Ljg vsak č e 1 r t e k in Jja s pošinino vred aii priboru s pošiljanjem ¿„ni za celo lelo 12 din., j lete 7 din., čelrl lela Izven Jugoslavije Naročnina se pošlje spravni šlvo , Staven-i Gospodarja" v Ma-i. Koroška cesta 5. I « dopošilja do oipo-J. Naročnina se plačuje
v naprej. ^p<t ifljerurban št. 113.
Posamezna L.cvl.ka stane 2 kroni ali 50 pata.
Pc^fnina p ftčarta -v gcStvInv.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO.
37, «1
ibov, dna 14 septembra
Krščansko ljudstvo!
Usmili se gladujočih dijakov! Ta teden se odprejo zopet srednje šole, g;m-jzije, realke, učiteljišča, ter druge strokovne ole. Svojca» je prihajalo v šole veliko števiio na-arjenih, dobrih dečkov z dežele, sinov kmetskih atšev, celo bajtarjev, delavcev in obrtnikov. — adnji dve leti ter ob letošnjih priglasitvah za irejem pa smo opazili, da je število dijakov iz ti vrst močno padlo. Vzrok je draginja, kajti se-¡j računajo za dijaka stanovanje in hrano od 500 do 2000 K mesečno in še več. Tega pre-rosti ljudje ne zmorejo več in zato tvorijo sedaj Senci z dežele komaj pičlo tretjino v vseli sred-ih šolah na veliko škodo ljudstva v bodočnosti.
Kaj hočemo? Naše ljudstvo rabi iz svojih vrst študirane udi- ki bodo skrbeli za njegovo izobrazbo, za navedek in vsestranski dobrobit. Iz kmetskih vrst jorajo priti duhovniki, učitelji, uradniki, inženirji, ¡šolani trgovci in obrtniki, ter razni drugi stano-i, da vsaj en del od njih ohrani spoštovanje in ubezen do stanu in doma, iz katerega je izšel in o življenja in običajev, v katerih je kot otrok ivel.
Posameznim ljudem ni mogoče žrtvovati za nega izmed svojih otrok po 15 do 30 tisoč kron a leto. Toda kar ne zamore posameznik, zamore udstvo skupaj.
Podpisani so sklenili priskrbeti dijakom z de-ele večerjo. Za obed skrbi večinoma prekoristna ijaška kuhinja in drugi dobrotniki, toda večerje KDŽčki večinoma nimajo nikjer. Brez večerje tati in to cele mesece, je pa za mladega dijaka rožno,
Stroški za večerjo. jRačunamo, da bomo morali dajati skozi 10 lesecev vsak dan do 120 večeri j, torej okroglo 6.000 — reci šestintrideset tisoč večerij na leto. Igromni so stroški, toda pogled na dobro in uka-eljno, pa sestradano in lačno mladino na eni stra-in zavest, da naše krščansko ljudstvo ne zapira rca in svoje roke, kadar gre za bližnjega in lastno odočnost, vse to nas navdaja s pogumom, da se otimo dela. Prostore in kuhinjo nam da na raz-olago požrtvovalno ravnateljstvo Dijaškega se-nenišča, jedilno orodje smo že oskrbeli- in od ismiljenega ljudstva prosimo živil!
Zakaj Vas prosimo?
Prosimo za vse, kar mlad človeški želodec lotrebuje in ljuba naša slovenska zemlja po Va-
šem delu rodi. Prosimo v prvi vrsti za krompir, fižol, repo, zelje, žito vsake vrste, sadje, mast, drva, pa tudi za druge pridelke in za denar. Vsak naj da po svojih močeh, po svoji volji in vesti! Vse bomo lepo spravili, pošteno porabili za dijake in Vam javno položili račun o vseh darovih in njih uporabi.
Koga prosimo?
Prosimo v prvi vrsti naše vrle zaupnike po farah in vaseh, naše Mladeniške in Dekliške zveze ter Marijine družbe. Obračamo se še posebej do naših tretjerednikov in sploh do vseh dobrih in krščanskih ljudi, da nam omogočijo izvršitev tega našega človekoljubnega in nujno potrebnega dela za učečo se mladino. Slovensko ljudsto je plemenito darovalo in žrtvovalo zadnja leta za vse mogoče ljudi in namene. Darovalo je za srbske gladujoče otroke, za gladujoče Ruse, za razne pogorelce itd. Danes pa prosimo naše dobro h usmiljeno ljudstvo, da v imenu Boga daruje za svoje lastne gladujoče sinove.
Kako uredimo nabiranje?
Prosimo, da si naše organizacije, Mladeniške in Dekliške zveze, Marijine družbe in tretjeredniki še ta mesec določijo red- po katerem bodo že vsaj prve dni v oktobru izvršile pobiranje od hiše do hiše v ta blag namen. Ena hiša v vsaki občini naj bo tako dobra, da hrani zbrane darove. Iz vseh vasi v fari odpelje en voznik nabrana živila na naš naslov v Maribor ali na najbližnjo železniško postajo ter odda na naš naslov in naš račun blago na železnico. Vreče in zaboje vrnemo. Pri tem organizatoričnem delu prosimo posebej č. g. duhovnike, ki so si dovolj skusili gladu in pomanjkanja v študijskih letih in po ogromni večini tudi sedaj le životarijo, da našo akcijo ljudstvu priporočijo in pomagajo z nasveti, — saj vemo, da ima človek, ki sam trpi, največ smisla in srca za lačne in trpeče.
Sklepne besede.
Tako se obračamo na Vas, možje in mladeniči, ki ste si v svetovni vojski prebridko izkusili, kaj je trpljenje in glad. Prosimo Vas, žene in dekleta, ki v delih usmiljenja niste nikdar odrekle. Trkamo na srca vseh, ki Vam ob Vašem delu in božjem blagoslovu ni bilo prej in ni treba sedaj gladovati. Za vsakega je hudo lačen biti, dvakrat hudo pa to za mladega in zdravega otroka, ki naj študira! Zato blago ljudstvo, odpri srce, odpri roke in daruj za dobre gladujoče dijake po svojih močeh. Nesebično boste dali, nesebično, pošteno in vestno bomo z Vašimi darovi samo za označeni namen gospodarili ter Vatn javno polagati račun.
Cigareta, smodka in pipa.
(Dalje).
«Pustite ga pri miru! Dedec je jezen, ker mu hoče-t vzeti njegove stare pravice! Saj bi tudi jaz, če bi t bil posebno vljuden do nežnega spola, saj bi si tudi iz dovolil pripomniti —.«
i «Še vi —? Gospod bankir, nisva si mislili, da tudi i vlečete s tem — beračem.
«Saj ne vlečem z njim, kakor vidite. Ampak do-olite, tiste besede o splošni nadvladi cigaret so le ne-oliko pretirane. Le poglejte po boljših hišah! Kaj ka-i uradnik, ka j kadi bogati trgovec, težki veleindustri-ec, imoviti kmet, kaj kadijo druga ko fine, drage, du-Heče smotke!«
«Je.bilo, tako je bilo! je ugovarjala druga cigare-t. «Priznajte, da tudi vaš rod izgublja tla, da smo prode me cigarete, zlasti po zedinjenju, že tudi v najbolj-e hiše! Oficirji, ministri, celo dvor, vse ima celo rajši lahkožive, nežne, sladke cigaretke, ko pa vas tež-in — oprostite — zlasti v zadnji tretjini grenke in 'ukusne smotke —.
f; Gospod Smotka se je malomarno zgenil in nabral lsta v dolgočasne gube.
«To pa že res diši — hm — nekoliko po — žens-pretiravanju!«
«In zgledu najvišjih sledijo drugi in kmalu bo za-'tadalo belo žezlo cigarete po vsej srečni Sloveniji —!« «Nikdar!« se je tedaj razhudil stari tobakar. «Nik-
dar in nikoli!« Mi Slovenci smo konzervativci in pipa j je in bo ostala ljubljenka slovenskega kmeta!«
« Star okopi tneži!«
«Kaj bodeta zabavljali! Stare izkušene reči.tfedno ohranijo svojo vrednost.«
«Dokler ne pride kaj boljšega, na primer cigareta.«
«Tisto pa, seveda —! Cigarete so kaj boljšega ko pipa, kajpak! Kaj takega more ziniti le laka trapasta frajlica, kakor ste vi! Tista papirnata cunja, ki ovija vaše sloko telo in ki jo žgejo in njen dim požirajo ci-garetarji — ali si morete misliti kaj bolj neumnega in I bolj škodljivega za pljuča —?«
«In tisti smrdljivi, najzadnji tobak, ki ga žgete v svojih nesnažnih pipah — fej! To je pa zdravo, to —! Kar kašelj me davi, če le samo zagledani pipo!«
Prisiljeno je zakašljala in z užaljeno kretnjo si je pogladila belo krilce.
«Tisto o nesnažnih pipah le kar pustile! Skrben in snažen pipar si bo vsak teden parkrat očedil svoje orodje in nič ne bo smrdelo. — In vi gospod iz mesta tamle, vi mi bodete gotovo tudi pritrdili, da je papirnata cigareta zelo škodljiva.«
«Nisem prijatelj prepirov,« je leno dejal gosp,)d Smotka, «in vseeno mi je, kar kdo kadi, navsezadnje, , kajti prava, dobra smotka ima vedno svojo vrednost in | je po splošnem mnenju največji užitek, posebno po obedu recimo, ali pa pri kupici vina, — ampak priznati ! vam moram, dobri mož, da so cigarete v nekem oziru res škodljive. Tako sem cul praviti tudi zdravnike —.«
«Tako je, gospod! Da ne govorim o babnicah, katerim kajenje pristoja kakor kravi piščalka, pravim, da
Uredr.Utvo: Koroška cesi* -'. i. Pot""-¡si s- ne vra-V.iO. U» : .i : i Ivo sprejetju; nfli* <•. iriser«!e i«
'«k ti «t ¡¡e. Z<tt.e inserb.oni po dogovoru. Za večkratne oglase o: Uneren popust. Nezaprte eklemacije so poštnine
proste, oekovni račun pošinega tirada Ljubljana šl. 10.605.
Telefon interurban ŠL 113w
M. iatnik.
■—m—— i —iiimimi i m
Bog pa naj blagoslovi Vašo žuljavo, darežljivo roko in Vaše darove ter naš skupen trud!
Postavimo pa celo to akcijo za pridne gladujoče dijake pod varstvo božjega Srca Jezusovega» kateremu se je usmililo gladno ljudstvo na gori in ki ljudstva ni odpustil, ne da bi ga bil poprej Čudežno nasitil. Priporočimo celo delo tudi prijatelju revežev, sv. Vincenciju Pavlanskemu in sv. Elizabeti, usmiljeni patronici revežev!
Usmiljeni Jezus bodi bogat plačnik za vsak tudi najmanjši dar!
V Mariboru, dne 10. septembra 1922.
ODBOR 1A DIJAŠKO VEČERJO :
Dr. Martin Matek, kapiteljski vikar; dr. Ant. Korošec, dr. Josip Hohnjec, poslanec; dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne; Evgen Lor-ger, korni vikar kot tajnik in blagajnik; prof. Ve-senjak; dr. Kari Verstovšek; Franc Žebot, poslanec, J. Urbas, predsednik Županske zveze.
Katoliški shod obmejnega slovenstva.
Na praznik Marijinega rojstva smo zaključili dol-i go vrsto katoliških shodov, prirejenih na Štajerskem s letošnje poletje. Bile so to prireditve največjega pomena t ki so ter bodo prinesle najboljše sadove. Na poziv kršč. j organizacij se je v središčih poedinih okrajev zbralo .- po več tisočev našega delovnega ljudstva vseh slojev in stanov. Geslo, ki je prevladovalo na vseh teh shodih, ! ki je zbranim množicam dvigalo duha in srca, se je | glasilo: živo in životvorno krščanstvo vselej in povsod! j Javno življenje naj se v vseh svojih panogah preuredi i po krščanskih načelih. Krščanski ideji pravičnosti in ' l jubezni naj preosnujeta socialne razmere v družbi in državi. Ljudska vzgoja, zlasti vzgoja mladine in otrok " mora temeljiti na krščanskem svetovnem naziranju. — Katoliška misel naj drži, ohranjuje in ohranjuje naš slovenski narod, ki svojih narodnih svetinj ne more očuvati brez katoliških verskih svetinj. V teh glavnih f smernicah so se gibale razprave na naših katoliških shodih.
Naši politični nasprotniki, gospodarski in kmetski liberalci in socijalni demokratje, so imeli občutek, da so jim katoliški shodi kakor trn v peti. Hoteč se izne-i biti lega neprijetnega trna, so začeli tiste, ki so se zbirali po katoliških shodih, psovati s klerikalci, tercijal-ci, devicami in devičarji. Na ta način so jih mislili preplašiti, da bi se sramovali ter oslali doma. Toda naši kmetje, obrtniki in delavci so se tem psovkam prav od srca smejali, ker jih je življenska izkušnja podučila, da so ixl nasprotnikov z raznimi priimki opsovani ti-; sočkrat boljša družba kakor pa vsi demokratje, ki poznajo samo eno religijo, in to je ples okoli zlatega teleta, kakor vse prodane duše samostojnih varalic, ki so prodali naš narod centralizmu in izkoriščanju, kakor vsi socijalnodemokratski zagrizeiici, ki vodijo delavsko ljudstvo v propast, sebe pa do dobro plačanih
je cigareta še posebno škodljiva mladim ljudem. Cigara ali pa pipa takemu frkovcu ne diši, mu je pretežka. Kaditi pa mora, seve, tak smrkolin, mesto da bi čakal zrelih let. Zato pa si poišče lahko, zapeljivo, papirnato cigareto in cigareta mu pije sok mladega življenja. Zato pa so naši mladi ljudje tako suhljati in mršavi in jetika se —.«
«Hu, hu!« Cigareti sla si tiščali ušesa. «Hu, kako nesramno obrekovanje! Policiji vas bodo maznanili, vi — vi rušilec državne edinstvenosti! In vi, gospod Smotka, vi pa še z njim držite, s tem protidržavnim elementom!«
«Kaj, protidržaven element da sem jaz —? Vi ste pa državotvorni, vi, ha ha! Menda zavoljo tega, ker ste prišle z našimi balkanskimi brati v deželo —? Saj poprej vas tod pri nas toliko kakor poznali nismo! Vi ste prolidržavni, vi, ker uničujete našo zdravo mladino in s tem rušite temelje državi, kakor pravi moj gospod.«	,	.
«Policija, policija!«
«Le kličite policaje! Vam nič ne pomaga! Najbolje, da poberete vse vkup svoja šila in kopita in se spravite, odkoder ste prišle! Slovence pa pustite pri miru! Slovenec je bil in bo ostal pošten pipar!«
Srdito je govoril stari mož in mahal z rokami. Pipa mu je ugasnila. Jezno se je spet obrnil, poiskal v žepu starodobno kresilo, si napravil ogenj in prižgal tobak. Cigareti sta razburjeni planili na noge.
«No, no! Nikar si še v lase ne sezite!« je miril gospod Smotka in se udobno smejal. «Obe stranki govorita deloma prav in obe nekoliko pretiravata. Cigareta s
služb. Protivniki katoliških shodov so s svojim pso-vanjem dosegli baš nasprotno od tega, kar so nameravali: obisk katoliških shodov je rastel od okraja lo
okraja, od shoda do shoda.
Na Marijin praznik, dne 8. septembra je bil pri Sv. Križu nad Dravogradom zaključni katoliški shod za to leto. Bil je nad vse sijajna manifestacija obmejnih Slovencev iz Koroške, Mislinjske doline in Dravske doline. Preko 10.000 ljudi se je udeiezilo te blesteče manifestacije katoliške vere in katoliške zvestobe.
Shod se je brezhibno vršil po določenem vsporedu, za kar gre pripravljalnemu odboru največja zahvala. Po prihodu vlakov iz Koroške in iz Maribora je bil sprejem pred kolodvorom v Spodnjem Dravogradu. V, imenu pripravljalnega odbora je došlece pozdravil koroški rojak marenberški dekan g. dr. Mertel s pristnim koroškim pozdravom: «Bog vas primi!« Udeleženci so na to v dolgem sprevodu, med katerim so zlasti vzbudili pozornost jako številno zastopani koroški Orli in koroške Orlice, odkorakali v Spodnji Dravograd, kjer je v župnijski cerkvi daroval sv. mašo narodni poslanec dr. Hohnjec. Sprevod, ki se je potem razvil in krenil proti Sv. jAnzu je bil tako dolg in slikovit, da kaj takega Spodnji Dravograd še ni videl.
Pri Sv. Križu je bilo najprej cerkveno opravilo. Pri digo je imel koroški rojak ljubljanski vseučiliščni profesor dr. Rožman o dolžnosti katoliškega kristjana, da svojo vero kaže v javnem življenju zaradi sebe, radi bližnjih, zlasti za zgled malovernih, pa zaradi Kristusa in Cerkve, Sklenil je s trdno obljubo zvestobe Srcu Jezusovemu. Slovesno sv. mašo je ob obilni asistenci opravil preč g. dravogradski prošt Volbenk Serajnik. Med sv. mašo sta pela moška zbora iz Mežice in Vuze-nice.
Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. guštanjski župnik dr. Cukala. Spominjal se je velikega shoda v Št. Janžu pri Dravogradu, ki je bil v dobi borbe za majniško deklaracijo; takrat je šlo za narodno in politično osvoboditev Jugoslovanov. V naši jugoslovanski državi pa gre za svobodo in pravice katoliške Cerkve. Iz pisma jugoslovanskih škofov vladi dokazuje, iz katerih razlogov so potrebni katoliški shodi. Za predsednika predlaga poslanca Pušenjaka, za podpredsednika delavca Kogovnika iz Prevalj, za častna predsednika Luka Pogača, župana v Pamečah, in gerenta Kotnika iz Guštanja, za tajnika gospoda župnika Volčiča iz Breznega in Kuharja iz Pameč.
Prvi govornik poslanec dr. Hohnjec tolmači položaj katoliške Cerkve v naši državi. Jugoslovanski svj-bodomiselci in liberalci od demokratov preko sam.>-stojnežev do socijalnili demokratov bi radi katoliško Cerkev potisnili v položaj, do katerega jo je predvojna Francija ponižala v zadnjem desetletju preteklega in v prvem desetletju sedanjega stoletja.
Boj francoskega svobodomiselstva in framazon-stva za razkristjanjenje in podržavljenjt šole, za stop-tijema izvedeno ločitev cerkve od države, dokler ni bila uaposled Cerkev oropana i božjih hiš in vseli cerkvenih zgradb, služi jugoslovanskim svobodomiselnim centralistom za vzor, kako naj država postopa s Cerkvijo. Katoliški cerkvi je v ustavi zajamčena enakopravnost s pravoslavno. Toda ta enakopravnost je samo na papirju, zakaj naša Cerkev od države prejema komaj tretji del tiste gospodarske podpore, ki bi jo v primeri s pravoslavno morala prejemati. Ustava za-jamčuje Cerkvi svobodo v upravi njenih notranjih zadev, ob enem pa jo pritiska in duši s kancelparagra-fom, na katerega so slovenski samostojni ponosni, kot na svojo največjo pridobitev. Govornik povdarja, da je svoboda ali nesvoboda, ki jo uživa Cerkev, najboljši barometer za svobodo ali nesvobodo, ki vlada v naši državi. Nato govori poslanec dr. Hohnjec o našem šolskem vprašanju in tozadevnih krivicah, ki se delajo katoličanom v državi, Pri tej priliki se s krepkimi besedami obrača zoper sklepe slovenskega demokratskega učiteljslva na učiteljskem zborovanju na Bledu diu 3. septembra. Ako učitelji proglašajo šolo kot državno ustanovo, nad katero ima vso moč centralna vlada v Beogradu in po posameznih vaseh, trgih in mestih centralnemu režimu služeči svobodomiselni učitelji, nai so ti «napredni« učitelji preverjeni, da si slovenski katoliški starši in z njimi slovensko ljudstvo nikdar ne
bo dalo vzeti svojih narodnih pravic do šole in vzgoje. Z vso odločnostjo odklanjamo drzen napad demokratskega učiteljstva na avtonomne pravice slovenske fa-milije, slovenske občine in slovenske domovine. Demokratsko učiteljstvo je na. Bledu izdalo geslo: «Kd >r učitelj, ta Sokol« ter obsodilo protisokolsko agitacij ). Krščansko ljudstva pa odločno protestira zoper sokoli-zacijo šole ter bo z vsemi sredstvi nastopilo zoper to, da bi se slovenska mladina zastrupljevala s sokolskim svobodomiselstvom in protikrščansvom. Ako demokratsko učiteljstvo tiste, ki se borijo zoper ustavo,- ovaja kot nasprotnike države ter zoper nje kliče policaje in žan-darje, ne vemo, kaj bi pri teh takozvanih naprednjakih bolj obsodili: ali nesposobnost v mišljenju ali hudobnost v dejanju. S prezirom se obračamo od tistih, ki v Beogradu ovajajo slovensko duhovščino, krščansko mi sleče učiteljstvo in ogromno večino slovenskega ljudstva.
Demokratsko učiteljstvo zahteva za našo izobraževalno organizacijo, ki je od nekdaj bila ponos našega naroda in njegova najtrdnejša opora v borbi za obstanek, zlasti za našo mladinsko organizacijo, policijsko državno nadzorstvo. Zato mu moramo izraziti največje pomilovanje ter mu napovedu jemo najodločnejši odpor; Večtisočglava množica ,ki je izvajanjem poslan a dr. Hohnjeca sledila z velikim odobravanjem, je njegovim odkritim in odločnim besedam ob koncu pritrdila s splošnim in glasnim pritrjevanjem.«
Urednik Kremžar iz Ljubljane je govoril o pomenu časopisja. Predno se je začel boj zoper uerkev na Francoskem, so bili nekrščanski poslanci, ki jih je izbralo ljudstvo, so bili uekrščanski časopisi, ki jih je podpiralo ljudstvo. Slabi časniki in slabe knjige <o vir krivic, ki se delajo ne samo Cerkvi, marveč tudi delovnim slojem ljudstva. Izkoriščanje in zatiranje ljudstva ima v slabem časopisju glavnega zagovornika. Sedanji mamonizem — služba mamonu, brezmejni pohlep po denarju, češčenje zlatega teleta, je zrastel na polju, ki ga je pripravilo ter ga obdeluje nekrščansko časopisje. Zalo pa je na sedanjih težkih in krivičnih socijalnih razmerah sokriv vsak, kdor čita ter podpira i ako časopisje. Meč slabega česopisja prihaja na nas, čuvaji, ki ffajejo signale zoper to nevarnost, so rimski papež, naši škofje in dušni pastirji, krščanski voditelji naroda in v posameznih družinah slarši, pa tudi bratje in sestre. Ali stori svojo dolžnost vsak na svojem mestu? Papeži nas svarijo, škofje in duhovniki opominjajo, naši voditelji nas kličejo. Ali pa stori vsak izmed nas: oče, mati, brat, sestra, svojo dolžnost napram otrokom, bratom, sestram, pa tudi sosedom? Torej na delo za krščansko časopisje!
Nato so katoliški shod v navdušenih besedah pozdravili zastopniki katoliških mladinskih organizacij: visokošolec Franjo Radšel iz Pameč, Orel Peter Ku-sterle in Orlica Micika Sušnik iz Prevalj.
Tretji govornik, vseučiliščni profesor dr. Slavič, je govoril o katoliških organizacijah. Zdi se, da iz slovenske družbe zginja krščanski duh ter mišljenje in del ovanje po krščanskih načelih. Vsled tega tudi hira in izginja ljubezen do bližnjega, kar povzroča občno nezadovoljnost in medsebojno nezaupanje, ker namesto krščanske ljubezni se širi samoljubje in izkoriščanj? slabšega. Treba torej zopet odločnega povdarjanja katoliških načel ter zbiranja dobromislečih ljudi v katoliških organizacijah, tako v verskih (Marijinih družbah, III. redu), kakor obče izobraževalnih in strokovnih. Zlasti je potrebna organizacija mladine v orlovskih in orliških zvezah, ki se ne sramujejo katoliškega imena, ampak nosijo svoj program na čelu in na prsih. Pri letošnjem evharističnem kongresu v Rimu so bili naj-bojl navdušeno pozdravljeni italijanski katoliški mi t deniči, ki so imeli na svoji zastavi napis: Ali Kristus, ali smrt! Organizirano udejstvovanje krščanske 1 j občini nam prenese srečnejšo bofločnost.
Predsednik poslanec Pušenjak je prebral brzojavni pozdrav zlatomašnika dekana g. Lenarta od Sv. Martina pri Slovenjgradcu. Nato govori o boju, ki so nam ga vsilili nasprotniki in ki ga izvojujemo in končamo z zmago, ako storimo svojo dolžnost. Češki katoliki nam dajejo vzgled, kako naj odbijamo napade političnih nasprotnikov na šolo in cerkev, češki katoliki niso dovolili, da bi se razkristjanila šola in zasužnila Cerkev.
Boriti se moramo tudi mi. Naše najboljše orožje v tem boju so naše organizacije in krščansko časopisje. Nato je predložil resolucije, ki so iste vsebine, kakor na drugih katoliških shodih. Vse so bile sprejete soglasno. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki je v skladu z izvajanji poslanca dr, Hohnjeca, ostro obsodila nezaslišane sklepe liberalnega učiteljskega zbora na Bledu.
Ko se je podpredsednik delavec K og ovni k zahvalil vsem udeležencem shoda, obljubil v imenu krščansko mislečega delavstva zvestobo Cerkvi in obrambo njenih in narodnih pravic, je zaključil prelepo zborovanje. Trbonjska godba je zasvirala narodno himno: «Lepa naša domovina«, in državno himno: «Božje pravde«. Potem so bile v Cerkvi slovesne večernice., ki jih je imel gospod prošt Serajnik, in pri katerih so udeleženci sebe in ves naš narod posvetili presv. Srcu Jezusovemu. Tako je bil završen prekrasno uspeli katoliški shod pri Sv. Križu. In z njim je bila na sijajen način završeaa vrsta letošnjih naših katoliških shodov, od katerih pričakujemo najboljših sadov, v blagor Cerskvi , v korist narodu in v pravi prid države.
Kako se bo vršil promet na
mejil
Mešana komisija, sestavljena iz zastopnikov Jugoslavije ter N. Avstrije je obhodila od 1. septembra naprej mejo od Prekmurja do Kaplje in vrši sedaj svoj po sel proti Koroški. Namen komisije je, da določi prehode črez mejo in kako blago in koliko se ga sme pripeljati ali nosili na eno ali drugo stran meje. Omenim, da veljajo te olajšave samo za prebivalce, ki bivajo 10 km vsakstran meje. H komisiji sta bila povabljena tudi naša poslanca Roškar in Žebot. Prvi je zastopal interese obmejnega prebivalstva na črti od Radgone do Cmureka, a drugi se je udeleževal pohoda komisije vse dni od Cmureka do Špilja in od Plavča do Sv. Jurija ob Pesnici. Navzočnost naših poslancev je bila res nujno potrebna, da so posredovali pri komisiji za kolikor mogoče olahkočen obmejni promet.
V naslednjem prinašamo nekatere podrobnosti obmejnega prometa v 10 km pasu:
1.	Vsak prebivalec na 10 km širokem ozemlju to-stran meje sme prekoračiti mejo in se gibati onstran meje, ako dobi od okrajnega glavarstva takozvano «pro laznico« oziroma «izkaznico«. V to svrho mora imeti vsakdo fotografijo, s katero gre k občinskemu uradu, kateri mu mora vse potrebno oskrbeti pri okrajnem glavarstvu.
2.	Za delavce velikih podjetij, kmetij in viničarje, posebno pa za dvolastnike se namerava vpeljati posebne skupne knjižice (brez fotografij), s katerimi bodo ti brez prolaznice smeli skupno prekoračiti mejo iu se zopet skupno vrniti z dela.
3.	Dvolastniki (to so taki, ki imajo na obeh straneh meje posestva) imajo posebne ugodnosti. Prekoračiti smejo s svojo dvolastniško izkaznico mejo na mestu, ki je najbližje posestvu onstran meje. Nemoteno in brez carine Smejo spravljati pridelke posestva z ene na drugo stran.
4.	Carine prosto smejo prebivalci 10 lau pasa pre-\ažali v 10 km pas onstran meje: žito v mline in mlinske izdelke nazaj, lesne hlode v žage in deske nazaj, sveže sadje vseh vrst, seno, slamo, travo, listje, drve, sočivje, mleko, kamen, gramoz, pesek, apno, gips, ilovico, lončarsko zemljo, lapor, navadni in umetni gnoj, kvas, kruh, in moko (oseba do 5 kg), meso in sir (do 2 kg), zdravila, ki jih predpiše zdravnik in zdravila, ki se v lekarni svobodno prodajajo, vseh vrst semena.
5.	Za vožnjo žita v mline in hlodov na žage je treba poleg običajne prolaznice s fotografijo še potrdilo občinskega urada, koliko žita ,oz. hlodov pelje tu in tu preko meje. Kdor pelje žito ali hlode v mline ali žage, mora.še poleg tega pri obč. uradu podpisati posebno «Obveznico«, s katero izjavlja, da jamči z vsetn svojim imetjem, da ne bo tihotapil, ampak, da "bo ves mlevski izdelek, ozir. deske pripeljal, ko bodo izdelani nazaj.
13. Dvolastniki smejo vzeli preko meje živino, vozove in vse drugo orouje, ki ga potrebujejo za obdelo-
svojim papirnatim ovojem res ni prav zdrava in s svojo kratkostjo in lahkostjo zapeljuje kadilca, da si jih nazadnje preveč privošči, priznati pa vam moram, da sle v rokah pametnega kadilca zares prijetna igrači-ea, ki pomaga preko marsikaterega dolgočasnega trenutka in ne pristoja slabo gizdavemu mestnemu gospo-diču. Ampak za težko, žuljavo lcmetsko roko laka lah-kokrila mestna gospodična res takorekoč ni primerna. Ne umejem pa, zakaj bi kmet — in lahko si jo dandanes privošči — ne kadil smotke. In spet sodim, da je pipa res nekoliko, recimo — nečedna za mestno gospodo —.«
«Kaj —? Kmet drago cigaro —? Pipa — nečedna?« se je drl pipar. «Cigara je nečedna, vam rečem, pa mi zamerite ali pa ne, gospod, cigara in pa cigareta ! Ali ni to nečedno, da se vam tobak slini in namaka naravnost v ustih in da vam s tobačnim strupom napojene sline tečejo v usta in v grlo in želodec, kadarkoli potegnete dim? Pa si pipo poglejte, tule! Med gorečim tobakom in usti je dolga cev in če jo je pipostružec dobro naredil in če je vedno snažna, se v njej nabira škodljiva tobačna slina in kajenje je suho in zdravo. Slovenci so že prav storili, da so si izbrali pipo za svojo ljubljenko in pri pipi bodo tudi ostali —.«
«He, vsak berač svojo mavho hvali, pipar pa svoje pipe! Moje mnenje je tako, da kdor že hoče kaditi,
naj kadi smotko, ki je za naše čase najnaprednejši način kajenja — in najbolj snažen!«
Gospodični cigareti sta se že zdavnaj odmaknili od debeluharja. Pri zadnjih njegovih besedah pa sta razjarjeni planili proti njemu, mu krilili s tenkimi rokami pred nosom in očmi in vpili:
«Cigareta je znak naprednosti, vsak napreden človek jo kadir — Cigareta je znak državotvornosti, ker prinaša državi največ dobička!! Cigareta je —.«
«Babja domišljavost!« se je zakregal gospod Smot-ka. «če gre za državotvornost, bo pač —.«
«Kaj se bote prerekali o državotvornosti!« se je vtaknil vmes pipar. «Tisti je državotvoren, ki štedi. In tobak za pipo je najcenejši!
«Je res, mož, ampak —.«
«Nihče ne kadi več pipe dandanes,« je cviliia z visokim prevpitim glasom cigareta, «in če bi država —.«
«Kaj bodete vi govorili o pipi. ki ste od včeraj! Mojo sivo glavo poglejte! Dovolj križev že imam na hrbtu. Videl sem čase, ko so naši Slovenci vseskozi kadili le pipo. In vkijub temu so bili tedaj dobri časi, dobri
časi--. Nihče ni zabavljal črez draginjo in kmet je
pridno hodil za oralom s pipo v ustih in zadovoljno sedal z njo za ognjišče po storjenem delu. Dobri časi so bili —! In tegale človeka, mojega gospoda, vprašajte! Učen je, knjige bere. svel pozna in živel je, ko še no-
benega izmed nas ni bilo na svetu. On vam »aj pove,
kaj je —.«
«Seveda, on je vaš prijatelj, nazadnjak kakor vi!« je z onemoglim, hripavim glasom javkala cigareta. < Cigaret ne mara, cigar si pa kupiti ne uiere. Seveda, on naj razsodi, seveda! Hi hi hi!«
«Nu, no!« je dejal gospod Smotka, «nehajmo s prepirom! Človek je človek! On naj odloči!«
«Prav ste povedali, gospod! On naj raz —.«
Zunaj na cesti je zaropotal in zatrobil avto. Zbudil sem se.	^
Začuden sem pogledal krog sebe —.
Ali niso govorili tule prav blizu mene —?
Mel sem si oči.
Na kadivni mizici poleg mene sta ležali dve polomljeni cigareti, debela cigara je slonela ob škatli vžigalic in v tobačnem mehurju je sredi tobaka čepela moja pipa-nosovka. Mesec je sijal skozi okno in z rahlo, mehko lučjo obseval mizico. Ura je kazala tri četrt na eno.
Ali sem sanjal —? Ali je bila resnica —?
Vsekakor mi je bilo zelo žal, da sem se prezgodaj | zbudil —. Kako rad bi bil pomagal poštenemu moža-karju-piparju do zmage v zanimivem prepiru —!
(Konec).	i
tanje onstranskega posestva. Nihče jim ne more braniti, prepeljeva t i pridelke na eno ali drugo stran.
7.	Prebivalci ob meji, ki niso dvolastniki, smejo nemoteno upotrebljati ceste in pote preko avstrijskega ozemlja k svojim posestvom, ako je dovoz po našem ozemlju do dotične posesti nemogoč.
8.	Sosedi na meji si smejo v slučaju potrebe poma- j gati pri delu z ljudmi, živino in orodjem. V slučaju požara je dovoljeno požarnim brambam iti na drugo stran meje na pomoč.
9.	Zdravniki, živinozdravniki in babice smejo iz obeh obmejnih con vršiti svojo službo in smejo prekoračili mejo, ako jih ljudstvo kliče.
10.	Vsakojaki obrtniki smejo iti v «štero« na drugo stran. Dovoljeno je prepeljati brez vsake carine čez «»jo stroje in orodje v popravilo kovačem, kolarjem, mizarjem, ključavničarjem in drugim rokodelcem.
11.	V slučaju krajevne potrebe ali suše je dovoljemo nositi in voziti vodo iz studencev in vrelcev preko meje.
12.	Dvolastniki smejo svobodno goniti živino na pašo preko meje in nazaj. Nadalje je dovoljeno goniti livino k oplemenjenju preko meje. Vinogradnikom je dovoljeno dobavljati onstran meje galico,, žveplo ter druge vinogradniške in kletarske potrebščine.
13.	Koliko smejo dvolastniki ozir. drugi prebivalci »brnejne cone nesti našega denarja vsakokrat čez mejo, še ni natanko določeno. Komisija se je složila v toliko, da predlaga vladi v odobrenje 100 dinarjev za vsako osebo pri vsakokratnem prehodu.
14.	Viničarji, mlatiči in drugi tedenski delavci, ki delajo pri svojem gospodarju onstran meje, smejo enotedenski zaslužek v naturalijah carine prosto nesti čez inejo.
15.	Za ljudi obmejnega pasu, ki vozijo ali nosijo žito v mline ali kako drugo blago ali pridelke, so določeni poti, po katerih smejo voziti in nositi določeno blago. Za črto od Apačke kotline do Sv. Jurja ob Pesnici veljajo ti-le prehodi: Most pri Cmureku, brod pri Sladkem vrhu, brod pri Murhofu, obč. Selnica (ta brod se mora na novo zgraditi), brod pri Lihočki vasi (samo za spravljanje drv in stelje občanov vasi Lichendorf), brod v Ceršaku, državna cesta Št. 11 j Špilje, okrajna cesta črez Plavč in občinska cesta iz Svečine, cesta Sla-tinski dol—Račane, cesta na Špičniku, cesta Sv. Jurij— Lučane. (Prehode na ostalem delu meje bomo označili, ko dobimo tozadevno poročilo).
To so v glavnem točke, ki so potrebne, da so o njih poučeni prebivalci na meji. Naši zastopniki: lloškar, Žebot, Supanič, Šparl, Peklar, Bauman, Očkerl, Reiter, Kren, Šerbinek, Šumandl in drugi so zahtevali v imenu prebivalstva, da se naj v obmejni promet še vpostavijo iočke:
1.	Ker manjka v naših krajih soli, se naj izjemoma dovoli obmejnemu prebivalstvu kupovati sol v N. Avstriji, kjer je tega blaga v izobilju. Ker je sol pri nas pod monopolom, kakor tobak, vladni zastopniki niso ugodili tej zahtevi, pač pa bodo o zadevi poročali vladi.
2.	Železo, cement, opeko in druge stavbene potrebščine se smejo dovažati k nam. a na meji je treba plačati obično carino.
3.	Mrtvaške krste v obmejnem kraju naši ljudje težko dobijo. Tudi te se smejo prenesti k nam, a plačati je treba carino.
4.	V imenu ljudstva sta'naša poslanca komisiji obrazložila, kako velikanske sekature izvršujejo pogra-ničarji, posebno pravoslavni Wranglovci nad našim ljudstvom. Zahtevala sta, da se Wranglovce takoj od-^ strani. Zastopnik naše vlade je izjavil, da bodo pogra-»ičarji odpuščeni dne 1. oktobra.
5.	Naše prebivalstvo ob Muri je zahtevalo, naj se vendar enkrat uredi ribolov v našem delu Mure. Pravico ribolova od Špilja do Murhofa še ima vedno nemška graščina Ehrenhausen, od Murhofa navzdol ob Muri pa graščina Gornji Cmurek. v Ceršaku je izjavil vladni zastopnik g. županu Reiterju, da bo komisija predlagala vladi, da naj da občinam ob Muri začasno pravico ribolova in izdajo ribiških kart.
6.	Obmejnim živinorejcem naj bo dovoljeno prodajati živino mesarjem v Nemški Avstriji. Tej zahtevi se bo najbrž ugodilo.
7.	Ker so mnoge župnije po novi meji prerezane, so naši zastopniki zahtevali, da smejo ljudje onstran meje hoditi v našo cerkev k službi božji (Sv. Ilj, Sveči-na, Sv. Jurij, Sv. Duh itd.). Z prolaznico bo vsakemu pot v cerkev dovoljena.
8.	Uspeli smo tudi z zahtevo, da smejo naši ljudje iz Slovenskih goric v bodoče izstopati na železniški postaji Cmurek iz tranzitnega vlaka ter prekoračiti mejo črez most pri Gornjem Cmureku in črez brod pri Sladkem vrhu. Tudi blago, ki ga pripeljejo iz Jugoslavije, smejo razkladati v Cmureku in ga prepeljati brez vsako carine črez emureški most ali brod pri Sladkem vrhu. Ta ugodnost bo posebno važna za prebivalce Apačke kotline, župnij Sv. Ane in Marije Snežne.
O drugih podrobnostih obmejnega prometa bom še poročal. Pozivam ob tej priliki naše prebivalstvo ob meji, da pošlje vsakojake pritožbe in želje glede obmejnega prometa nfeni ali poslancu Roškarju, da jih prednašama na pristojnem mestu.
Maribor, dne 8. septembra 1922.
Franjo Žebot. |
Naša zborovanja.
Obrtnike, ki so pristaši SLS vabimo, da se udeleže shoda Obrtne zveze, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne ( 17. septembra ob pol 10. uri dopoldne v Gambrinovi J dvorani v Mariboru. Na shodu govorijo naši poslanci,
podpredsednik Trgovske in obrtne zbornice g. Ogrin iz Ljubljane, prof. Vesenjak in drugi. Namen shoda je, da se za vse okraje Slov. Štajerja ustanovi Obrtna zveza. Pridte torej iz vseh okrajev obrtniki, ki ste krščanskega mišljenja: kovači, čevljarji, krojači, gostilničarji, zidarji, tesarji, kolarji, mizarji, urarji in obrtniki vseh drugih vrst prihodnjo nedeljo v Maribor. Po shoda si udeleženci ogledajo obrtno razstavo. Agitirajte med tovariši-obrtniki za udeležbo. Po železnici velja polo vična vožnja.
Shod dr. Korošca v Celju. Dne 24. septembra ob 9. uri dopoldne ima dr. Korošec v Celju v Narodnem domu (velika dvorana) shod SLS za celjski in laški okraj. Spored: Ob 8. uri v župnijski cerkvi sveta maša s cerkvenim govorom za može (Pridiguje g. dr. Hohnjec). Ob 9. uri shod SLS v veliki dvorani Narodnega doma. Govorijo dr. Korošec, prof. Vesenjak in dr. Hohnjec. Somišljeniki mesta Celje in celjskega in laškega okraja, pridite!
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 24. septembra po rani maši se vrši pri nas siiuu Slovenske ljudska stranke, na katerem bosta govorila poslanec Žebot in urednik «Slov. Gospodarja« g, Goleč. Haložani, na svidenje!
Sv. Jurij ob Južni žeieznici. V nedeljo, 17. septembra, po ranem sv. opravilu ima dr. Korošec pri nas shod Kmet-ske zveze za župnije: Sv Jurij ob juž. žel., Dramlje, Ka-lobje, St. Vid pri Grobelnem, Ponikva ob juž. žel. in Sliv. niča pri Celju. Somišljeniki povabljeni.
Kozje. Dne 17. septembra se vrši v Kozjem po poznem svetem opravilu ob 11. uri dopoldne okrajni shod Kmečke zveze za vse župnije sodnega okraja Kozje. Shod bo na trgu pred cerkvijo. Govorijo gg. poslanci Krajnc, Stanovnik, Žebot in urednik Slovenca Fr. Smodej. Sveto opravilo pred shodom se začne ob 10. uri.
Na Sladkem vrhu pri Cmureku sta poslanca Roškar in Žebot priredila dne 8. septembra pri kmetu Pučko velik shod, kateri se je prav lepo obnesel. Ljudstvo je glasno odobravalo delovanje poslancev naše stranke. Povsod izražajo željo po novih volitvah. Organizaciji naše stranke tudi v teh krajih napreduje.
Brinjeva gora je bila dne 10. septembra ganljive slovesnosti krščanskomislečega ljudstva. Na tisoče se nas je zbralo iz vseh strani konjiškega in sosednjih okrajev. Cerkveno slovesnost je poveličal sloviti mladi pridigar č. g. Franc Hohnjec, župnik čadramski. Po pozni sveti maši je na obširnem prostoru pred Marijino cerkvijo otvoril ljudski tabor vlč. g. svetnik Karba. Navzočih je bilo deset županov. Zbrane množice so z zanimanjem sledile poljudnemu govoru narodnega poslanca Fr. Žebota. Naš poslanec nam je prav jasno in z dokazi opisal krivce sedanjega slabega gospodarskega in političnega položaja. Govoru je sledilo po obširni gorski trati vseobčo odobravanje. Gospod predsednik je izrekel v imenu ljudstva Jugoslovanskemu klubu iskreno zahvalo. Ljudstvo je glasno zahtevalo nove volitve.
Ptujska gora. Dne 3. septembra so posetili Ptujsko goro člani Strokovne zveze v Mariboru. Najprvo je bilo pozno sveto opravilo za Strokovno zvezo, potem pa se je vršil shod zunaj na prostem pred cerkvijo. Shod se je vršil čisto mirno, le oni veliki (ne po duhu, ampak po telesni i dolgosti) Milko Peče je delal neumestne medklice, ki so i kazali vso njegovo duševno plitvost in revščino ter zlobo. Je pač Peče. Ženske so mu klicale: «Sram vas bodi!» Se-kundiral mu je Predanov učteljiščnik Karličko. Res lepa dvojica! Sploh pa je Pečejevih »medicinčkov« že sita vsa Gora, kajti ljudje, ki špijonirajo. vohunijo in lažejo po liberalnem časopisju, se vsakdo rad ogne, Celo lastni pristaš, če je poštenjak. Ovaduha in špijona prezira vse! Tu na Ptujski gori imamo par ljudi, ki hodijo v cerkev le zato, če bi mogli vjeti gospoda župnika pri kaki besedi, da bi ga potem ovadili. Ker pa se jim to ne posreči, pa potem v liberalnem Jutru in Taboru zavijajo resnico, lažejo, se zaletujejo v župnika. Gospod Milko, to je državotvorno, kaj ne da? Ali poznate suho večerjo z dolgo haljo, o kateri smo nedavno čitali v slavnem «Taboru». Pa ta ni prava; mi gorci poznamo neko drugo stiho večerjo, ki ima za sto procentov dolge noge in je v žlahti z mačjim lovcem, tista je prava. Drugokrat več!
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
iBTI IIIM ■ IH'I	■ Ml C	V	'
Dne 10. t. m. so se sestali v Zagrebu javni delavci intelektualci iz cele države, da se posvetujejo, kako bi se našel izhod iz vsestransko težkega in nevarnega po ■ ložaja, v katerega nas je zavedel današnji režim. Vsem je jasno, da je vladna politika prepojena s pohlepom in nepoštenostjo in da se je v tem duhu vse doslej postopalo ter da je tako tudi ustava sestavljena in sprejeta, vsi vedo, da se mora nepoštenost odpraviti, javna vest zbuditi, ne vedo pa, kako naj se to stori in doseže, ker nimajo pravega programa in med seboj, ku-izhajajo iz najrazličnejših strank, tudi ne prave sloge. Ker je že spoznanje z željo po poštenosti in odporom proti korupciji mnogo vredno, zasluži zagrebški zb:r i-aše pozdrave in našo podporo.
Ker se je zborovanja udeležil tudi predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič z drugimi trez-nejšimi demokrati, je razkol med demokrati gotova stvar. Pribičevič se bo oklenil Pašiča in ta dva ostaneta glavna stebra dosedanje, splošno obsojene vladne politike.
Ministri, koliko jih je sploh v Beogradu, so sklenili da se skliče zakonodajni odbor dne 1. oktobra, parlament pa pet dni pozneje.
V Beograd so dospeli odposlanci Bleerove skupine iz Amerike, da proučijo, kako bi se Beograd zvezal z morjem. Bleer sploh ne misli dati finančnemu ministru dolarjev, temveč samo družbi, ki bo gradila beo-grajsko-jadransko železnic«.
Poštni minister je tudi izdal ostro naredbo proti nerednostim, ki se danes dogajajo na pošti. Zagrozil je s strogo kaznijo, če se bodo poštne pošiljatve še naprej izgubljale in kradle. Ostalo bo seveda samo pri papir-
nati aaredbi, kakor so tudi batine ostale, ko jih je pj-licajminister prepovedal.
V političnih krogih se je zopet zbudila zahteva po parlamentarnem nadzorstvu zunanje politike. Seveda bo ta želja in zahteva neizpolnjena, ker Pašič še nikdar ni trpel nadzorstva.
REKA PROTI ITALIJI.
Reška javnost je zelo razburjena, ker Italija omalovažuje vse dogovore in pogodbe. Listi zahtevajo, naj se tudi Jugoslavija kot drugi pogodbenik pripusti, da sodeluje pri ustanovitvi reda in gospodarstva reške države
GRŠKA
je po polomu svojega samovoljnega in predrznega vojnega pohoda proti Carigradu doživela tudi vladno krizo. Sestavil se je nov kabinet in najbrž se bo moral tudi kralj Konstantin umakniti in Venizelos se bo vrnil iz inozemstva. — Naša vlada še vedno po vsej sili podpira in zagovarja grško politiko. Grško, ki tako strašno tlači Jugoslovane na svojem ozemlju, podpira, prati Turški, ki ima loliko simpatij od naših državljanov-muslimanov, pa hujska.
ZVEZA NARODOV.
Na seji tretje komisije je predložila Anglija |>o svojem zastopniku te-le predloge: naj se pri vseh vladah posreduje glede znižanja vojaških sil in vojnih proračunov in sicer bi se moralo to posredovanje ponoviti vsako leto, naj se sestavi posebna komisija, ki bo vršila pregled razoroževanja ter vodila o njem točne podatke, naj bi Zveza narodov sklicala posebno konferenco, ki bi se pečala samo z vprašanjem razorožitve in na to konferenco naj bi se povabila tudi Amerika gledi dogovora o odpravi fabrikacije in trgovine orožja.
KMETSKI PRAZNIK NA BLEDU.
«Kmetijski list» se je ustil na dolgo in široko, kakšna velikanska reč bo na Mal Šmaren na Bledu, da bo velko sjaj-nejša od lanske itd. Gospod minister Pucelj je naročil dva posebna vlaka, izbral nebroj fermanov in izgrabil tudi Kmetijsko družbo, katera je razpisala premovanje živine, dočim kmetijska družba ni imela svobodnih rok ter so imeli prignati živino samo slabostojneži. Krajnci zaupniki SKS so dobili ukaz, tiskan v «Spiegelschrift» od vodstva SKS, da sme dobiti priglasnico samo živina SKS ter da morajo priglašeno žival zaupniki preje ogledati. Vsak posestnik pa dobi odškondino v znesku 80 kron in še nagrado za žival kot tako posebej, kolikor točk se ji bo priznalo. Živine so prignali še precej, tudi gospod Pucelj je priSel pogledat, ker pa volov ni bilo, je kmalu odšel.
Popoldanski shod je bil pa kaj klavern. Vlaka, katera je naročil gospod minister, sta pripeljala komaj 200 ljudi (drugi je bil razen sprevodnikov popolnoma prazen). Kdo bo plačal? Država, kaj ne?! Z drugimi vlaki, kateri vozijo redno ob praznikih se je pa pripeljalo le malo samostojnežev, kajti gospod minister je lahko prepričan, da na Mali Šmaren pride vedno veliko ljudi na Bled, ker je stara navada kranjskega ljudstva, katero je na ta dan romalo na Brezje in na Bled in še bo, ko samostojnih praznikov ni bilo in jih ne bo!
Slavnostno (?) zborovanje je otvoril Medved iz Hraš ter je podal besedo gospodu ministru, kateri ni povedal nič novega, zagovarjal se je namreč radi volov, o katerih je izjavil, da je dobro naredil (!), da jih je prodal in radi drugih lumparij. — Obljubil ni nič druzega kot to, da bo za naprej še ravno tako delal za kmetsko ljudstvo.
Za njim je govoril poslanec Rajer, dobrorejen možici, kmetu prav nič podoben ter je jamral, da je težko radi j strankinega glasila ter da se, ti presneti «samostojneži» v parlamenti na vso moč bojujejo in da le težko kaj dosežejo | za kmeta, da pa zase lahko, tega ni povedal.
Potem je klobasal Mrmolja take stvari, da ga je že mi-i nister grdo pogledoval in rekel, da mu je bilo težko zapustiti plug te riti v parlament. Ljudje so pa uvideli, da le klo-i basa ter so se muzali. Govoril je tudi, da jih klerikalci na-i padajo, to pa le takrat, kadar delajo (?) in se mučijo v parlamentu za svobod<> kmeta, o katerem je potem fantaziral, da je svoboden, da mu sije svobodno solnce in da še nikdar ni bilo tako dobro za kmeta, kakor sedaj itd.
Nato je pozdravil zborovalce v imenu srbskih fimetov, neki kmet iz Požarevca.
Medved je konečno predlagal rsolucijo, katere pro-| padle, ker bi lahko dvignjene roke na prste na roki (levi) i in na nogah preštel, pa bi še kak prst ostal ter je bedasto-čano zaključil zborovanje.
Po zborovanju je bila dirka iijakerjev in jahačev. Ljudi je bilo 5—6000 radovednežev kmetov, obrtnikov, delavcev, blejske gospode ter uradnikov. Zanimanja nobenega. U-govarjati ni hotel nikdo, ker ni vredno mlatiti prazne slame in so gg. govorniki vsaj enkrat nemoteno govorili; v narodni nošah jih "je bilo okoli 20 in eden sam okrašen voz.
Po dirki so ljudje odšli iz Zake, le kakih 600 ljudi je ostalo na zabavališču, ki so postali v noč res slabostojni (škandal v Lescah).
Ljudje so pa rekli, da ne gredo nikdar več slabostojnega zborovanja gledat, da ni za <raujo>, da bi jih za Pucljevce imeli. —
Tedenske novice.
Duhovniške vesti. Gospod arhidijakon Franc HrastelJ v Konjicah je obhajal dne 9. t. m. v Konjicah 701etnico svojega življenja. Visokemu jubilantu, ki je še čil in zdrav, kličemo iz dnu srca: Se na mnoga leta!
Pctindvajsetletnica načelnika okrajnega zastopa v Kozjem. Dne 30. avgusta je poteklo 25 let, odkar načeljuje okrajnemu zastopu kozjanskemu č. g. dekan Marko Toinaili. Prav ta dan je pod njegovim spretnim vodstvom pred 25-timi leti zmagala slovenska stranka pri zelo viharnih volitvah v okrajni zastop. Marko Tomažič, splošno priljubljeni današnji jubilant, je ostal njegov načelnik brez presledkov 25 let. V vseh panogah pravega in trajnega napredka se je vedno odlikoval in stal v prvih vrstah. Ne bomo naštevali njegovih zaslug za kozjanski okraj, ki so poznavateljem razmer v kozjanskem okraju dobro znane! — Obče spoSta-i
vanje mil '■• i 'I Vše plačilo. Prečastitemu gospodu načelniku naše iskri.,
Na delo za revne dijai:,! i prvi strani prinašamo oklic odbora, ki si je stavil nalogo, da priskrbi revnim gladujočim dijakom toplo večerjo. To misel je rodila v teh žalostnih časih prava krščanska ljubezen do bližnjega. Katoliški možje, dobrosrčne matere, vrli mla deniči in usmiljena dekleta, tekmujte med seboj, da 7berete kolikor največ veliko milih darov! Posebno naši župani in občinski odborniki, ki so v pravem pomenu besede izvoljeni zaupniki ljudstva, naj podpirajo na vso moč to blago delo. Častito duhovščino pa prosimo, da ta blag namen dobrim vernikom toplo razloži in pri -poroči ter v župniji, po občinah in po vaseh organizira zbiranje živil za dijake. Kjer razmere pripuščajo, naj bi se zbiranje začelo 1. oktobra ter končalo vsaj do 15. oktobra, da se lahko začne z dijaško večerjo že s 1. . oktobrom. Sicer pa naj naši zaupniki sami določijo ¿as in način zbiranja, ker krajevne razmere najbolj poznajo. Darovi se naj pošiljajo na naslov: Odbor «Dijaške večerje« v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Darujte drva za «Dijaško večerjo«! Nekatere župnije, posebno na Pohorju nimajo toliko živil, imajo pa \elikanske gozdove. Prosimo, da naši zaupniki zberejo am večjo množino drv, ker dna nujno rabimo za kuhanje dijaške večerje.
Tudi sadje za «Dijaško večerjo«. Letos je obilno -adja. Ponekod ga niti spraviti ne nodo mogli, ker primanjkuje posode. Vljudno prosimo, da nam dobrotniki iiaklonijo vsako množino sadja za revne dijake. Sadje iiaj ne bo preveč obtolčeno, da se lahko hrani nekaj časa. Priskrbeli smo tudi za to, da bomo v Maribora sadje posušili. Tako bodo revni dijaki dobili za pri-boijšek sveže in suho sadje!
Vojaški dopusti. Poslanec dr. Hohnjec se je na vojnega ministra obrnil z interpelacijo, v kateri zahtevi, da se kmetskim in viničarskim sinovom da v kolik >r največjem obsegu dopust za čas vinske berbe in trganja in spravljanja sadja. Ob tem času je namreč na deželi toliko dela, da ga domači ne morejo zmagati brez pomoči svojih in viničarskih sinov, ki sedaj služijo pri vojakih.
Manevrov v Slov. goricah ne bo. Poslanec Žebot je na interpelacijo, ki sta jo on in poslanec Roškar vloži'a proti nameravanim manevrom v Slovenskih goricah, dobil te dni odgovor iz Beograda, da manevrov letošnjo jesen ne bo. To sporočamo našim ljudem, da ne bodo vznemirjeni.
Prvi dekliški tabor za Gornjo Savinjsko dolino. (Dopis iz Rečice ob Savinji). Vkljub slabemu vremenu je prvi dekliški tabor za Gornjo Sav. dolino izborno uspel. Zastopane so bile Dekliške zveze, Marijine družile in orliški krožki iz treh dekanij. Na okrašenih vozovih so prihajale za uobro stvar vnete mladenke iz Solčave, Luč, Vranskega, it. Jnrja ob Tab., Braslovč itd. Prireditlji so vse krasno pripravili, vrli Rečičani so pa okrasili hiše, postavili mlaje itd. in na ta način počastili celo prireditev. Ob 10. uri se je pričela pridiga na prostem pred cerkvijo. Prevzv. knezo-škof dr A. B. Jeglič iz Ljubljane je vnemal dekleta za čed-nostno življenje ter priporočal globoko vero, čisto življenje ter pokorščino do staršev. Po pridigi je služil prevzv. gospod knezoškof ob obilni asistenci na prostem presv. mašo, pri kateri je krasno pel domači cerkveni pevski zbor. Ob 12. uri se je pričel tabor, katerega je s krasnim govorom otvar-jal domači gospod župnik. Prav prisrčno je pozdravil mladenke in ostale zborovalce župan občine Rečica. Kot prvi govornik je nastopil profesor Ivan Bogovič iz Maribora, ki je govoril o notranjem delu mladinskih organizacij. Narodni poslanec Vladimir Pušenjak je razpravljal o vprašanju »Žena in javnost« ter pozval navzoče k vstrajnem delu v mladinskih organizacijah. Nato so nastopile zastopnice or-organizacij in govorile o delovanju dekliških zvez, Marijinih Solčava, Luče, Vransko, Sv. Jurij ob Taboru, Šmartno ob Dreti, Mozirje, Skale, Sent Peter v Sav dol., Nazarje, Ko-karje, Smartin na Paki in Šoštanj, ki so prinašale pozdrave organizacij in govorile o delovanju dekliških zvez, Marijinih družb, Orlic, o čednostnem življenju, o izbiri stanu, o dobrem časopisju, o ljubezni do Marije itd. Po končanem sporedu so se v cerkvi vršile večernice in cela slovesnost končala ob 3. uri popoldan. S ponosom lahko gledajo dekliške organizacije v dekanijah Braslovče, Šaleške doline in Gornji grad na prvi tabor v Rečici ob Savinji, katerega se je udeležilo okrog 2000 mladenk, žen in zborovalcev iz omenjenih dekanij. Podrobno poročilo o taboru prinese »Naš Dom«.
Kaj je z ribolovom v Muri? Pravico do ribolova v Muri še imajo vedno nemški graščaki iz Ehrenhausena in Gor. Cmureka. Ob priliki komisijonelnega obhoda meje so naši župani, n. pr. Reiter v Ceršaku, Zohrer na Sladkem vrhu in drugi zahtevali od vladnih zastopnikov, naj vlada da pravico ribolova v Muri domačinom a ne tujcem. Ta zahteva je upravičena. Naj ima delavec in domači posestnik pravico do ribolova. Videli bomo ali bodo politične oblasti šle domačinom na roko. Polovica toka Mure je naša, zategadelj zahtevamo tudi pravico ribolova za naš del Mure za naše l judi!
Silno je jauiral Mermolja na samostojni komedji dne 8. septembra na Bledu. Kot «slavnostni« govornik je silovito tožil, da so Štajerci tako strašno nehvaležni, ker ga. ne marajo poslušati. Priznal je, da mu ta Štajerskem pšenica ne gre več v klasje. Smilil se nam je Mermolja. Vertojbski junak je ves scagan vpil: A maščevanje, maščevanje nad klerikalci! Mi pa pravimo: Mermolja, kar izgini nazaj v Vertojbo. Mi te ne maramo, narod te je spoznal, vrgel te je na cesto, ne vsiluj se več. Prinesel si sovraštvo, seješ sovraštvo in nesrečo, Ljudstvo je že izreklo sodbo nad teboj in tvojo Sami-stojno! Tako se je godilo tudi Judežu . . .
Kako je Mermolja bežal iz Sv. Jakoba. O nesreči |>oslanca Samostojne Ivana Mer mol je pri Sv. Jakobu v Slov. goricah dne 3. septembra se nam še poroča: Vs2 je zapustilo hudogledega moža iz . ertojbe. V Slovenskih goricah se vsak mož in fant, ki še kaj drži na sam sebe, sramuje biti pristaš njegov. Kako je dne 3. sept. hotel Mermolja zborovati v St. Jakobu, ste že poročali.
Gospod urednik, sprejmite še to-le dopolnilo: Ko je spoštovani naš župan g. Pekiar odločno prepovedal Memolji zborovalne prostore v svoji hiši, je poslal de-beluliasti junak svojega oprodo nekega grižljavega . Brusa od hiše do hiše prosjačit prostorov. A povsod smola! Nihče, nobeden pošten Jakobčan ne mara imeti pod streho povzročitelja nepotrebnega sovraštva v naših krajih. Edino upanje je bil Mermolji in Brusu g. : Arnuš. Zgodaj zjutraj sta došla k njemu in ga vse mile in nemile viže prosila za zborovalni prostor. A gosp. Arnuš pravi Mermolji: «V moji hiši Samostojna ne bo zborovala! Kaj hočete vi pravzaprav pri nas? Dobrega nam itak nič ne prinesete, slabega pa ste nam že itak dovolj učinili.« Oba politična lovca sta se zatekla nato k trgovcu g. Matijašiču. Med sv. mašo sla molče čepela v trgovčevi sobi in premišljevala o nemili usodi Sa-! mostojne. Tako bogaboječ je Mermolja, da še k sv. maši ni šel. še enkrat sta poskušala omehčati srce gospodarjevo, a zamanj. Še pred koncem božje službe sta jo po skrivni poti vsa zgrevana mahnila iz Št. Jakoba. Mi | fantje smo pa čakali Mrmolja, da ga na prav poseben | način pozdravimo, a še le okoli 8. ure smo zvedeli za i korajžen beg samostojnega generala. Ljudstvo pa govori tako: Leta 1920 nas je Mermolja zapeljal na krivo pot, vse nam je obljubljal, a spravil nas je v nesrečo. Naj se več ne pokaže v naših krajih! Vsi ostanemo zvesti naši krščanski stranki! Taka je sedaj ljudska sodba!
Novice in zanimivosti iz Pernic nad Muto. Silni naliv v noči od 3. do 4. septembra je napravil mnogo škode. Bistrica, sicer navaden potok, je narasla v celo deročo reko. Enako se je zgodilo začetkom septembra 1916, ko je od-] nesla razen enega, vse mostove in cesto razstrgala. Velikansko neurje je dne 3. in 4. septembra razsajalo nad Pernicami, Sv. Jernejem in Sopoho. Dva potoka, ki pritečeta iz i Golice, nemški Koralpe, in se stekata v bistriškem jarku, Dvojni potok imenovanem, sta poplavila celo dolino. Voda ! je odnesla mnogo lesu in vse mostove, tudi onega, ki je 1916 j ostal. In je tako popravilo ceste od Mute do Dvojnega po-\ toka ob Bistrici, kakor je v načrtu, zopet otežkočeno. — i Te dni se pričakuje tu obmejne komisije, kar pa ni nič posebnega, bilo jih je že tukaj od leta 1919 gotovo že petdeset, j a vzlic temu nikdo ne veruje, da bodo obmejni kameni dolgo j stali. — Podružnica Sv. Urban na Planini, ki so jo 1919 vojaki onesnažili, je sedaj popravljena in zvonik, v katerega i je lani strela dvakrat udarila, a ne vnela, tudi obnovljen, i Pernice, prej sicer zakoten kraj, ima sedaj vedno mnogo tujcev,, posebno vojakov, le žal, da ni zadosti stanovanj na razpolago.
Poroka dveh naših vriih pristašev. (Dop. iz Brežic ob S.) častni kanonik, dekan in mestni župnik Jožef Mešiček pridno in ugledno tukajšnjo mladenko gospodično kontoristinjo Mici Ferenčak z gospodom Francetom Frank, vrlim našim pristašem, posestnikom in županom v Vitanju. Kot priči sta bila navzoča nevestin stric, g. Jožef Ferenčak, trgovec v Ljubljani, in ženinov brat gospod Alojzij Frank, trgovski poslovodja v Brežicah. Nevesta je bila večletna tajnica tukajšnjega izobraževalnega društva, nastopala je mnogo* krat na gledališkem odru, bila je prva načelnica orliškega krožka, svetovalka v predstojništvu Marijine družbe, načelnica evharističnega odseka, cerkvena pevka in tajnica pripravljalnega odbora za katoliški shod. Kako priljubljena je bila pri vseh, je pokazala poroka, pri kateri je prisostvovala polna ceskev vernikov. Marijina družba ji je zapela v slovo. Med poročno sv. mašo sta ženin in nevesta prejela sv. obhajilo. Bog nam daj več takih vzornih nevest in ženinov, potem bo v slovenskih družinah kmalu začelo živeti novo, vzgledno krščansko življenje. Mladi par naj spremlja povsod božje varstvo in blagoslov!
Sveta birma pri Sv. Juriju ob ščavnici. Pretekli teden smo imeli tukaj sveto birmo, katero smo prav na slovesen način slavili. K proslavi je dosti in največ pripomogla naša dobra mladina s svojim vstrajnim in neustrašenim delom, kjer gre vsa čast orlovskemu odseku. Prav v lepem številu so so zbrali naši zavedni fantje in dekleta v krojih in dekleta Marijine družbe belo oblečena že na predvečer k sprejemu škofa. Ob njegovem prihodu ga je pozdravil najprej krepek in neustrašen fant v imenu navzočih tovarišev Orlov. Govorili so še potem kot vodja fare č. g. župnik ter zastopniki Marijine, mladeniške in dekliške zveze. Ginljiv, lep in v srce segajoč je bil pred vsem pozdrav mladenke Lujzlke Topolnikove, ki je pozdravila škofa v imenu orliškega odseka. Dan sv. birme je potekel popolnoma mirno in brez običajnega pijančevanja, kar je dokaz, da še živi v naši mladini čut treznosti in dostojnosti in da besede njenih | voditeljev niso izgubljene. Tako je prav. Bog živi!
«Narodni» trgovci v Ptuju. K seznamu narodnih trgov-: cev Podružnice jugoslovanske Matice v Ptuju, objavlje-' !iem v zadnji številki Slovenskega Gospodarja je treba majhne pripombe. Imamo namreč med njimi nekatere tr-1 govce bolj narodne kot je narod sam. Le pridite v Ptuj in ! opazili jih bodete, stoječe med vrati svojih trgovin demonstrativno s sokolskim znakom. Kako pomilovalno vam ' gledajo na manj narodne in protidržavne elemente iz oko-, lice! Gospodje! Da ne bo nesporazuma in krivice na nobeno stran, obesite na svoja vrata napis: Tukaj se prodaja samo Sokolom! Spominjamo se izložbe, kjer se je kakor v posmeh šopiril čez celo poletje velikanski plakat za sokolski izlet v Ljubljani sredi med kmečkimi naglavnimi rutami! Kako se je to lepo podalo! Gospod Lenart, le mislite, da je vsaj i ena ženica ali dekle, ki eventuelno kupi pri vas ruto, bila 1 na tem zletu v Ljubljani? Zelo dvomljivo. Gospadje, prostora ; vas, ne trkajte se preveč na vaša sokolsko narodna prsa, ker še bi bil ves narod tako naroden kot ste Vi, bi lepa i Slovenija ne bila več slovenska! Našim okoličanom pa pre-i pustimo, da spoznajo te ekstra-narodne kapacitete.
Samostojnost v trgovini. (Dopis iz Zavodnje). Samostojni župan Martin Ročnik je tudi predsednik občinskega odbora za pobijanje draginje. Draginjo pa s tem pobija, da • v svoji trgovini prodaja blago po pretirano visokih cenah in s tem trpijo ravno najubožnejši sloji. Celo tobak prodaja nad dovoljeno ceno, pri tem pa še ne skrbi, da bi ga imel i vedno v zalogi, tako, da nas njegova samostojnost še pri tobaku izstraduje; koruzo za ubožne sloje je itak razdelil med samostojne «tovariše», ubogi pa skoz prste gledamo. 1 Pa kaj je to njemu. On je samostojen gospod in dela, kakor
hoče. Pomanjkanja in pravičnosti ne pozna, i Kakor vsako leto, tako tudi letos, se bo vršilo običajno žegnanje pri Laški podružnici Sv. Mihaelu, dne 24. sept.
1922. Častilci sv. Mihaela se uljudno vabijo na ta stari, precej veliki prijazni hrib sv. Mihaela, j- Vlom v župnišče. V petek, dne 8. septembra so ne-1 znani zlikovei med službo božjo od 9.—10. ure vlomiti I v župnišče v Šmartnem na Pohorju. Odnesli so mnogo drobiža (cerkvenega), gospodu župniku Sinkotu precej denarja, dve zimski suknji, volneno pelerino, posteljne rjuhe, obrisače, perilo, (z rdečo znamko F. S. in M. S.), črn dežnik, njegovim sestram dve celi obleki, pet svilenih robcev in dragocen Zeiss-trieder. O tatovih ni dosedaj sledu.
Uničeni vinogradi v okolici Djakova. Dne 1. t. m. je razsajalo silno neurje z vetrom ter točo po vinorodnih krajih krog Djakova. Škodo cenijo nad 1 milijon kron.
Darežljivi svatje. (Dopis iz Zavodnje pri Šoštanju). