ih 21:18)
Krevatin-Figliola 2:0 (21:17 in 21:16)
Košuta-Krevatin 2:0 (21:9 in 21:7)
Košuta E.-Tomšič 2:0 (23:21 in 21:11)
Košuta B.-Krevatin J. 1:2 (21:15, 18:21, 21:15)
Košuta E.-Ščuka 2:0 (21:16 in 21:12)
Košuta E.-Stacul 2:0 (21:17 in 21:19)
Mnogo bolj izenačene so bi-
le tekme v drugem delu te- 1 sti De Nardu^ '«eS(0 jtlJ®-
ga tekmovanja. Borove barve so branili le trije igralci: E. Košuta, Tomšič in Grbec, medtem ko sta bila odsotna ostala dva močna igralca Merlak in Kovačič. V tem delu pa igralci Bora niso bili tako uspešni kot običajno in so morali prepustiti prvi dve me-
V petek zvečer bo ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» žensko namiznoteniško tekmovanje za i-gralke Bora. Izid tekmovanja bo določil igralko ali igralki, ki bosta zastopali športno združenje Bor na mednarodnem tekmovanju za nagrado «Bor».
V Ajdovščini ob priliki občinskega praznika
Kolesarska dirka po mestnih ulicah
Kalan iz Kranja in Šibenik iz Ljubljane zmagovalca med mladinci in člani - Padec in izstop Tržačana E. Sosiča
Ob priliki občinskega praznika in v počastitev 20. obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda je domači kolesarski klub .Primorje, v Ajdovščini pripravil v nedeljo 7. t.m. krožne kolesarske dirke po ulicah Ajdovščine. Start in cilj sta bila na Titovem trgu.
Pokrovitelj krožne dirke je
bil zvezni ljudski poslanec tov. Milan Vižintin
Dirke so se udeležili kolesarski klubi .Mladost, iz Kranja, .Rog. in .Odred« iz Ljubljane ter .Primorje« iz Ajdovščine.
Za kolesarski klub «UCT» iz Trsta je vozil izven konkurence Ernest Sosič, ki pa je med vožnjo padel in odstopil. ,
Skupno je vozilo _ 28 kolesarjev in sicer 13 članov in 15 mladincev.
Vrstni red na cilju: MLADINCI 1. Kalan Jernej (Mladost-
Kranj) 19’50”1,	2. Hvastja
Franc (Mladost-Kranj), 3. Avsec Tone (Rog-Ljubljana), 4. Hvastja Stefan (Rog-Ljublja-na), 5. Krmelj Marijan (Primor je-Aj dovščina).
ČLANI
1. Šibenik Jože (Rog-Ljubljana) 40’49”2, 2. Valenčič Rudi (Rog-Ljubljana), 3. Podgornik Alojz (Primorje-Ajdovšči-na), 4. Bizjan Janez (Rog-Ljubljana), 5. Novak Peter (Rog-Ljubljana).
Mladinci so morali prevoziti 30 krogov, člani pa 50. Dolžina kroga je bila 650 metrov.
tretje in četrto m ^ šla Tomšič m Gr^j jz te.
ko je K°šuta,'z?aazaPor(tli
mo vanj a po dveh
porazih najprej Pr°*‘ ču nato pa se P do Preseneča razmfbil til
plasma Grbca, k Poufl*‘V nje čase iz _fori?ardov “stJj pa moramo De N ki je po večletni «p0 g* prvič nastopu
Stacula.
več5«.
Rezultati druge«* 1};J
Tomšič-Stacul 2.1
in 21:17)
0:2
Martinolli-Grbec
13:21)	„
Runco-De Nardo z-
!l:ll18
22:20)
Runco-Martinolli 2-0
(J|:H («:*!
