Nemškutarstva grenki sad. II. Nadaljujmo danea stvar, o kterej se da toliko pisati, in je tudi potrebno, pa za domoljubno srce prav prav bridko. Nemškutarstvo nam je na vrat obesilo razpor v ljndstvu, naaprotje med ^purgarji" in kmeckim ljudstvom. ,,Nemškutarstvo" pravimo, je to storilo, ne nemški narod. Pametni Nemci, — in takib je ae bvala Bogi povsod lepo število — obsojajo krivice in silovitoati, ki jih nemškutarstvo pri nas počenji. Ono namreč hoče nemogočo stvar mogočo storifi: avstrijske Slovane pod oblast nemško-liberalne atranke ukloniti. V ta namen — kakor smo poslednjič pokazali, bi naj služile ,,verske" postave. Čudno! So niar katoliški duhovniki nemško-libera.lni stranki tako nevarni? Da, stranki so nevarni, ato vernikom oči odperajo in kažejo, kam da libffalstvo meri. Da bi se toraj tega nasprotovanja libe-alcem ne bilo več bati, so sklenili ^verske" p>stave, vsled kterib ima vlada odslej odločilno >esedo pri podeljevanji cerkvenib služeb, a ne dotični škof. Ne vemo sicer, po kterem vatlu da s* bodo odslej ,,zasluge" ali ,,zadržki" duhovnikov pa proanjab za službe mevili; to pa vemo, da že iozdaj ni bil v častnih bukvab, kdor se je kazal narodnjaka in katoliških načel vnetega dubovnika. Če se bo ta postava v pokrajinab, kder si slovanški in nernaki živelj nasproti stojita, ostro zvraevala, kakor liberalni nemskutarji zahtevajo, potem se bo prav jasno pokazalo, kako resnično da amo rekli: nemakutarstvaprvi bridki sad je: tlačenje kat. cerkve. Žaloaten sad je pa tudi razpor, ki ga je nemškutaratvo v ljudstvu zasejalo. Nemcev je na kmetih in po naših trgih tako malo, da jib v vsakem kraji labko na prste seateješ, in vendar ue najdea na slovenaki zemlji skoro kraja, kder bi dve stranki ne bile: narodna in naaprotna, nemčuraka stranka. Kjer koli ae pvilika poda, pa se ljudje, bratje po krvi, bratje po veri, med aeboj kavsajo, dražijo in črtijo. Posebno žalostno je pa še to, da so na nasprotni — nemčurski — strani večjidel ljudje, ki se po premoženju ali po svojem stanu in družbinskih razmerah odlikujejo in med ,,gospodo" atejejo. V svoji narodni nesreči smo že dotle priali, da se človek tujca, ki noai brado in goapoako suknjo, že več ne upa alov e n a k i nagovoriti in pozdraviti, boje se, da dobi za odgovor kako debelo mesarsko psovko. Ali ni to prežalostno za slov. narod? Ljudstvo, ki nema narodnih veljakov, narodne gospode, kteremu so se višji stanovi potujčili, takoanje ljudstvo je ubog suženj tujim koristira, tuji slavi in tnji oblasti. Takošnje stanje pa rodi grozno spačenost (demoralizacijo), kajti vse, kar hoče alužeb in odličnib mest v človeški združbi imeti, skuaa to po prilizovanji, po zatajevanji avoje narodnosti doseči, kev vidi, da se zveatoba do lastnega, zatrtega naroda le zasmebuje, v viajib krogih pa še v greb šteje! Novejai časi kažejo, da se cel6 cerkveni nagovori že vto rabijo, da so — nemčurji zadovoljni. Vseb teli žalostnih prikazni in sramotnih spak krivo je privilegirano nemškutarstvo. Ljudje, ki dobivajo zapored vajeti državnega voza v roke, in