Ameriška Domovi ima °k/yn °ocf clne fr. 1 N. v AIA©« OMW I^3y CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 30, 1970 NttioiuJ rod International Qrcul&tnm iLOV^NIAM <^knin© mwwt&m- STEV. LXVIII — VOL. LXVII1 Izraelci se selijo v zasedena področja Vlada je objavila naselitev judovskih družin v Hebro nu na zasedenem predelu Jordanije, pa tudi drugod v zasedenih arabskih o-zemljih. _ JERUZALEM, Izr. — Pretekla teden je podpredsednik vlade ^igal Allon objavil v parlamenti da bodo naselili v Hebronu, 113 ozemlju Jordanije pod izra-3|sko zasedbo 50 izraelskih dru-Trdil je, da to nima nobe-116 zveze s končno pripadnostjo tga ozemlja, oziroma njegove ^rnitve pod arabsko oblast. He-taon je ime} staro judovsko Oselje skozi več tisoč let. V zvezi s to objavo' je prišlo Jo nove razprave o usodi zase-denega arabskega ozemlja. Pre-tžna večina Izraelcev se je na-štla na stran misli, da je treba Zaradi varnosti in bodočnosti Iz-tela večino zasedenega ozem-Ja obdržati. V kolikor bi to pri-s 0 nazaj pod arabsko oblast, bi Sr^ela ta biti omejena le na ci-no Plat, med tem ko bi voja-^ 3 meja Izraela ostala na reki °rdan, na Golanskem višavju r°ti Siriji in ob Sueškem prekopu. ("e bo Jordanija kdaj dobila 2aJ desni breg Jordana, ne bo jtela tam imeti nobenih voja-^°V’ Egipt pa nobenih vojaških Če^raV na Sinajskem polotoku, hotel, da ga mu Izrael tr.rie- Da bi Arabci pristali na Novi grobovi sijo zahteve, dokler ne posku-Se enkrat svoje vojne sreče, 1 tivvyj. v “ J - * i— j2 0rnaj pričakovati. Tega se v fnra^u zavedajo, zato tako na-n° uničujejo vse, kar bi močo '^rabcam služiti za pripravo vojne. let namerava v letošnjem ^ustanoviti 31 civilnih in vo-,11 Postojank na zasedenem čaj S^ern ozemlju. Hebron bo nPb- Vse z izjemo čiorn112 me‘ji za avtomobile de^n^GTGN, D.C. — Fe-je j2-1 tainik za promet Volpe toin Precl senatnim odbo-jesep 3 zrak”, da še lansko čiogig111 Veriel’ da bi tehnika '■* avt a'<0 spopolniti motorje dan-°mobiIe> rla bi odgovarjali sedatl-. noblle> rla bi odgovarjali *3 le kdaj bodo ’J1 lahko - mo- prišli v splošno ra- Vremenski prerok pravi: tople pn0rna son™° in n e k a j bo 40Se' l^ajvišja temperatura Josephine Polis Včeraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla Josephine Polis, roj. Kranje, 5129 Luther A ve., 76 let, rojena v Rakitnju, od koder je prišla pred 56 leti. Umrli v družini so mož Joseph, sm Joseph, brata John in Frank Kranjc, sestra Maryann Safran. Zapušča hčeri Angelo Adamovich in Josephine Eicher, sinova VVilliama in Edwarda Polis, vnuke in pravnuke tu, v starem kraju pa brata Martina. Bila je članica Dr. Marija Magdalena št. 162 KSKJ, Podr. Št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob 7. uri. Anna M. Bounce V Women’s bolnišnici je umrla 52 let stara Anna M. Bounce z 21370 Crystal Avenue, roj. Terček v Clevelandu, hčerka pok. Nicka in pok. Johanne, roj. Celarc, sestra Franka Terčka, vdova po. 1. 1955 umrlem možu Williamu. Dolga leta je bila zaposlena pri Clark Control Corp. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 9.15, v cerkev sv. Kristine ob 10., nato na Kalvarijo. Frank Žagar Včeraj, na Veliko nedeljo, je umrl po dolgi bolezni 76 1 e t stari Frank Žagar s 1052 E. 74 St., mož Anne, roj. Ipavec, oče Alme Tyler in Nade Kustis, brat Johna Marinceka in stari oče Scotta Kustis. Pokojnik je Mary Ann Sajfert Včeraj popoldne je umrla v Marymount bolnišnici po kratki bolezni Mary Ann Sajfert, roj. Butala, prvič poročena z Josephom March-em, po njegovi smrti pa s tudi že pokojnim Nicholasom Sajfertom. Bila je rojena v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti. Bila je mati pok. Josepha, Jean Summerville, Blanche Kenski, Margaret Paczek, sestra Frances Luzar (111.), 5-krat stara mati in 9-krat pramati. Več sorodnikov je zapustila v Sloveniji, kjer ji je umrlo več bratov in sester. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, kjer bo danes popoldne ob petih položena na mrtvaški oder. Frances Golobic Včeraj je umrla v Holy Family Home Frances Golobic z 241 E. 270 St., žena Franka. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Mike S. Piskunoff Sinoči je umrl v Euclid General bolnišnici 75 let stari Mike S. Piskunoff s 738 E. 95 St., mož Katarine, roj. Lught, oče Paula, Fredericka in pok. Viktorja, dvakrat stari oče. V Rusiji je zapustlil eno sestro. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v sredo. (Dahe na S sirurui MOČAN POTRES ¥ TURČIJI vznemirjajo Japonsko Sovjetska vlada je objavila, da bo prihodnji mesec imela na štirih krajih Pacifika v bližini Japonske vaje v bombardiranju. J a ponska je pozvala Sovjetsko zvezo, naj vaj'3 prekliče. TOKIO, Jap. — Japonska je pozvala Sovjetsko zvezo, naj prekliče svoje vaje v bombardi-j Veliko se jih ni niti prebudilo, ranju na štirih krajih Tihega o-|tako nagla je bila njihova smrt. ceana v bližini Japonske, ker da^]y[o0an potresni sunek je podrl bedo te vaje povzročile tej ve-[ve,žino hj^ v Gedizu. mestecu s likansko škodo. V slučaju, če bo kakimi 8,000 prebivalci, in v o-Sovjetska zveza vaje le izvedla,j koliških naseliih. Potresni sunki V soboto ob 11.G6 ponoči je nenadno močan sunek potcesel dober del zahodne Turčije s središčem okoli mesteca Gediz. Sledila je vrsta novih potresnih sunkov in culo mestece z večjim številom okoliških naselij je bilo v razvalinah. Sodijo, da je potres pokončal do 1500 ljudi. ISTANBUL, Tur. — Večina zemlje vzdolž ‘Anatolske gube’, ljudi je bila v posteljah in spa- ki se vleče ob jugozahodnem in la, ko se je začela zemlja zibati južnem robu Anatolske planote in tresti v Gedizu in njegovi o-'proti vzhodu, količi v soboto po enajsti zvečer. Iz Clevelandu in okolice zahteva Japonska odškodnino. Ker so področja, kjer hočejo so se nadaljevali včeraj in oteževali reševanje preživelih. Nji- Rusi vršiti svoje vaje, v krajih, Ihovo stisko je povečal še dež, ki sorazmerno blizu Japonske, bo-|je lil na večini po potresu pri-do mečno ovirala letalski in po- j zadetega ozemlja. Po oceni gu-morski promet, pa tudi ribolov, vernerja Ihsana Arasa pokraji-Zunanji minister Japonske Ki-Jne Kutahya, kjer je bilo sredi-ichi Aichi je pozval k sebi sov-'šče potresa, utegne število mrt-jetskega poslanika Olega Tro- vih preseči 1500 ljudi. Drugi ce-janovskega in uradno protesti- nijo, da je potres pokončal od ral proti sovjetskim vojaškim 1000 do 1500 ljudi, vajam na napovedanih področ- Mestece Gediz, kjer je bilo središče potresa, leži jih. Prometni minister Hashimoho Prvi upor v korist Sihanuka v Kambodži je vlada strla PHNOM PENH, Kamb. — Do Liberalno - demokratske stranke pvega upora v podporo odstav- Shojiro Kawashime v Moskvo Ijenega Sihanuka je prišlo v odpret tam japonsko' trgovinsko bil pred upokojitvijo zaposlen 18 1 mestu Kompong Cham, 75 milj razstavo in se razgovarjat s let pri Patterson Supply. On je severovzhodno od glavnega me-j sovjetskimi predstavniki o vr-bil doma v Dobu, od koder je sta v bližini meje Vietnama, nitvi južnih Kurdskih otokov prišel v ZDA 1. 1913, žena pa je kjer se zadržujejo močne rdeče Japonski. Te je ob koncu druge bila rojena v Ubeljskem, od ko- vojaške enote. j svetovne vojne Sovjetska zveza der je prišla v ZDA 1. 1921. Po- Vlada je obdolžila Vietkon- enostavno zasedla in jih ne ročila sta se v Clevelandu 1. govce organizacije upora, ko je mara Japonski vrniti. 1925. Pokojnik je bil član ADZ tega z vso odločitvijo strla. Dva upornika sta bila pri tem mrtva. V zvezi s tem uporom je vlada zaprla letališče pri Phnom Pen- kakih 150 milj južno od Istanbula (Cari-je v proračunskem odboru par- grada) v pokrajini Kutahya. lamenta dejal, da bo preusme-i Okoli 8C% vseh poslopij v meritev letalskega in pomorskega stu je bilo porušenih ali pa tež-prometa zaradi sovjetskih voja- ko poškodovanih. Podrla se je ških vaj stala povprečno 280,000 tudi 600 let stara mošeja z mi-dolarjev na dan. Preusmerjati noretom vred. Mestece je bilo bo treba 200 japonskih letov in včeraj večinoma v ognju, ki so 300 tujih ter preko 90 ladij, ki ga povzročile pretrgane elek-vzdržujejo zvezo Japonske z O- trične žice, pa tudi peči, ki so se kinavo in s Filipini. 1 | podrle. Ljudje so bežali na vse Sovjetska objava vojaških vaj j načine na vse strani iz poruše-je prišla komaj nekaj dni predi nega mesta, v katerem ni ne vo-odhodom podpredsed. vladajoče de ne elektrike. Trupla mrtvih so ležala po cestah, pokrita z o-dejami, večkrat obdana z joka- Št. 12 in SNPJ št. 126. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 1.30. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7. Gobji pridelek Država Pennsylvania vodi v rasti gob v ZDA. Letno jih na- hu in uvedla policijsko uro za bero in prodajo za okoli 15 mi-ob 6. zvečer. 1 lijonov dolarjev vrednosti. jočimi otroki in sorodniki. Vlada predsednika Sulejmana Demirela je izjavila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da ne bo nihče ostal brez strehe in hrane. Predsednik sam je včeraj obiskal po potresu prizadeto o-zemlje, se razgovarjal s preživelimi in z reševalci. Turški Rdeči mesec je poslal na potresno o-zemlje 7,000 šotorov in večje število zgrajenih hišic. Predel, ki ga je tokrat prizadel potres, je staro potresno o- Mnoviefmamske četa rtapadSe rdeše onstran meje m tleti Kamfiodžs SAIGON, J. Viet. — Južno-vietnamske vladne čete so pretekli petek prvič nastopile v večjem obsegu proti rdečim onstran meje v Kambodži. Bataljon rangerjev je s podporo topništva in letala udaril na rdeče porišče tik onstran meje v dogovoru z kambodžanskimi poveljniki ob meji. Južni Vietnamci so napadli v zgodnjih urah, ko je bil še mrak, kakih 300 rdečih v gozdnatem predelu. Zvečer so našteli 53 rdečih mrtvih in enega ujetega. Nastop so podpirali ameriški helikopterji, ameriški vojaki in vojaški svetovalci sicer niso sodelovali. V Washingtonu so smatrali za potrebno objaviti, da je bil napad južnovietnamskih čet na rdeče v Kambodži izveden brez njihove vednosti. Državno tajništvo je izjavilo, da ZDA nočejo nobene razširitve vojne v Vietnamu. Za to stališče hočejo pridobiti tudi Južni Vietnam. Južnovietnamski bataljon je imel v boju z rdečimi v Kambodži 3 mrtve in 7 ranjenih. Zvečer se je umaknil nazaj preko meje v Južni Vietnam in se tam utaboril, naslednji dan pa je boj z rdečimi s sodelovanjem s kambodžanskimi obmejnimi silami nadaljeval. Seja— Klub slov. upokojencev v Euclidu ima v četrtek, 2. aprila, popoldne ob dveh mesečno sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo na razpolago prigrizek. Tečaj za slovenščino— V SDD na Waterloo Rd. bodo začeli nov tečaj slovenščine za | angleško govoreče. Tečaj se začne 6. apr. ob 7. zvečer za začetnike in bo nato vsak ponedeljek. Nadaljevalni tečaj se bo začel 7. aprila in se bo nato nadaljeval vsak torek zvečer skozi 10 tednov. Učila bo Mrs. Antoinette Kennick. Učnina je $10. Za informacije kličite 481-6692. Hčerkica— G. Jožetu in ge. Miheli Slokar, 13301 Crossburn Rd., se je rodila jretekli četrtek hčerkica Eliza-jeta, prvi otrok. Čestitamo! Ta teden je teden velikonočnih počitnic CLEVELAND, O. — Ne morda za vse delovne ljudi v naši deželi, pa vendarle za precejšen del, na primer v naši politiki in prosveti. Seveda teden počitnic še ne pomeni tudi tedna brezskrbnega življenja. To dobro vedo letos ravno naši politiki in prosvetarji. Manjka nam na primer le še dober mesec do primarnih volitev, Takrat se bodo morali potegniti za glasove vsi kandidat j e za senat, ki so prišli na vrsto za zamenjavo, dalje vsi kongresniki, pa tudi člani premnogih državnih in krajevnih zakonodaj. Vsem tem april ni ravno prirastel k srcu. Saj vedo, da se bo mnogo volivcev odločilo šele sedaj, koga naj volijo, ako bodo sploh šli volit. Spraviti volivca, da gre volit in povrhu še kandidata, ki se poteguje za njegovo zaupanje, je v A-meriki že umetnost, kajti tu praviloma manjka osebnega stika med politiki in volivci. Osebno se srečajo le slučajno. Volivec je torej odvisen od najrazličnejših znakov, ki mu priporočajo kandidata: časopisna propaganda in delo ak- tivistov nista zmeraj odločilna. Redno se dogaja, da volivci ne volijo tistega, ki ga listi najbolj priporočajo. Koliko naših predsednikov je bilo že izvoljenih brez posebnega sodelovanja našega tiska. Kandidatje za kongres imajo letos še posebno smolo. Zavodi za pozvedovanje javnega mnenja so namreč še pred kratkim ugotovili, da sedanja kongresna garnitura ni ravno ugledna med volivci. Le manjšina volivcev je s sedanjim delom Kongresa zadovoljna. Svoje sodbe ne opirajo na dejstva, ker ne utegnejo, da bi kongresno delo zasledovali v podrobnostih. Se zanašajo na splošne vtise in sodijo po občutkih. Navadno se pokaže, da so občutki zelo stvarno utemeljeni. Vzemimo za primer vprašanje draginje. Volivci dobro vedo, da je Kongres le prera-dodaren, kadar je treba glasovati za izdatke, da pa nima primeroma poguma, da bi glasoval tudi za kritje izdatkov. Vedo tudi, da je to med glavnimi vzroki draginje. Ne vidijo glavnega krivca v federalni administraciji, ampak v Kongresu in pri tem zadenejo stvarnost, ki je noben rešen kandidat za Kongres ne more zanikati. Ali vzemimo za primero kongresno socialno politiko. Kadar je treba varovati interese malega volivca, se pa sklicuje na potrebo po varčevanju. Člani kongresa so ta teden šli med volivce; pripravljeni morajo biti na neprijetna vprašanja. Odgovore na taka vprašanja bodo že dajali, toda kdo bo takim odgovorom verjel? Od tega je odvisna kandidatova politična bodočnost. To je tisto, kar ta teden muči premnogega kandidata, ta. Pa tudi tisti, ki odgovarjajo za našo prosveto, posebno ljudskošolsko in srednješolsko so sicer ta teden brez posebnega poklicnega dela, zato pa obremenjeni z izrednimi skrbmi, ki jih je rodila sprememba smeri v Nixonovi prosvetni politiki. Nixon je v svoji zadnji spomenici pokazal na nekaj napak sedanje naše prosvetne politike, ki jih nihče ne more utajiti, naj bo še tako goreč zagovornik starega p r o s v e t nega sistema. Javnost je večino njegovih predlogov dobro sprejela, seveda pa ne vidi zmeraj v njih idealnih rešitev. Zaskrbljenost prosvetnih voditeljev ne tiči v tem. Tiči v spoznanju, da je šolski pouk le del obsežnejšega vprašanja, ki bi rado zagrabilo bodočnost ravnopravnosti naše črnske manjšine v celoti. Ni le važno, da imajo črni otroci neoviran dostop do kvalitetno enake izobrazbe, kar se pa ne da doseči le s prevažanjem v avtobusih in primerno mešanico obeh ras v šolskih razredih; važnejša je potreba po spremembi miselnosti v naši beli večini, da je namreč treba izvesti integracijo povsod in ne samo v šolskih razredih, pod pogojem seveda, da morajo starši črnih otrok tudi sami skrbeti, da so njihovi o-troci primerno vzgojeni za šolanje, kar se pa ne dogaja v večini slučajev. Pozornost naše prosvete je že obrnjena v to smer, odgovorov na vprašanja, ki se rodijo iz te smeri, pa še ni od nikoder. To muči naše prosvetne delavce tudi ta teden in jih bo še dolgo- Federalna uprava misli na reorganizacijo Medicare WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za bolniško zdravstveno in prosvetno politiko je sestavilo načrt za reorganizacijo federalnega bolniškega in zdravniškega zavarovanja Do sedaj je to zavarovanje loče no v dva oddelka. Novi načrt nredvideva še tretji oddelek, k bo bolj odgovarjal potrebam o-starelih bolnikov kot sedanji sistem. Federalno tajništvo je načrt že obravnavalo načelno z Mill-sovim odborom predstavniškega doma. Razgovor se je vršil le c načelih, ki naj veljajo za novi oddelek. Glavno pa je, da načrt ne predvideva novih dodatnih prispevkov, ki bodo po 1. juliju znašali skupaj $5.30 na mesec. Rdeče v Laosu so delno potisnili od Long Chenga VIENTIANE, Laos. — Vladne sile so s podporo letal potisnile rdeče z “Obzornega grebena”, ki leži kakih 5 milj severno od Long Chenga, glavnega oporišča gen. Vang Pao in njegovih čet, ki štetejo kakih 7,000 mož, pripadnikov plemena Meo. Vladne čete so prodrle še dalje na sever in zasedle Phon Pa Sai, vrh, ki leži kakih 10 milj severovzhodno od Long Chenga, ter vrhove gričev južno od Sam Thonga, ki so ga morale pred dvemi tedni prepustiti rdečim. Eombne napade treba preprečiti z ediočnestjo WASHINGTON, D.C. — Ko e predsednik pretekli teden oredložil Kongresu povišanje tazni in odobritev nove zakono-laje za boj proti bombnim napadom, kot smo jih doživeli v '.adnjih tednih v raznih mestih dežele, je ta njegov predlog naletel na ugoden sprejem v Kongresu in v splošni javnosti. Pre-lekateri so pri tem opozorili na dejstvo, da je treba bombne na-oade možno preprečiti le tedaj 'e oblasti tudi skrbno pazijo na vse morebitne bombaše. Predsednik je opozoril na dejstvo, da so bili zadnji bombni napadi “delo političnih fanatikov”, toda te napade je treba smatrati kot zločine in njihove vršitelje za zločince. Zato je Kongresu predložil ostre kazni za vse bombne napade, če so zvezani ti s človeškimi žrtvami tudi samo smrtno kazen. Zvezna vlada naj bi dobila pravico širokega nadzora nad bombnimi napadi in grožnjami z njimi, pa naj bi jih rabila le v skrajni potrebi za javno korist. Tudi Ford bi rad postavil v Sovjetski zvezi tovarne DETROIT, Mich. — Komunistične države organizirajo svojo avtomobilsko industrijo s pomočjo velikih podjetij v svo-aodnem svetu. Tako postopa tuli Sovjetska zveza. Najprej je sklenila pogodbo z italijansko firmo Fiat, potem se je naslonila na francoske tovarne Renault. Sedaj skuša z njo priti do posla tudi ameriški Ford. Baje potekajo pogajanja kar ugodno. Italija dobila novo vlado RIM, It. — Marionu Rumorju se je posrečilo sestaviti novo vlado “leve sredine” iz štirih političnih strank v glavnem v istem sorazmerju, kot je bilo v zadnji taki vladi lani, predno je po razkolu socialistične stranke razpadla. Nova vlada je v soboto zaprisegla, ta teden pa bo predstavljena parlamentu, kjer mora biti potrjena. ^oimdovaln! količek G. Jakob Strekal, 405 E. 200 St., išče naslov g. Stanka in go. Mici Kaplja, doma nekje od Iga. Njun zadnji naslov je nekje iz Chicaga. I t EMKBifiKA HOMO VINA, MARCH 30, 1970 /lMERI$KA DoyOl/iim iio vii 6117 iil. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditjr: Mary Debevac NAROČNINA: t* Združene države: l (16.00 na leto; (8.00 za pol leta; (5.00 za 1 meseca Z* Kanado in dežele izven Združenih držav: » (18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: (16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: I (18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 mouths Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 62 Monday, March 30, 1970 Posledice prevrata v Kambodži Kambodža je primeroma mala država, toda prevrat v njej je najprvo presenetil ves svet; sedaj mu pa meša glavo veliko bolj, kot smo sprva mislili. Najbolj so se prevrata zveselili v Saigonu. Saj že več let niso slišali političnih novic, ki bi jim kaj prida koristile. Prevrat v Kambodži jim gotovo koristi ne glede na to, kakšne bodo posledice za Azijo. Vsaj nekaj časa za oddih je saigonska vlada dobila, če že ničesar drugega. Kambodža je dalje za Južni Vietnam pravo zaledje v vsakem pogledu. Saj je od Saigona samo dober korak, pa je človek v Kambodži. Saigon v Vietnamu in Phnom Penh nista daleč narazen. Zato so bile tudi gospodarske vezi med obema pokrajinama že pred vojno živahne, zamrle pa niso tudi med vojno. Od gospodarskih stikov so imeli vsi korist: Kambodža, Južni in Severni Vietnam. Največ seveda Kambodža. Kar ni trgovala po rednih zvezah z Vietnamom, je pa ve-rižila. ___ Še bolj se je soseska čutila in se še čuti v sedanjih vojnih razmerah. Za vietnamske komuniste je bila Kambodža idealno zaledje. Kadar jim je v Južnem Vietnamu predla trda, so se umaknile čez mejo na kambodžansko stran. Tam so zmeraj našli varno pribežališče. Kambodžanska o-blast jih sicer ni rada gledala, toda preganjati jih pa ni upala, kajti rdeči prebežniki so uživali varuštvo ne morda le v Hanoiu. ampak tudi v Peipingu in Moskvi. Tako se je Sihanuk moral na eni strani nanje jeziti, na drugi jih pa tolažiti. Sihanuk je vedel, da Amerika s tem ni zadovoljna, toda to nevščenost je moral vključiti v svojo šepajočo nevtralnost. Danes je tega stanja vsaj začasno konec. Novi kam-bodžanski režim hoče biti res nevtralen in pregnati rdeče čete tudi s silo, ako ne bo šlo drugače. To stališče daje meji med obema državama nov pomen in novo vlogo. Kambodža more namreč danes računati na saigosko in ameriško pomoč, ako bo treba rdeče čete s silo preganjati. Prvi stiki med kambodžanskimi in saigonskimi ter ameriškimi oboroženimi silami so menda že vpostaljeni. Protesti iz komunističnega sveta bodo takoj sledili, ako že niso. Moskva in Peiping bosta sedanjo kambodžansko vlado vpisala v sovražni tabor. Kako bosta vojaško nastopili proti Kambodži, pa še ni jasno. Tudi za komuniste ni namreč lahka stvar zanašati državljansko vojno na terene daleč od krajev pod popolno komunistično oblastjo. Če se vmešata Peiping in Moskva, pa do državljanske vojne mora priti. Vietnam ne bo namreč mirno čakal, kaj naj dela pol milijona Vietnamcev, ki so narodna manjšina v Kambodži; jih bo organiziral za državljansko vojno, morda pa tudi za kaj več. Novi kambodžanski režim gotovo s tem že računa. Kako bo obravnaval svojo vietnamsko manjšino, še ni povedal. Prevrata v Kambodži se je gotovo zveselil tudi Suvana Puma v Laosu. Saj ima novi kambodžanski režim iste zunanje politične cilje kot laoški: deželi varovati nevtralnost. Isti zunanje-politični cilj še ne pomeni iste zunanje politike. Suvana Puma bo gotovo poskušal braniti svojo nevtralnost z lastno politiko. Ne bo se brez potrebe vezal na Kambodžo, čeprav ve, da ima že sedaj korist od kam-bodžanskega prevrata. Kot je znano, je voditelj laoških komunistov princ Sufanuvong sporočil Suvani Pumi, da bo poslal v Vientiane posebnega delegata, ki naj skuša doseči sporazum o sporu med komunisti in Suvano Pumo. Delegat je bil najavljen, pa ga ni bilo. Kakor hitro je v Kambodži nastopil novi rež,im, se je rdeči delegat takoj otajal in odhitel v Vientiane. To je za Suvano Pumo gotovo dobro znamenje. Res je. da se trenutno redni laoški vladi godi sila slabo v državljanski vojni, kajti laoške čete so v nevarnosti, da se bodo morale umakniti proti Tajski. Politično je Suvana Puma sedaj močnejši, kot je bil pred kam-bodžanskim prevratom. Nima zaledja le na tajski strani, ampak tudi na kambodžanski. Skušal bo to stanje izrabiti, kolikor se bo dalo. Ali bo hotel s kambodžanskimi silami tudi sodelovati, je pa odprto vprašanje. Komunisti ga bodo gotovo hudo plašili, naj tega nikar ne dela. Puma bo iz tega hotel izviti iz komunističnih rok koncesije za Laos. Nobene koristi od prevrata v Kambodži zaenkrat nima Tajska. Začasno ima najbrž le škodo. Sedaj je namreč veliko bolj zasekana v komunistični svet, saj meji nanj ne samo na svoji vzhodni strani, ampak tudi deloma na juž.ni in močno na severni. Nevarnost komunistične soseske se je zanjo potrojila, ne morda samo podvojila. Zato je tudi tako hitro priskočila na pomoč laoškim četam južno od Planote vrčev. Tem pomaga tudi ameriško vojno letalstvo, ako so zadnja poročila točna. S tem je vse vojno območje v Indo-Kitajski postavljeno na glavo. Vanj ni samo porinjena Kambodža, ampak tudi vsa meja s Tajsko, kar pomeni za Severni Vietnam veliko breme. Saj mu grozi nevarnost, da bodo morali vietnamski komunisti razširiti svoje vojaške operacije na vso ozemlje med Tajsko in morsko obalo, pri čemur bodo pa za obširno zaledje imeli le eno pomembnejšo prometno žilo: Hočiminhovo cesto. Strategi v Hanoiu se bodo morali dosti mučiti, da razvozljajo ta problem. Do sedaj jim je bilo lahko: so morali skrbeti le za Južni Vientam, sedaj morajo biti pripravljeni, da bodo morali dodatno skrbeti tudi za okupacijo vsega Laosa in vse Kambodže. Na Moskvo in Peiping bo padla naloga, da bodo morali vietnamske tovariše izdatnejše podpirati, kot so jih do sedaj. S tem seveda še niso omenjene vse posledice prevrata v Kambodži. BESEDA IZ NARODA Darkove oči so se odprle Dobro sem jo poznal. Vedel sem za njeno ime, toda nisem ji mogel dati nobenega drugega imena kot mati. V zakonu je dolgo čakala na otroški blagoslov. Slednjič se je njena želja “Ali je to res, da bom videl, mama?” “Da, ti boš videl in ljubi Bog ti bo vse pokazal, kar danes ne moreš videti.” “Tudi rožice in ptičke bom videl? Resnično videl?” Nikdar mu ni rekla, da je nesrečen zaradi svoje slepote. Skrbno se je ogibala vsakega pomilovanja. Nikoli mu ni govorila o sreči teh, ki imajo zdrave oči. V svetih zgodbah je celo prešla ono o ozdravljenju slepo-rojenega, da je ne bi kaj vprašal, da se morda ne bi v njem vzbudilo hrepenenje ... In vendar je v tem fantku stalno bdela želja po luči. Morda bi bil z zdravimi očmi postal umetnik. Njegovo najljubše o-pravilo je bilo oblikovanje predmetov iz gline, ki jih je potem barval. Potem pa vedno ista prošnja: naj mu pove, kaj je to barva, kaj svetloba itd. Vedno ji je bilo hudo, kadar mu je mo- Imeli so krasen vrt. Tja sem prišel nekega lepega pomladnega dne. Sedela je na klopi s pet- . , . . v, v. . ■ irala odgovarjati na taksna vpra- letmm sinčkom v naročju m mu ■ ° A J , v , , . . t. t) * 4- „ sanja. Od tega ga je skusala od- pnpovedovala pravljice. Pri tem' J . 6, ® J , je imela oči zaprte. Ni hotela 1™“' 2 gl^o-.Sama je rmela izpolnila. Dobila je sina, ki mu gledati lepot pomladanske nora-1 j'' p as In. ^ •ltno je igra a na , . ... . . , . _ , klavir. Sinček se je učil violino, ve, ki jih njen otrok m mogel v, , , . / . .* . i Večkrat sta igrala skupaj. Naj- „ , <(,r raje takrat, ko je ugašal dan. Tudi potovati m marala. “Vse- J . . Včasih je mislila na smrt. eno mi je, kje sem, je dejala, je dala ime Božidar. Nekoč sem bil tam, ko se je spet sklonila nad zibelko ter iskala njegov pogled, dušo v njegovih očeh. In tedaj je veselo vzkliknila, da jo je spoznal, pogledal in se ji nasmehnil. O, kako je bila mlada mati vesela! Ne vem, zakaj mi je pri tem postalo tesno pri srcu. Neka slutnja me je morila. Pozneje mi je eden najboljših očesnih zdravnikov povedal, da je mali Darko slep na obeh očesih. Kako je to brikdo resnico mati sprejela, mi ni znano. Edino to vem, da ni zbolela, ni vpila in ne besnela. Le dan in noč je sedela ob zibelki malega Darka. Čez nekaj tednov sem jo videl iti mimo naše hiše na posvet k ravnatelju za slepe. Kupila si je tudi mnogo knjig, ki so obravnavale oskrbovanje in vzgo- “ko bo večji, se bom z njim peljala k morju, da bo slišal njegovo šumenje in butanje valov ob skale.” Vsako poletje je preživela s sinčkom na deželi. Tam je božal konje, krave, muco, psa, Vodila je njegovo roko, ko je otipaval plug in brano, kosilnico in mlatilnico. Ujela je vrabčka, ribo, deževnika, žabo, da jih je za nekaj trenutkov tipal in potem izpustil. Pomagala mu je, da je z nizkih vej trgal sadje, kopal krompir ali korenček iz zemlje. Sla je z njim na senik in v klet; tudi v cerkveni zvonik do zvonov. Hotela je posredovati njegovi duši jasne predstave, točne podobe. Darko je "želo rad poslušal jo slepih. Čeprav ji je bila svetopisemske zgodbe, posebej vzgojna modrost prirojena, je 0 Jezusovem trpljenju in njego-vendar uie in ure prebirala tejvem vstajenju. Spraševal je ma-knjige. Otrokova duša^ naj bi ter) kakšen 'je moral biti Jezus bila v svetlobi, v tolikšni luči, J p,0 vstajenju, kako je v nebesih, kolikor je le morejo dati vera, Mati mu je opisovala s svetim znanost in umetnost. Mu prižga- navdušenjem in živo domišljijo, kakor da je orientalski pesnik. Deček je ob njenih besedah ti te luči, za tem je stremela. Izven doma je nisem videl nikoli brez otroka. “Midva imava le dvoje oči,” je dejala, “ne mo- težko dihal, njegov obraz je začel drhteti in iz ugaslih oči so rem mu jih vzeti.” Darko je mu tekle solze. Razboleno je znal govoriti že zelo zgodaj. Da'nazadnje vprašal mater: “In jaz bi ga naučila hoditi, na to ni mi-j bom mogel vse to kdaj videti? slila. “Potem bi hotel proč od Res videti?” mene; želel bi si to in ono ter j “Da, moj srček, tedaj boš vse hrepenel po vsemogočem. Tako razločno gledal: v nebesih bodo dolgo ga bom nosila, da bo ste- tvoje oči večje, lepše in jasnej-kel sam od sebe.” j še, kot so moje.” Memk&vi fantje v Ohicaga Vselej se je pri tem zgrozila. Da, ko bi le mogla svoje oči zapustiti sinčku. Medtem je fantek izpolnil dvanajst let. Njegov oče profesor ga je poučeval v vseh predmetih in mati je bila zraven pri vseh učnih urah. S sinčkom se je potem učila tudi sama in reševala naloge. Slepi Darko je odlično napredoval. Če ga je kdo vprašal, kaj bo nekoč, je vselej odgovoril — zdravnik. Vedno mu je bilo hudo, kadar je slišal, da je kdo bolan. ’ Svojo mater je ljubil nepopisno. Nekoč je rekel: “Če bi le eno sekundo mogel videti, potem bi želel videti samo svojo mater.” Rad sem imel tega otroka in se • z njim velikokrat pogovarjal. Na zadnjo veliko soboto pa sem dobil črnoobrobljeno pismo. Slutil sem njegovo vsebino. Bral sem kratke besede: “Včeraj, na veliki petek, se je Darko za vedno poslovil od nas. Pogreb bo. v ponedeljek.” Takoj sem odšel k družini. Bal sem se, da bom tam našel mater popolnoma obupano. Sedela je ob mrtvaškem odru brez besed, tiha, zamišljena in — brez solza. Na beli blazini je počivala lepa otroška glavica. Roke so oklepale majhen križ, nad glavo pa je gorela ena sama luč. Otrokove oči pa so bile — odprte. Presunjen sem obstal. Tedaj se je mati obrnila k meni. Njen obraz je bil snežno bel; poteze na njem so razodevale mir, skoraj smehljaj. Počasi je prišla k meni in me prijela za roko. Pokazala je na smehljajoči se lepi obrazek in odprte oči, ki so s smrtjo dobile poseben sij, ter mi mirno in z vso prepričanostjo dejala: Darko ze gleda vstalega Kristusa.” _mt_ CHICAGO, 111. — V soboto, vstopnice za koncert v predpro-18. aprila, bo nastopil v eni iz-!daji v Leskovarjevi pisarni v med najlepših čikaških dvoran' Chicagu, 2032 W. Cermak Rd. Aragon Ballroom, 1106 W. Law-Ttel.: VI 7-6679) po $3.50, ker pri renče Avenue, slavni orkester vstopu v dvorano bodo vstopni-SLAVKA AVSENIKA s šaljiv-'če po $4.50. cem Francem Koširjem in pev-i Ponosno pozdravljamo velike ci Emo Prodnik in Korenovim' slovenske glasbene umetnike v! duetom. j našem mestu in vabimo vse ro-' To bo edinstvena prilika, da jake od blizu in daleč na izredni! bomo slišali odlične muzikante,; kulturni užitek, katerega nam j ki bodo prišli direktno iz Slove-j bodo nudili naši vrli gorenjski j nije in ki so ponesli slavo slo-j fantje tega večera. Dvorana bo venskih melodij po celi Evropi odprta ob 7.30, pričetek koncer- in sedaj prvič tudi po Ameriki in Kanadi. Priporočamo, da si kupite ta ob 8. uri. Na veselo svidenje! Dr. L. L. Novice SŠK CLEVELAND, O. — vanje v namiznem tenis je odigralo v soboto. 21 je lepo poteklo. Boj za j sto je bil zelo oster. Naš ke zmagovalcu! Hvala 1 so doprinesli k uspehu t nirja. Izkazalo se je, da ima število dobrih igralcev \ 3kem Clevelandu. Zato odločili, da povabimo na dvoboj v tej panogi. Izid turnirja je bil sl L Rudi Kolarič 2- Miro Boh 3. Dušan Žitnik 4- Ciril Selan Tudi naši odbojkaši pravi ja jo za na pot v Jn tako obnovijo tekme Torontčani, katero je bil njeno pred dvema leton 9 “Lev” bo le gradil v Bohinju Dolgo časa je tekla razprava o tem, ali naj se dovoli graditi pri Sv. Janezu v Bohinju nov velik hotel ali ne. Nasprotniki so trdili, da je največja privlačnost Bohinja njegova tihota in odmaknjenost od t u j s k oprometnega hrupa in vsega, kar je s tem v zvezi. Postavitev novega velikega hotela bi to uničila, zato hotela ne bi smeli graditi. Ugovori so propadli, ljubljanski hotel “Lev” je že dobil vrsto predlogov za gradnjo novega hotela, ki naj bi imel 220 sob in tri stanovanja s 416 ležišči in z 80 pomožnimi posteljami. V gostinskih prostorih bo 870 sedežev. Hotel bo imel tudi kopališče z zimskim bazenom. “Lev” je kupil tudi zasebno gostišče pri slapu Savice in leseno vilo na bregu jezera. Slovenci v Girarth? vabijo GIRARD, O. — Slovenci in Slovenke iz Girarda in okolice pripravljajo za 4. april letos v Slovenskem domu v Girardu na 1008 N. State St. “prvi tradicionalni slovenski ples”. Začetek bo ob devetih zvečer. Na to svojo prireditev vabijo vse rojake in rojakinje od blizu in daleč. Veselo in prijetno bo, saj bo igral orkester iz Ljubljane “Veseli Kranjci”. Vse bo preskrbljeno za žejne in lačne, pa tudi za veselje in dobro razpoloženje. Na svidenje v soboto, 4. aprila, v Slovenskem domu v Girardu! Stanley Selak -----o------ KencerS ifatiih harmonikarjev CLEVELAND, O. — Samo še nekaj dni nas loči od koncerta. Spet bodo naši mladi igrali in peli o naši domovini in naši zemlji. Ker bo v maju minilo 25 let vetrinjske tragedije, bo del koncerta posvečen slovenskim fantom in možem, ki so dali svoja življenja za vero in dom. Kati in Zalka bosta zapeli: Mati piše pismo belo, ki pretresljivo slika pričakovanje matere, da se njen sin vrne z vojske in težko bol, ko zve, da sin že počiva pod zeleno rušo. Zbor harmonikarjev bo zaigral venček: Nebo žari, ki govori o ateku, ki je padel v strašni zibeli strelskega jarka. Prisrčno pesmico: Ljubi očka, kaj si rekel, bosta zapela Ivo in Mary Ann Gorše. Kot spomin na vojaško življenje pa bo še venček: Oj ta vojaški boben, ki obsega najbolj znane pesmi o vojaškem stanu. Nadalje so na sporedu: Tri- glavska koračnica, Ura, Prleška himna, Veseli Ribničan. Vmes se bodo prepletale pesmice, klavirske točke in zvoki kitar. In celo flauto bomo slišali. Anica Potočnik (flauta), Metka Vidmar (harmonika), in Jožica Dolenc (kitara) bodo zaigrale priljubljeno Larino pesem iz filma “Dr. Živago”. Pa tudi “Vandrov-ci” bodo nastopili med koncertom. Po koncertu bo domača zabava. Za muziko bodo skrbeli “Vandrovci”. Koncert bo na Belo nedeljo ob 3.30 v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Dobiček gre v dobrodelne namene. Mladi harmonikarji bodo ime-' li v nedeljo, 19. aprila, še en koncert pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Na sporedu bodo večinoma pesmi iz prejšnjih koncertov, pa tudi nekaj novega bo vmes. Čisti dobiček tega koncerta bo šel za popravilo in ureditev prostorov za mladino. Vsi vabljeni na oba koncerta. Harmonikarji V kmetjski zadrugi izgube V kmetijski zadrugi v Hočah so začeli ugotavljati izgube, četudi je ta pred leti dobro uspevala. Dognali so, da so nekateri člani kolektiva — med njimi tudi vodilni — površno opravljali delo ali se celo okoriščali na račun zadruge. Čeprav je imela ta izgubo, so povprečni osebni prejemki presegali 1000 dinarjev na zaposlenega ($80) na mesec, kar je nad povprečjem v Sloveniji. Uspeh steklarne v Hrastniku Steklarna v Hrastniku se je lani uvrstila med največje proizvajalce in izvoznike stekla v Jugoslaviji. Na tujem trgu so prodali svojih steklenih izdelkov za preko 2 milijona dolarjev vrednosti. Trdijo, da bi lahko izvozili še več, če bi bil devizni sistem do izvoznikov malo prožnejši. Delajo z izgubo Slovensko gospodarstvo je lani mučilo pomanjkanje obratnih sredstev. Mnogo podjetij si je skušalo pomagati iz stiske z združevanjem s sličnimi podjetji. To je bila seveda le delna rešitev tam, kjer je bilo mogoče znižati stroške in tako poceniti proizvodnjo. V Sloveniji je bilo 100 delovnih organizacij s 23,000 delavci, ki so delali z izgubo; 820 delovnih organizacij pa je imelo pretekli mesec blokiran žiro račun. Pričakovali so, da bo industrija v Sloveniji v preteklem letu porastla za 14.5%, pa je le za 14.1%, kot so povedali na likovni konferenci Zavoda za tptistiko SR Slovenije. Dr. S. Žitko umrl V Ljubljani je umrl odvetnik dr. Stanko Žitko, ki je ob koncu druge svetovne vojne zapustil domovino in živel nekaj časa v Trstu, pa se končno odločil za vrnitev domov. Pokojni je bil pred vojno več let predsednik Narodnega odbora Katoiške ak-hje in predsednik Slovenskih fantovskih odsekov. Radio-televizijsko središče gradijo Za ta mesec so napovedali v Ljubljani gradnjo novega središča za radio in televizijo. Računajo, da bo zgrajeno leta 1974, ko naj bi imeli v Sloveniji že 300.000 televizorjev. Mariborska bolnišnica zaostaja Mariborska bolnišnica služi med drugim tudi za strokovm šolanje in izpopolnitev zdravnikov. Pri tem ji manjka vedno bolj sodobne opreme, kakor je izotopni laboratorij, ki ga že imajo bolnišnice (v Celju in Slovenj Gradcu), umetna ledvica in drugi aparati. Kirurški oddelek ptujske bolnišnice je, kot trdijo, mnogo modernejše opremljen kakor mariborski. Drogo na Koper bodo elektrificirali Pred leti zgrajena 30 km dolga železniška pr o g a Koper- s Prešnica ne zmore več prometa, , zato so se odločili, da jo bedo e- | lektrificirali. Njeno upravljanje je imela preje luka Koper, sedaj J ga je prevzelo Transportno podjetje v Postojni. Najprej bodo e 1 e k t r i ficirali progo Divača-Hrpelje, uredili izogibališče v Hrastovljah in kupili dve električni lokomotivi. Celotna elektrifikacija bo stala okoli 70 mili' j on o v dinarjev. Sedanja zmogljivost proge je 1.2 milijona ton ■ I letno. Predvidevajo, da bodo na pre- : urejeni progi uvedli tudi oseb-, ,; ni promet. Doslej tega ni bilo, le f izjemno je vozil po tej progi kak izredni vlak potnike. AMERIŠKA DOMOVINA, Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET ^irko je rad verjel njenim “^dolžnim pogledom in bese-ain. Ko pa je prišel v Almirino druščino, se mu je zopet vzbu-^ Prejšnji dvom in sum. Zape- Ijivi pogledi so ga prevzeli lskra njegove ljubezni do Žalike Je jela umirati. Te izpremembe na Mirku je aPka že dolgo časa opazovala. udi oče Serajnik sam je že 2asledil, da zahaja njegov sin v 2adnjem času kaj rad k Tre-Soglavu v vas. Večkrat je celo v'del, da se Mirko prav Ijubez-Jiv° pogovarja z Almiro na vrtu. P Serajnik je kmalu vse spletke ^pregledal ter spoznal dekli-'ln° zapeljivost in nakane nje-Pe§a očeta. Zatorej se mu je zdelo potre-,P°i da svojemu sinu v kratkem r°či posestvo in ga oženi z Za-'ko. Osobito zdaj, ko pretijo Pdi časi in utegne priti krvo-acni Turek v deželo, je moral ^beti za to, da se prej ko mo-š°če Mirko oženi. Če umrem jaz, ali me ubijejo Urki,” si je mislil večkrat Se-rajnik, “'potem bo sin delal po Sv°je. Almira, zapeljivo laško dekL k e> ga bo popolnoma omamilo Preslepilo. Tuja snaha bi pri-l’,9 v hišo, hči nekrščanskega ,Ceta. A nato gorje stari materi 111 Miklovi Žaliki! Neizbrisna tihota bi bila to za mojo hišo 1(1 vso Rožno dolino.” Zatorej se je bil Serajnik še i0li zbal poročila, da pridejo , l’rki 'v deželo, in zategadelj je akoj nocoj, prišedši z Gradišča, k°voril s sinom resno besedo. Četrto poglavje. g ^Uro potem, ko sta stopila oče , et'ajnik in Mirko v sobo, se je °tela Žalika z materjo poslo-h saj ne bi mogla mirno go-^°riti z Mirkom in mu pogledati °di. Pregloboko ji je rezalo v ^ neljubo spoznanje, da po-^ednje mladenič čimbolj od do dne po Almiri. Tudi da-je videla, kako se je nežno tn ljubko poslavljal od nje. Pn Pogledu je krvavelo Žaliki ^ verajnik je spoznal dekličino ^UsP° stanje in precej uganil, j° žene tako hitro od hiše. ^r0re.i ustavi deklico, rekoč: ji,2akaj tako hitro domov, Za-Ali se me bojiš, da nočeš JT ko sem prišel jaz, dalje i aU pri nas? Posedimo še malo penimo se kaj! ^ Udi časi se bližajo, dragi ^°li. Treba je, da se pogovori-* ’ kaj bo potem, ko nas stari-p Veo ne bo.” o zadnjih besedah vzdihne dJ^jnik globoko in pogleda letu v obraz. Ali Žalika zre !epc«»ič„0 SVoj ^ bisi° lice pred Serajnikovim rirri pogledom. Žali spomini sjarUrnrlega očeta in pogled na očj ° rnater ji privabijo solze v kak ^ se nal;o spomni, An0 Se jn danes Mirko šalil z uftlirn sl0v^ nu vrl;u> kako ji je pri kjeesu stiskal roko in se odha- kurl.°2lral P° njej ’ teda3 pa se y° razjoče. de^j Srce se je smililo ubogo Zaka° v^erajniku; saj je vedel, bojJ. 2alu-ie’ in Poznal n j je .^Po. Z lepimi besedami jo potolažiti, a zastonj, “b mu žalostno odgovori: eno Jkušaj Oklica varuh‘der še živite vi, boter in J°kle Ak0 rn°.i> ni mi sile jokati se. daj l)a enkrat vas zakrije hla-te(la^l0d in odene črna zemlja, UU pa Joj meni, siroti! In če kia^°lern umrjejo še mati, ni- imel; bi T Žive duše več na svetu, ki Saw,. tda nsmiljenje z ^ma "* usmnjenje z menoj. goSpo’ 2apuščena od vseh, bom Alj 0 arHa na Miklovem domu. ki bi*1^^ ne k*0111 inoela človeka, Pa či PPležila svoje gorje in P0t0if- prsih bi si ohladila in TajJ^a žalujoče srce.” oči, J S°voreč si briše solze iz So ji zakrivale pogled. Zatorej ni opazila, da se ji je bil med tem približal Mirko. Še le ko jo prime za desnico, povzdigne Žalika glavo in spozna svojega prijatelja. A takoj mu odtegne roko ter ga resno in mirno pogleda rekoč: “Zakaj me držiš, Mirko? Saj itak vem, da ne maraš več zame. Edino /.panje, katero sem gojila do danes v svojem srcu, me je jelo zapuščati. Izgubila sem vse, kar sem imela. Zakaj vidim, da se me izogiblje prijatelj, kateremu sem obljubila svoje življenje. Neskončna žalost prešinja mojo dušo, če pomislim, da se mi odteguje človek, kateremu sem bila vdana z vso močjo človeškega srca.” Te besede je govorila Žalika milo in nežno, da bi bile lahko omečile trdo skalo. In res, ganile so mladeniču srce, Zalikina žalost je pretresla Mirka. V njegovi duši je zasvetila iskra prejšnje ljubezni, in Mirko ji je odgovoril: “Ali mi še moreš, Žalika, biti tako vdana, kakor nekdaj?” Deklica upre vanj svoj milo proseči pogled. Solze v očeh so govorile, kaj je Mirko njenemu srcu. V tem trenutku prime mladenič deklico za roko, ji pogleda živo v solzne oči in pristavi: “Žalika, v slabih urah svojega življenja sem res dvomil nad tvojo iskreno vdanostjo, ali zdaj sem prepričan, da me ljubiš iz vsega srca. Zdaj vem, da ni zame boljšega dekleta od tebe in da ni zvestejše deklice na svetu, kakor si ti. Zatorej ti vpričo tvoje matere in svojih starišev prisežem, da bodem tvoj na veke.” Pri teh besedah se izbistri deklici oko. Veselje in radost zasveti na njenem licu. V tej sreči se oklene Mirka in od samega veselja se razjoče na njegovih prsih. Oče Serajnik in obe materi pa prosijo Boga, naj blagoslovi zvezo njunih otrok. Žalika se kar hitro odtrga Mirkovem objemu in pristopi k očetu Serajniku. Goreče poljubi svojega dobrotnika in se mu zahvali za veliko srečo, da se sme imenovati njegova hči; starčku pa se zasvetijo pri tem od same radosti in veselja solze v očeh. “Danes je zame najsrečnejši dan v mojem življenju,”, jame po kratkem molku Serajnik. “Zdaj vem, da bo moj sin srečen mož in gospodar. Prepričan sem, da mu bo pomagala Žalika v vseh stiskah in nadlogah, kakor je pomagala in še pomaga meni moja žena. Povedati vam pa tudi moram, da se je izpolnila danes prisega, ki sem jo bil storil pred dvajsetimi leti.” Nato vstane sivolasi mož in gre molče v drugo sobo, kjer je imel v omari zaklenjene svoje dragocenosti. Tu poišče nekaj dobro ovitega, potem pa prisede zopet k naši družbi. “Tu imaš, Žalika, srebrno svetinjo s podobo Matere božje. To svetinjo že shranjujem dvajset let, a zdaj jo dam tebi v roke. Od tvojega očeta je. Velika moč je skrita v tej podobi. Hrani in čuvaj jo kot največji svoj zaklad! Kadarkoli boš v stiskah in nadlogah, vzemi sveto podobico v roke in moli k Materi božji! Iskrena in goreča molitev ti bo pomagala.” Žalika prejme svetinjo iz starčevih rok in jo pobožno poljublja. Pri pogledu na njo se zmi-sli zopet svojega rajnkega očeta ter prosi Serajnika, naj ji pove, kedaj in kje je dobil ta sveti zaklad iz njegovih rok. Nato vsi utihnejo, in starček jame pripovedovati tako-le: (Dalje prihodnjič) Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! DA NE BO SAMO POLITIKA PRED NAŠIMI OČMI... (Za A.D. zbral in priredil J. J. Regerčan) * DA DAJEM ZGORAJŠNJI NASLOV tej koloni, naj omenim vzrok. Pred kratkem smo v družbi govorili o to časnem slovenskem tisku med nami v Z. D., pa je neki rojak ošvrknil s pripombo: “Že, že, tisk moramo upoštevati, ampak v istem vse preveč mešate samo o politiki. Zakaj ne bi objavljali tudi kaj drugega, kake zanimivosti iz preteklosti in sedanjosti?” Hm, sem sam pri sebi mislil, zahtevati kaj, je lahko. Drugo je, če se vse kaj takega v obstoječih razmerah more nuditi. Povedal mu pa v obraz tega nisem. To je vzrok, da sem za to le kolono zbral nekaj drugega. Ce bo omenjenmu to ustreglo, to ne vem. Rad bi mu pa povedal, da politiki se ne moremo izogniti ne ljudje, ne tisk, kakor se ognemo na kaki poti kake “stare škat-Ije” in gremo naprej, potem pa pozabimo na isto. To ne moremo, če tudi kaj takega še tako hočemo. Politika gre za nami, kakor lačen maček in mijavka: “Mjav, mjav,” davke hoče in po iste sega v naše žepe . .. Ščiplje nas z novimi postavami, če nam ljubo ali ne, to politiko ne zanima. Svoje zahteva in navadno tudi dobi kar hoče. Politiko bomo srečavali, dokler bomo hodili in vozili po tem našem svetu. Ona pa bo nam vedno za petami, enkrat tako nališpana, drugič zopet drugače. To je treba razumeti. * ZANIMANJE ZA ZNANJE, odkriva in odpira naprej in naprej z raziskovanji in preis-kušnjami, duri in okna vedi, ki stremi za tem, da bi človeštvu prikazala, kaj mu je vse na razpolago v zakladnicah narave, katero je ustvaril on nad nami Da, v zakladnicah narave je Bog dal človeku vse - a ne kar na krožniku. Naglasil mu je pogoje: “V potu svojega obraza”, se boš moral prizadevati in iskati uspehe v zakladnici narave. Išči boljše življenje, postajaj sam boljši do sebe in drugih in to bo odpiralo tebi in drugi m vrata boljše bodočnosti. To je nasvet, ki ga človek ne sme prezreti. Če ga, je kaj kmalu na napačnih potih. Človek je odkril in iznašel marsikaj, zlasti v tem zadnjem tisočletju. V vsakem stoletju je napravil velik skok naprej v znanstvih. Odkril razne prvine tega in onega, ki mu služijo na vseh raznih poljih. Čudovitosti v občevanju in obveščevauju. Z raznimi elementi je pospeši: hitrost pri obratih na vseh raznih poljih, tako, da je c'ovek postal znan svet (ne v vsem še) , kakor skoro kaka navadna vas. Pri vsakem napredku pa se pokažejo tudi posledice, ki pa povedo človeku: Kako se imaš in za ‘“brihtnega” delaš, vsega pa le še ne veš in ne znaš. Puščaš za seboj napake, take in take, to najbrže radi tega, ker prehitro hitiš za častjo m slavo. Vidiš! Ne le samo napredek, ampak tudi napake so tvoji otroci... V sedanji dobi so se začele pojavljati sitnosti radij polucij ozračja in voda. Kar na enkrat so te sitnosti nastale. Zgleda, da je ves svet postal nekaka “kuhinja”, kjer se zadnja desetletja veliko in marsikaj kuha, kar povzročuje, povečuje in ustvarja zaduhlost po svetu. Ves svet postaja, kakor ena sama “kuhinja”, ki ji je treba zraka, pre-zračbe. Za okna, ki naj bi jih odprli za tako prezračitev pa zgleda, da ne vemo. Odkod ta zaduhlost? Izvirov je mnogo. Posebno v tropičnib delih sveta. Tam gnije in se iz-puhava marsikaka gniloba. V prejšnjih stoletjih so izvirale razne kolere od tam. Z raznimi kemikalijami omejujejo to. Odkar pa po svetu uporabljajo raznovrsten premog, olje in druga kurilna sredstva, pa polu-cija narašča bolj in bolj, posebno še, odkar je toliko motornih vozil na svetu, na kopnem in na morjih. Zraven na tisoče in tisoče velikih tovaren, jetdarn, topilnic, proizvajalnic plinov, čistilnic, gasolina in olja, itd., so pa taki kraji in pokrajine res tako okužene od polucij vseh vrst, kakor kaka “šintarska kaj-ba” v starih časih. So še druge okoliščine, ki razširjajo po naši zemlji razne polucij e. In mnoge take “polu-cije”, karkoli že in kakoršne koli so že, vplivajo na naše zdravje. Včasih se smejemo, ko koga trga po udih, ali se kake druge bolečine in nerednosti oglašajo pri njem in pravi: “To je od vremena, vreme se bo spremenilo ...” Pa ni tako. Obiski takih pojavov pri nekaterih ljudeh, ki so dostopni in podvrženi takim čutnim vplivom, pridejo in prihajajo res z vremenskimi spremembami. To lahko kdo vzame kakor hoče. A zdi se, da nekaj je v tem. Zanimivo je, da so čutili spremembe v ozračju že v starih časih. Škotski učenjak Max »veli je omenjal o plimi in oseki v njegovih časih to le: “Kdor je pri morju, lahko opazuje, kako se morje dvakrat na dan viša in niža. Kadar narašča, pravimo, da je plima, če pada, je oseka. Kaj je vzrok naraščanju in odtakanju morja? že v starih časih so mislili, da ima vzrok pri tem luna. Ali je kaj dokazov? Vsaka stvar privlačuje drugo, to je zakon, ki mu pravimo gravitacijski ali zakon o privlačnosti. Tudi zemlja in mesec se med sebojna privlačujeta. Lunina privlačnost posebno vpliva na morje, ker se voda lažje vda zaradi svojih sestav. Na lunin vpliv sklepamo po njenem vzhajanju in zahajanju. Ker se mesec vrti okoli zemlje in ta pa le še okoli svoje osi, se zdi, da vzhaja in zahaja mesec vsak dan pol ure kasneje. Pa glejte čudo, tudi naraščanje morja zamuja vsak dan za pol ure. Tudi sonce privlačuje morje, a ne tako močno, ker je silno oddaljeno. V teku enega meseca sta enkrat luna in sonce na isti strani zemlje. Takrat morje najbolj naraste. Če pa sta luna in sonce vsak na drugi strani zemlje, se njuna privlačnost uničuje, naraščanje je neznatno. Kdor živi pri morju, lahko to opazuje. Naraščanje je včasih zelo naglo. So kraji z ravnim obrežjem, kjer bi naraščujoče morje ulovilo tudi jezdeca ki dirja s svojim konjem.” Tako je razlagal o tem Maxwell pred nekaj desetletji o tem. Če tako, potem so v tem razlogi, zakaj se ozračja večkrat spreminjajo kakor se. V nekih merah tudi to prinaša polucije ozračja. Pustimo za enkrat reševanja ozračij, polucij voda, obnašanj luninih sprememb in zvezd in obrnimo poglede na kaj drugega. * PA ZAČNIMO KAR PRI ADAMU IN EVI. — Neka stara pripovedka pravi, da so ljudje tam okrog, kjer sta dobila Adam in Eva” potni list” za odhod iz raja v široki svet, čutili kot največjo potrebo, ki naj bi pomagala, da ne bi hodili bosi pc vročem kamenju in pesku, kjer so se nahajali. Verjetno. V hudi vročini res ni prijetno hoditi bos po vročem kamenju in pesku. Ob mislih na to, pa stopa pred nas vprašanje: Komu in katerim ljudem se je pa najprvo “posvetilo” v glavah, da je treba nekaj iznajti, ki bi pomagalo, da ne bi bosi hodili po vročih tleh? To pa nam pojasni in pove zgodovina “človekove obutve”, ki je čudna, ampak pove pa to le: Prvi ljudje, ki so nosili čevlje na našem svetu so bili Kitajci, pred približno 2750 leti. Škorc Kar neverjetno se zdi, da ne bili Evropejci tisti, ki bi prvi ne poznali in ne nosili čevljev. Pa pravijo zgodovinski zapiski, da se motimo, če mislimo, da su Evropejci prvi poznali čevlje. Če hočemo priti v pravo domovino čevljev, moramo iti zelo daleč, na Daljni vzhod, na Kitajsko. Dognano je, da so že okoli 2698 pr. Kristusom uporabljali Kitajci obutev iz pisanega suknja, iz svile in iz žameta. Egipčani so izdelavah obutev iz ličja in papirusa. Grki in Rimljani so nosili opanke in sandale, ženske so si svoje sandale krasile z biseri, dragulji ter jih šivale z zlatimi nitkami. Igralci, ki so igrali tragične vloge, so nosili visoke pete, igralci z drugačnim: vlogami pa nizke. Starodavni Slovani in Germani so nosili lesene in usnjate čevlje, in čevlje iz ličja. Pred križarskimi vojnami so imeli zelo priproste, nič kaj okusne galske čevlje, po teh vojnah pa je prišla k nam orientalska obutev. Ti čevlji so imeli spredaj obliko navzgor zavitega kljuna, nekaj podobnega, kar so nosili pred par desetleji nazaj še Srbi, namreč rivčaste opanke. Prvi je nosil takšne orientalske čevlje" v Evropi vojvoda Anjou. Zakrivljen spredaj konec je bil včasih dolg celo do enega metra. Za časa Henrika IV. so v Franciji nosili čevlje s četverokotnimi podplati. Čevlji so bili podobni račjemu kljunu, ali medvedji šapi. V 16. stoletju so nosili čevlje brez sprednjega dela. Gole prste na nogah so krasili s prstani. (Morali so biti pač po svoje prismuknjeni!). V Španiji in Italiji so bili priljubljeni čevlji z zelo visokimi petami. Te pete so bile, k a K o r