2! :19) . ,;1 Tomšič-De Nardo
11:21, 12:21)	(l8;2l,
Tomšič-Grbec 2-1
in 21:14)	.	,.J	^
Grbec-De Nardo ^
(IS*
15:21, 12:21)
Stacul-Grbec 1:* '	..j,
in 24:26)	„	2:1	11
Tomšič-Košuta ®
21:13, 21:19)	v\
Runco-Košuta -&•	^.j|	t'
21:19, 21:18)	j.j	(»' ’
Runco-De Nardo
15:21, 19:21)	,	V
bo nad a« dB]en(
N
„	.Jm
Turnir se o zaključil šele _ .	|
tednu in tedaj pribG grajevanje. Ob g0r P športno zdruzen) jjiubs do svojega prves	^
pokala.	*	f
ATLETIKA
flrmin Hsrf ne bo več
lijsV
BONN, 10. " ~-eW<a^A
vak in svetovni c A teku na 100 m c0o J Kary je danes P ^rt
da se odpoveduje^ udejstvovanju	gi
več nastopal.
v ec nastop«*1- nef*'. 24 let, je od^of.
sreči, zaradi	so
poškodbo pri
Dl
nira .Vidra«’.
meseci diskvah* ^ j^jil ga obtožili
da J* pi\W' terska pravila ®.,g ja zapade v ned«)
/lolel
Central
Pobtaboa
• tel. 613»,-
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno	godba in ples
Hotel «ADRIA» - Ankaran
goste, da
(bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12
obvešča cenjene goste, da je ponovno pričel obratovati.
'V|	Gosti bodo postreženi s prvovrst-	W
^	no hrano in izbranimi pijačami.
Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo
Hotel ADRIA-ANKARAN
GOSTINSKI SOLSKI CENTER
HOTEL KRIM
BLED — tel.
Prvorazredna postrežba — 00 bfle — narodne specialitete u
Zdravilišče
ROGAŠKA SLATINA
zdravi želodčne bolezni
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiininiiiiiitiiiiiiiiiiiii
Sodobno urejeno zdravilišče
Prospekti
Celjska turistična zveza CELJE
AVTO-TURISTIC-NO PODJETJE
«SLAVNIK»
KOPER - Tel. 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet -držuje domače mednarodne avtobusne proge
Hotel «SLON»
LJUBLJANA, Titova ul.
s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča.
Grand hotel
LJUBLJANA, A
nudi vse S°scen»l'J,
po zmernih ^njei> priporoča za
Hotel «TRIGLAV» - Koper
premil^*/,
terasa, NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM PC
Prvorazredna restavracija, sodobno
OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO
POSTOJNSKO
Obiski vsak dan ob 8.30, 1«
IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU
.1f{
u*.
Pri Bubniču seveda, tam tudi ni bilo mogoče govoriti o čem drugem. Čast, komur čast! Gospod župnik je znal svoj prav zelo spretno obrazložiti. In tudi temeljito podpreti.
»Podpreti, podpreti!*
Toda pri tem se sklicuje na neznane ljudi. Na Tomaža, postavim...
.Akvinskega...
Akvinskega! Ali ga kdo pozna?
Kjee!
človeku res ne ostane drugega, ko da zamahne z roko.
Iz vsega tega mu potemtakem ne morejo zrasti žulji. Žulji mu res ne morejo zrasti.
Ali delo na loki ali v gozdu, to ti je docela nekaj drugega, človek zavihti cepin, z dobrim namenom ga zavihti, pa se mahne po kolenu. Hvaljen Jezus, ali kaj naj bi rekel?
Ali pri ledenicah...
Da. In tamle okoli svetih treh kraljev, če se vzame. Ko ti od brčin visijo štroglji, huu! Mraz razganja ce-rovo deblo, človek pa mora vztrajati v Paldinu. Biti moraš tam in s premrlimi parklji nakladati ledene škrli. Z nečim se torej moraš	ogreti. A s	čim?	S	sli-
vovcem, menim, in še bog, da	ne zmrzne!
