List 45.
Politični oddelek.
Korber v stiskah.
Sedanje ministrstvo Korberjevo se nahaja v veliki stiski. Opasalo se je z mečem „avstrijskih narodnogospodarskih interesov", a ravno sedaj se je pokazalo, da to širokoustno ministrstvo ni v stanu, ubraniti avstrijske narodnogospodarske interese velikanske škode, ki jim preti od madžarskega brezobzirnega egoizma.
Gre se za zgradbo novih železnic v Bosni. Cislit-vanska je od leta 1878. v Bosno zakopala celo milijardo kron, celo milijardo iz naših davkoplačevalcev iztisnjenega denarja, a vzlic temu uživajo gospodarsko jedino le Madžari to deželo.
V političnem oziru so Madjari že davno absolutni gospodarji Bosne in Hercegovine, kar je zasluga Benjamina Kallaya. In povse v smislu dalekosežnih madjarskih političnih načrtov se tudi urejajo narodnogospodarska vprašanja. To se je zlasti pokazalo sedaj, ko se je zahtevalo, naj se zgradi železnica, ki bi vezala Splet s Sarajevom. Ta proga bi koristila Cislitvanski, ki je plačala 70 odstotkov vseh investicij, kar jih je bilo narejenih v okupiranih deželah, povzdignila bi Dalmacijo in sploh vso cislitvansko trgovino in obrtnost, in zato so se Madjari z nečuveno predrznostjo in ošabnostjo uprli zgradbi železnice, ki bi vezala Sarajevo s Spletom.
Madjarsko stališče je: vse ceste v Sarajevo morajo iti iz Ogrske in čez Ogrsko in jedinole tod. Bosna mora ostati Cislitvanski za vedno zaprta in nepristopna, zato pa mora biti odprta Ogrski z najkrajšo železnično progo od Peste do Sarajeva.
A dunajsko ministrstvo? No, dunajska ministrstva so že od Beustovih časov zadinjana pri Madjarih in od tedaj se še nikoli niso upali, upreti se najmanjši madžarski zahtevi. Toda stari grehi se maščujejo na narodih in na državah.   Končno  je prišel  in  je moral priti kri-
tičen dan v tem starodavnem razporu mej Cislitvansko in Ogrsko. Kakor bi bila Avstrija že pred četrt stoletjem s privoljenjem Rusije lahko zastonj dobila Bosno in Hercegovino, ko bi ne bila slušala slabih svetov iz Berolina in Peste, tako bi bili tudi že pred četrt stoletjem Turki zgrabili ono železnico od Mitrovice, ko bi ne bil frivolni iz Saške pritepeni kancelar Ferdinand Beust v zvezi z židovskim sleparjem Hirschem mislil samo  na   svoj žep.
V avstrijskem generalnem štabu so našli, da je „z ozirom na letošnje presenetljive dogodke v Srbiji, z ozirom na sovražno postopanje črnogorskega kneza, z ozirom na nevarno gibanje v Macedoniji in z ozirom na napeto razmerje mej Bolgarsko in Rumunsko" nujno potrebno, pospešiti stavbo strategičnih železnic v Bosni, vodečih iz Sarajeva čez sandžak novopazarski mej Srbijo in Črnogoro do turške Mitrovice, kjer bi se te proge združile s progo v Solun.
Dasi bi stavba te železnice veljala silne milijone, so bili Madžari vender takoj zanjo vneti, ne samo iz strategičnih razlogov, nego ker bi proga Sarajevo-Plevlje, če se podaljša do Mitrovice, postala velikanskega gospodarskega pomena za Ogrsko, saj bi bila Budimpešta direktno zvezana s Solunom. Toda madjarska požrešnost ne pripušča, da bi Cislitvanska participirala pri gospodarskem dobičku od te bodoče svetovne železnice in zato se Madjari upirajo zgradbi vsake druge proge, zlasti pa proge, ki bi zvezala Sarajevo s Spletom
Cislitvanskim vladam se sme s polno pravico očitati, da jim ni bilo za varstvo cislitvanskih interesov nikdar več, kakor za lanski sneg. In tako je verojetno, da so se tudi v tej zadevi zadovoljile z navideznim uspehom. Proga iz Sarajeva v Splet se zgradi samo deloma, od Spleta do Aržana, tako da bo ta železnica brez vsacega večjega narodnogospodarskega pomena. S tera švindlom mislijo gotovi krogi, da dobe v delegaciji in v dunajskem parlamentu večino za madjarske projekte. Vse kaže, da bo vlada na ukaz od drugod najvitalnejše interese cislitvanske vrgla v žrelo  Madjarom.  Vprašanje je
samo, če dobi za to potrebno večino, in v tem oziru je upati, da se bo vender parlament osokolil in pognal vlado, kalrr bi zaslužila, če bo res odnehala.
Samo nekaj zamore po naši sodb5 še rešiti Korber-jevo vlado: zunanje politične dogodbe. Ni namreč še gotovo, če bo Turčija dovolila, da se čez njej lastni ncvopazarski sandžak zida ta proga, in če se tudi doseže to, ni še gotovo, če se ne oglasi slovanska Rusija in ne poreče, da te zgradbe ne dovoli. Rusko časopisje kar divja proti načrtom grcfa Goluchowskega, ker vidi v njih provokacijo in drzno teptanje berolinske pogodbe, a če se ogJasi Rusija, ali bosta Srbija in Črna gora molčali ?
Položaj je torej tudi glede zunanjepolitične strani bosanskih železnic prav kritičen. Prav te zunanjepolitične strani rešijo Korberja prej, kakor ves odpor Cislitvanske. In po pravici se sme reči, da bi v interesu Slovanska bilo želeti, da protestirajo Rusija, Srbija in črna gora zoper zgradbo teh železnic, ker Avstro-Madjarska nima na slovanskem Balkanu ničesar iskati.
Stran 434.