pravijo, včasih za celo ped visoke. Ludovik XVI. je imel ob robu svojih čevljev čipke, čevlje same pa prepete z dragocenimi zaponkami. Za časa francoske revolucije so prvič uvedli nizke pete iz lubja, spredaj so bili ti zaviti navzgor. V začet- PEŽ SPREJEL ŽUPANA CLEVELANDA — Ko je cleveland-župan C. Stokes potoval pretekli mesec po Evropi, ga je spre-tudi sv. oče Pavel VI. v posebni avdienci. Na sliki vidimo žu-la Stokesa in njegovo ženo, ko ju sv. oče pozdravlja. Tekom ije poti po mestih zahodne Evrope je Stokes posebno ohčudo- ku preteklega stoletja so ljudje nosili približno takšne čevlje, kakor so jih nosili starodavni Grki. Čevlje so zavezovali navzkriž okoli noge. Od takrat se morda obutve neprestano menja, vendar ne tako zelo, zato pa tem pogosteje.” Kaj to pove? To, da ljudje so gizdavi, vsak dan se radi nosijo in oblačijo drugače. “Prav to je pa nam v korist!” je pred nedolgim povdaril neki trgovec z modami in obuvali, ki je potomec Abrahamovega rodu Potem pa še dodal: “Od česa bi pa mi živeli, če bi vsak hodil skozi življenje po svojih podplatih in prstih in bi ne vedel, čemu so na svetu čevlji, škornji, lepe hlače, srajce in drugo. In njihove boljše polovice pa ce bi ne vedele, zakaj so na svetu razni okraski, lišpi, lepi “šulen-čki”, klobučki in drugi lišpi. Vse to nam prinaša “zelene metuljčke in sladko maslo!” — je še naglasil. Trgovec je povedal resnico. To se mu mora priznati. Vsak pa si pri tem lahko misli in sodi po svoje... * NIČ STAROSTNIH MEJ ZA VELEUME. — Angleški pisatelj Bernard Shaw je nekoč zapisal, da bi ljudje morah živeti vsaj 300 let, če bi hoteli ustvariti ah zamisliti res k a j stvarnega. Vsi dotedanji znanstveniki (to v času, ko je on živel) so po njegovem mnenju bili podobni negodnim mladcem, ki svoja dejanja jemljejo preveč resno. Po tem takem (če bi to veljalo), so vse sodbe, ki proslavljajo razne može kot veleume, ničev-ne in bi dosedaj še ne bilo na svetu nobenih pravih veleumov. Ampak, če vzamemo v vpoštev ljudi, ki jih je in jih svet doslej slavi, čeprav mogoče nekatere “preveč”, vidimo, da slavna de janja in dela ne zahtevajo nobene določene starosti. Primeri: Slavni glasbenik Mozart, je že kot 11 letni deček uglasbil dve vredni operi; francoski matematik in filozof Pascal je ž 12. letom našel sestavne dele Evklide ve geometrije; angleški državnik in filozof Bacon je že s 15. letom sestavil načrt svojega velikega filozofskega dela “Novum Organum”. Kdo ne pozna francoska junakinje Jeanne d’Arc, ki se je 17 letna postavila na čelo vojske in osvojila mesto Reims! Veliki starogrški vojskovodja Aleksander Veliki je izvejeva! prvo zmago, ko je imel komaj 18 let. Na drugi strani pa so ljudje, ki so zaslovili šele v poznih starostih, s kakim izrednim delom možgan. •Francoski pisatelj Victor Hugo je pri 80 letih spisal svoje najboljše delo. Slikar Le Titien je imel že 94 let, ko je nashkal naslavnejšo sliko “Bitka pri Lepantu”. Slavni francoski kemik Chcvreuil je bil 97 let star, ko je spisal najboljšo razpravo o znanstvenih metodah. — Ah ni to zanimivo? Ah ne pove to marsikaj? Veliko in dosti pove. Predvsem pa to, da v “tetko ambicijo” se mnogi ljudje zaljubljajo vsak po svoje, nekateri v mladih letih, drugi v visokih letih. In ko se zaljubijo vanjo po pravih božjih in človeških pravilih, dosegajo uspehe in slavo zase in za človeštvo .. . ------o------ Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) John H. llepoley V Euclid General bolnišnici je v četrtek, 25. marca, umrl 63 let stari John H. Repoley s 14302 Westropp Ave., rojen v Wil-moru, Pa., od koder je prišel v Cleveland 1. 1939, mož Jenie, roj. Jackson. Imel je 7 bratov in eno sestro. Pogreb je iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na All Souls pokopališče. ___________________________r* Frank Bolek V Euclid General bolnišnici je umrl 80 let stari Frank Bolek z 19122 Abby Avenue, rojen v Krki na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 56 leti, mož Anne, roj. Koshak,'oče Franka Mr. in Mrs. Fred (Ann) Wagner, 5-krat stari oče, brat Johna, (v Jugoslaviji) Bernarda in Marije. Pred 10 leti je stopil v pokoj, preje je delal 20 let za Midwest Forge. Pogreb bo danes popoldne ob 1.30 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Frank Šinkovec V četrtek zvečer je umrl v Euclid General bolnišnici 59 let stari Frank Šinkovec s 1490 E. 173 St., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Newburgh and South Shore R.R. skozi 20 let, dokler ni zaradi nesposobnosti za delo bil upokojen, mož Valerie, roj. Ferluga, brat pok. Mary Miklič, pok. Jennie Šuštar, Matilde Delis, Alice Vidmar, Andrewa, Ralpha in Johna. Bil je član KS K J št. 63 in ADZ št. 40. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 9.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 10., nato na Kalvarijo. Jack Zajc V Euclid General bolnišnici je umrl pretekli četrtek 82 let stari Jack (Jakob) Zajc s 23101 Hadden Rd., Euclid, O., vdovec po 1. 1966 umrli ženi Margaret, roj. Podgoršek, oče Jennie Po-grais, Mary Korber, Thomasa in Margaret Sepchinski, 10-krat stari oče, brat Valentina, Angelc Karlin, Antonie Jamnik in pok. Franka. Pokojnik je bil rojen v Tacnu pod Šmarno goro in je prišel v ZDA 1. 1906. Bile je eden od najstarejših članov SN-!?J — 62 let član Društva v boj št. 53. Pogreb je danes ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na A 11 Souls pokopališče. Ženske dobijo delu Delo za žensko Iščemo starejšo žensko za čiščenje enkrat na teden pri fotografu. Kličite Arnold Tališ 432-0040 ali 692-1515. (63) Molki dobijo delu Moški dobi delo Izkušen v obdelavi kovinaste pločevine, strojnega prebijanja in rezanja. Kličite 451-6666. (x) MALI OGLASI Naprodaj Enodružinska hiša naprodaj, da se uredi zapuščina, v okolici E. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612. (x) Ženitna ponudba Slovenec, živeč blizu Toronta, 38 let star, 5’6” visok, s stalno poklicno službo in lastnim domov, želi spoznati resno mislečo Slovenko, Avstrijko ali Nemko v svrho ženitbe. Slika zaželjena. Ponudbe poslati na upravo A. D. pod značko. “Skupna bodočnost”. (63) DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem” Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pcšljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonie 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (x) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.v RAČUN POMOČI DRŽAVE OHio ZA OSTARELE VID FOR AGED PRESCRIPTIONi »t. CUir Are. A S8th St.: EN l-4r i 1 m JAN PLESTENJAK: HERODEZ XXVII. Pust in prazen se je zdel Neži dom in dnevi so jo dušili. Preden se je v grapah jela zbirati meglica in preden se je zvezda večernica vžgala, so se zapahnili in še zaklenili in za debelimi stenami je zaječala molitev, rotila Boga Očeta, Sina in svetega Duha, svetnike in svetnice božje, da bi blagoslov priklicati. Nežo je sredi molitve pograbila neznana misel in jo odtrgala iz tesnobe mraka in čudno utrujeno se je čutila, ko so se ji kot na rožnem vencu razvrščati sladkobni in grenkobni spomini in ji spraševali vest, ji zdaj pa zdaj topili srce in ji hoteli dopovedovati, da ima Toneta vendarle rada in da je sama sebi lagala. Ljubezen je potrpežljiva, vse prenese, vse odpusti, je nekoč slišala in zdaj so jo te besede v živo zbadale in ji očitale, da njena ljubezen ni bila taka. Saj je po svoje trpel, po svoje jo rad imel in včasih je bil morda še predober zanjo. Kadar je pogledala Tončku v oči, jo je zazeblo, saj je bil povsem njemu podoben in tudi smehljaj na mladih ustnicah je bil po njegovem ukrojen. Če jo je mati še tako zaskrbljeno ogledovala, se ji je zdelo, da jo na tihem krega, in, če je v svoji čumnati zakašljala z že pojemajočo kri-pavostjo, se je zdrznila. Mati zaradi nje ne spi, v njej se kuha, pa ji ne more razodeti svoje bolečine, ker se boji, da bi še nje ne bolelo. Oče se ji je zdel neznansko zamišljen in obraz se mu je zožil in osušil. Celo noge so se mu že vidno opletale, kot da ga starost podira, ki jo je prezgodaj priklicala kljuvajoča skrb, morda celo sramota, s katero je ona oskrunila domačo hišo in Ada-movčev rod. Tudi očetova beseda ji je zvenela nekam ostro in pretrgano, kot da ni njegova. Bala se je je, še bolj pa njego- CHICAGO, ILL. vega molčanja, ki jo je tipajoče spraševalo in gledalo. Nekajkrat se je čutila tujo v hiši in celo Tonček ni bil razposajen, kot da bi se bal starih, in nekaj ji je dopovedovalo, da se jima le smili, rada ga pa nimata, kot bi ga drugače. “Tone se bo zgubil!” je butnilo vanjo ponoči, ko se je za Gradiščem utrnila zvezda in nekje v grapi zalajal lisjak, da so se kokoši splašile na prese-dovki in utihnile, ko se je oglasil pes. “Tone se bo zgubil!” jo je budilo zjutraj, ko se je ravan še v megli kopala in so se le za spoznanje svetlikali Grintovci. Prvi prameni dneva so jih obliznili in oškropili z drhtečo krvjo. Dnevi so ji prečudno počasi polzeli in jo že v prvih urah utrudili. Sram jo je bilo svoje oslabelosti in mučila se je, da bi jo utajila; pehala se je s Tončkom po melinah, po trdovratno skopih njivah in zdelo se ji je, da je vse njeno delo ničasto. Na Konškarjevem se je poznalo, kamor je zasekala z rovnico, in še njive so ji bile nekam mehko hvaležne. “Mama, kje je neki ata?” jo je zmotil Tonček. Roke so ji omahnile, zdaj je vedela za sinovo bolečino. Tudi on misli nanj in ga ima rad. Zaradi nje trpi, živalca nedolžna. “Ne vem!” je izgoltala. Vedela je le toliko, da je odšel nekam na Koroško in da je laz prodal. Kaj ga je potegnilo tako daleč, ni mogla slutiti, vščipnila jo je nevšečna misel, če nima tam- morda dekleta, ki ga je še kot vojak spoznal. Morda sta si še zmerom dobra in morebiti ga ima ta rajši in mu je pri njej sončneje. Pa se ji je misel za-studila, otresti se je pa le ni mogla. “Krivična si mu!” se je okregala, da bi za babnicami lazil, na to nikoli ni pomislila. Le kaj se je sedaj predramila ta nečedna misel? Morda pa tava kot izgubljenec in bi se rad spokorjeno vrnil na dom, ker pa ve, da je prazen in da je ona pobegnila, je kot vklenjen na pote-puštvo. Lačen je in brez strehe, še govorice ne razume in izpred Vrat ga pode kot nadležnega potikača. Morda nanjo misli in na Tončka ter mu je hudo. Saj duši ni slab, le na zunaj je trd. Saj je tudi oče tak. In pretehtala je vse gruntarske hribovce, primaknila še bajtarje in vsi so se ji zdeli podobni, mračni in glodajoči, po srcu pa mehki, čeprav jim je sladkobna beseda kot plevak odcedek. Ljudem se je ogibala, čeprav bi bila rada zvedela, kako je s Tonetom. Natančno vedo, kje kolovrati, morda ga je že v Loko zaneslo in ga kam na selško odvihralo. Obstanka nima nikjer. V očeh znank je brala, da bi ji rade nekaj silno važnega razodele, pa je bežala in se le za hipec pozdravila z njimi. Čutila je, kako jo pomilujejo, nekateri se ji morda celo posmehujejo in ji privoščijo — raztrgani zakon. “V mestih raztrganih zakonov kar mrgoli!” je nekoč slišala, verjeti pa ni mogla, preveč ne-, mogoče se ji je zdelo. Zdaj pa je sama dokazala, da so raztrgani zakoni tudi v hribih v veljavi. Adamovec je obdelal vse, kap se je količkaj obdelati dalo. Če ob mejah, kjer je senca nagajala, je krompirja nasadil. “Trda bo za kruh!” je nekoč izgoltal, pa se še tisti hip ugriznil v ustnice, sam se je ustrašil besede, ki je Nežo bolestno ugriznila. Spoznanje je zagoma-zelo v njej, da je v hiši odveč in da jo oče z dobro pretehtano besedo nalašč podi z doma. “Hudo zimo napoveduje stoletna pratika!” je hotel popraviti, čutil je, da se je v Nežini duši zganila bolečina, ki jo je sam nehote predramil. Razložil ji je natanko, kaj vse ve stoletna pratika in kaj vse lahko prinese poletje in jeseni točo, slano, pozebo in nazadnje plačuj davek, posekaj pa zadnje smreke, da rešiš kožo in da te ne zadavi lakota. Pred štiridesetimi leti je bila tako strašna zima. Lakota! Kot pravljica se ji je zmerom zdelo, kar je slišala o njej. Prečudno je odmevalo v njeni duši. Lakota! Šlo je takrat od ust do ust, od duše do duše se je prelivala neznana groza, od srca do srca se je selil trepet, nihče pa ni vedel točno in popolnoma jasno povedati, kaj je lakota in kakšna je. Še stari Kamnar ni znal razložiti, ki se je v Bosni s Turki tolkel in streljal. Vse drugo je vedel, kako je bilo: kakšno žganje so pili, kakšna jagnjeta so pekli, kako so bile babnice oblečene, le o lakoti ni vedel nič, pa je bil v Rosni in se je s Turki tolkel. Lakota je bila tako huda, je slišala, da. so hribovci trumoma zapuščali hiše in bajte in šli za kruhom. Česar ni pobila toča, je pobrala slana in je pohrustal mraz. Še živina je cepala od mraza in hlevi so prazni lajali v mraz in praznoto. Pri gruntih in bajtah so ostale le ženske in otroci, le tu in tam se je pokazal starec, ki pa je bil že sam sebi nadložen in ni mogel prijeti niti za sekiro, kfij šele da bi slamo rezal in se po lazih in rebrih trapil. (Dalje prihodnjič! 24. — Slov. ženska zveza priredi banket ob 15. narodni konvenciji v avditoriju pri Sv. Vidu ob enih popoldne. 30. — SKD Triglav v Mihvau- keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. JUNIJ 7. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 7. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 4. pa akademija v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. 13.-14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. 21. — SKD Triglav v Milvvau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Mihvau- keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Slovenske pristave na njenih prostorih. 8. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11.-12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue, 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. AVGUST 9. — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. L — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. — Okoli 35% prebivalcev na Japonskem je starih izpod 15 let. CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Mature woman to live in with older couple. Cooking, lite hse. work. $25. wk. plus rm.-bd. 580-1788 (64) REAL ESTATE FOR SALE PRIME Oak Park location — 2 yrs. old condominium, 2 bdrm., 2 full ba. Elevator, covered pkg. Mtge. assum. at 7%. $32,500. 383-5970 (62) BUSINESS OPPORTUNITY COCKTAIL LOUNGE — N.W. side Seats 90; well est. trade. Entertainment and late lie. $10,000. Private 283-2037 (63) HOUSEKEEPER Clean and cook. Live in. Assist with elderly lady who is semi-invalid. Own rm. and board, and good salary. Call CO 7-0438 (63) CHILD CARE 2 p.m. — 11 p.m. Near North. 2 children, ages 2 and 4. $30. 664-8353 (63) MIDDLE AGE WOMEN Live in Northwest home, to take care of invalid women. No exp. I necessary. 867-4928 (63) KOLEDAR društvenih prireditev 18. — Klub Ljubljana priredi HOUSEHOLD HELP We are looking for a wonderful couple Who are dependable, mature, and honest. WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK AND COOKING (we have other help). MAN FOR GARDENING, LANDSCAPING, AND CARE OF OUTSIDE PREMISES. Private living quarters, permanent position, excellent wages. WOULD ALSO CONSIDER 2 SINGLE WOMEN. Excellent working conditions in a beautiful home overlooking the lake. Write giving references to: Mrs. H. L. Hunt 4009 Lawther Drive Dallas, Texas 75218 (64) APRIL 4. — Podr. št. 8 SMZ priredi ples v SDD na Recher Ave. Igra Bob Timko orkester. 4> — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igral bo znani orkester “Pomurci” iz Hamiltona. 5- — Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob pol štirih popoldne. Po koncertu zabava. Igrajo Vandrovci. 11. — St. Mary’s P.T.U. Room Mothers Spring Card Party ob 7:30 v School Auditorium, 716 E. 156 St. 12. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 19. — Mladi harmonikarji priredijo koncert v šolskem avditorju pri Mariji Vnebov-zeti v Collinwoodu ob pol štirih popoldne. 25. — Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 26. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 2. — 3. — Vzhodno kegljaško tekmovanje KSKJ na Ambassador Euclid Lanes, 22661 Euclid Avenue. 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani ori Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 17. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi večerjo in ples. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA krasna poročna vabila po jako zmerni ceni PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnder#on 1-0628 večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. V hlag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAME IN PRAMAME Rose Lapp rojena TEREZIJA GRANDOVEC ki je preminula 30. marca 1969. Kje ste ljuba mati, kje Vaš mili je obraz, Kje je Vaša skrbna roka ki skrbela je za nas? Kje si mama naša draga, več ne čujemo Vaš glas, kje je Vaše zlato srce, ki vedno je ljubilo nas? Počivajte v miru, blaga mati, Preljuba mati, v grobu tam, Žalujoči: VIDA FURLAN, hčerka RAYMOND, RUDOLPH, JACK MESOJEDEC, sirovi Vnuki, pravnuki, zet, snahe, sestre in brat. Cleveland, Ohio 30. marca 1970. Z!V^JlntdaNbi ,^JKA-,r V “S“ V°ine "'"■“l"0 v TOsWl posebno Svahno. Življenje v Soipomt iz-Si bit. , l'etnamU mine ne bil°- Ceste 50 Polne tudi mladih ljudi, ki JL vseh ZeivU ’ 5‘ " bmniti ^ ^ rieSm — ^ S^u, Sija je Ztu tt