Da, da, človek marsikaj prenese. Gospod župnik ne more vedeti kdo ve kaj o tem. On se lahko usaja nad tremi razbojniki, pozimi pri peči, poleti v senci. Alkohol, pravi.
Nič ne rečem zaradi kletvine. To nikakor ne more koristiti, toda denar. O njem ne bi smel tako govoriti. Na njem je cesarska podoba. In navsezadnje, vsega mu vendar ne morem znositi	za maše.
To se je dogajalo spomladi, v prvem	letu	ločan-
skih ledenic. In tedaj se še ni moglo reči, na kakšna' tla je padlo seme župnikovega modrovanja. Prav nič se še ni moglo reči o tem.
2.
Tako je s kmečkimi gospodarstvi v Brkinih: dvigajo se in razpadajo, zrastejo na novo, pa zopet skopnijo, za to pač skrbe zaporedni rodovi na kmetijah. Kako naj bi bilo drugače? Ako človek dela na brkinski zemlji, mora z njo vskladiti tudi svoje življenje.
Le poglejte, kako se zemlja na poletje razbohoti in obogati — kamorkoli se ozreš, eno samo obilje: gore sena, sadja, žita. Potem, na jesen, pričnejo rasti še gomile listja, slame in praproti, vtem ko se v topli grudi debele sočni gomolji. A komaj se leto obrne, izgine bogastvo. Brkinska igna, ledine in plešivice osirotijo, prav nič niso na boljšem od ločanskih bajtarjev — še dobro, da se siromaštvo lahko skrije pod snegom!
Siromaštva v vasi pa sneg ne more prikriti. Tam sedaj bogati nekaj hiš. Bogati — No, premoženje se pač množi, ker je hiša rodila prizadevnega gospodarja. In tak gospodar je kakor dobra letina: hišo popravi ali prezida skedenj, dokupi zemljo, gozdove, hlev napolni z dobro pasmo. Vse to lahko stori kmet s trdo roko in gibčno pametjo.
Race postavimo, in štakar imata konje in nekakšne stroje: slamoreznico, vejalnico. Vse to je zraslo iz niča, prav tako bi lahko rekli, iz niča!
Mar niso do pred nekaj rodovi tudi štakarjevi otroci pobirali suhljad, gobe in odpadlo sadje? In potem se tudi Hribarjevim ni vedno smejala slanina na mizi, ej no, nič bolje niso shajali kakor danes Palčičev).
Tem pa, Palčičevim, so takrat cveteli sadovnjaki Čemu bi sicer zidali tako veliko hišo, hišo s tolikšnimi prostori? Tamle stoji hlev za dvanajst govejih repov in par konj, he-he, danes se v njem komaj obrača kravica. Na enem koncu se je križem zrušilo tramovje Preperelo je, nič več "i moglo nositi skedenjske teže in je popustilo. Hiša Je torej še ostala, s kaščami in
hrami, a kljub temu, da se po njej množijo pajki in miši, je vsekakor preveč prostorna za Palčičeve ljudi. škoda! Kosa hiše ni mogoče odprodati, Palčič je že razmišljal o tem. Njive, ledine, vrtovi — da, da, nekaj se jih je odselilo k Matevževim, nekaj k Race-tovim in tako naprej.
Palčič je bil pač slaba letina. Na moč slabo je gospodaril, toda živel je dobro. Saj si človek lahko misli; pogoste poti v Materijo, v Podgrad, na Reko, v Trst... Tako so pač zahtevali opravki. Kakšni opravki, vendar? Vrag vedi, nemara so bile to uradne poti, zakaj v Materiji je bilo županstvo, v Podgradu sodišče. Medtem so dom oskrbovali hlapci in dekle. Toda čim bolj se je krčilo število njiv in ledin in vzporedno s tem število služinčadi, tem bolj so se množile Palčičeve uradne poti
In po teh poteh ni bilo mogoče hoditi v obnošeni kmečki suknji, dajte no, Palčič je vendar občeval z gospodo! Samo slišati bi ga morali, kako se Je on meni) po laško z baronom iz Odoline, če se vzame, vpričo čednega dekleta:
«Se jim ne zdi, gospod Daron? To bi bil grižljaj, le nekoliko snažneje bi jo morah obleči...*.
Mladost Janeza Palčiča ni surovela ob brani in plugu, niti m venela v sramežljivem zatajevanju kmečkega okolja. Pogospodila se je. Mamilo jo je vse, kar je bilo lepo, ljubeznivo, plemenito; konji, odlična družba, izbrana	beseda,	in	potem	se je navduševala
tudi nad lepoto	zelenja	in	cvetja,	posebej takrat, ko
je raslo na ženskem oblačilu
Ah, kolikanj	je Janezu	Palčiču	prijalo takšno življenje! Dolgo dolgo se	ni	mogel	ločiti od njega. A
časa m bilo mogoče pridržati - bil je nestrpnejši od Palčiča in je hitel dalje... Mar to ni bilo krivično; prav v letib — in bilo jih je nekaj čez štirideset — ko se mu je um toliko izostril, da bi si mogel z nabranimi izkušnjami dokaj uspešneje osoliti in osladiti samsko mladoletje, na, pa se mu zrahljajo zobje. Čim bolj se redči šop na temenu, tem boli se razraščajo
čopki obledelih dlačic v ušesnih ško^0 j naglo, kako neusmiljeno je čas hitel Pa kupno zunanjo podobo!	-0nie	seieff
Seveda, Palčič se je staral. Premoze ]0| a.
staralo, vendar je kopnelo dokaj b°lli.] z9
»UJČIČI« uunaj	^	-	M
sivel gospodar. In ko se je Palčič odioc* bilo prav takšno, kakor obrezek tolstes ^jpl« krompirja: oškrbljeno najbolj sočnih, grižljajev.	•	^^
Palčič je o tem najprej govoril s »•
«Tak tako?» Kastelic je	pogledal	n	y f ^
no, končno je priznal, da bi bilo to	f	;•<
«Le dovolj ugodno priložnost bi bilo	i
rekel.	iiPjjS	I
Navsezadnje tudi to ni bilo nekaj , rod« ,i $ f ga - manjkalo se je takih priložnosti ■ igiH5 J L mevanje, s katerim so kmečki veljaki sp* s0 na snubca, ni budilo nikakih	obetov.
re otepale postarnega fanta,	tako, in	^IaVih ,j^
uvvjjluv/ puctai nega iailla, LdiVG, ** i o V * *
so se očetje bali črede njegovih trinog ^ii , Zakaj malo, prav malo je manjkalo, “ bi
flffhnhnoli čn f i C f o rr n rvolrni 1-n	5*	nP	I	.
odbobnali še tistega nekaj, kar je o^t^gpi
razdejane hiše in kilovih ograd na grlSmOčn0 Da, da, v onih dneh se je Palčič ,n] m
, i
V zapletena razmišljanja se je poglab» ^V^i
h DPT) m in nefolpom ca 7 *-*ilrr»miir R .-tl	’!
bogom in Kastelcem se z nikomur 'l‘v9ti rDf' tudi od teh dveh ni bilo moč pričaK n* t< f
vendarle	€f4
koristi, ali v stiski se je vendarle mu-cS w,jcr opreti. In bolj na boga, nego na Kast® st£'■ f f |j-bolj na boga? No da, nič ni mogel reCl’„svet ’ rah zvest prijatelj, umen prijatelj. Sam n" t®«1	|
in tolažba. A čim bolj je odpiral uS J-eeii; gi ' zatiskal mošnjo.. Bog pa je bil vsen?°nsv9ti 1 okoliščinah je mogel nekaj več pričak0 govih skrivnostnih namigov.	,	j1
-	-	tfi.
In teh m bilo malo...	.	nriKftZ
V vsaki sanji, v vsaki dozdevni P opaziti božii Drst.
(NadalJ^