skoro Tsi, ki ljudstTO nTižarijo", zatelebani so t misel, da se mora tudi t mnogojezični ATstriji tako delati kakoi- postaTim na Francoskem, kder biTa le en sam narod. Zatoraj glasilo aTstrijske nemškutarske stranke, nNeue fr. Pr.", Tedno le goTori o aTStrijskem nljudstvu", ndas oesterr. Volk", ter noče Teč raznih narodnosti poznati. Vsled tega Tidijo zaslepljeni nTižarji" višjih in nižjih Trst edino sreSo za Avstrijo t tem, da — nematTO Tlada, nenemške življe pa kolikor mogoče Tpodablja (asimilira); kar se pa vpodobiti ne da, se naj kot surova tTarina na strani pusti. Zatoraj nemamo Slovenci ne ene narodne srednje šole, z Tečine tudi t ljudskih solah le nemščina Tlada. Namen pa je: potujčiti, za nemštTO pripraTiti Tse, kar iz šol t javno žiTljenje stopi. In kar je pri tem najhujše, je to, da se najde toliko odpadnikoT, ki ponemSeTanje na tso moč pospešujejo. Ako je n. pr. krajni šolski odbor po Te5ini ali ves nemškutarsk, je že tudi uČitelj pri roki, ki nema čisto nič pioti temu, da se s 1 ovenska mladež nemški podu5uje, to je, da t šoli pedagogika po glaTi pleše. Taka je! In ker je taka, ustavlja se Tse, kar je še pri zdraTi pameti ter ima srce za ubogi, stiskani narod , temu krivičnemu, n e č 1 o v eskemu počenjanju, ki OTira ljudsko omiko, grabežljiTemu Nemcu na seTeru pa pot odpera t Atstrijo in t lepo našo slovensko domoTino! Tako so si razni narodni življi t hudem nasprotji, narodni jezik, ne imajoč 5astnega mesta med modricami, žiTotari Tečidel le še po kmetskih selih in po majbnih narodnih krogih, ki pa tim bolj peaajo, čim bolj liberalizem edinost podira, grda sebičnost in častilakomnostpa delavnost za naroduo stTar duši. ,,Zmagalec" —• piše dr. Fisclihof t gToji prevažni knigi: ,,Oesterreich u. die Biirgschaften seines Bestandes" — ,,zmagalec ni Slovanom vsilil samo STOJih postaT, marTe5 tudi stoj jezik t šoli in uradu, in to jezično nasilstTo je duaeTnemu razToju in z n a 5 aj u SloTanoT še bolj na k^ar bilo kakor politično pritiskoTanje; kajti Tsiljena oblaat pouižuje uarod, Tailjeni jezik ga pa spakuje." *) — ,,če kedaj kje, pokazalo je ponemčeTanje po sloTenskih pokrajinah, da se z TsiljeTanjem tujačine narod sicer bebi, ne pa duaeTno omika. Prava ljudska oniika je po naravni poti le mogoča v narodnemjeziku; jezično nasilstTo potujči sicer blizo 1 procent prebiTalstTa, 9 procentov pa pusti t daševni toposti." Tako se bere t izTrstni knižici: ,,Politische Erorterungen", izdanej po polit. druatTU t Mariboru 1. 1871. Na to knižico, ktera je ae pri TredniatTU za 5 krajc. dobiti, 5e kdo 10 odti80T Tkupaj Tzame, obračamo pozornost Tseb političnih prijateljeT, ki žiTe med narodnimi naspiotniki. Vse kar je 1. 1871 bilo pisano, do poslednje pičice še zdaj Telja; iz druge strani pa ne poznamo poli- BDie aufgezwungene Herrscbaft demiithiget ein Volk, die aufgedrungene Spracho demoralisirt es.u tiSnega spisa, ki bi tako prepriSalno in prisrSno, kakor ta knižica obdeloTal naše narodne in politične nasprotnike ter jim kazal pogubno pot, po kterej hodijo — narodu na kTar in pogubo!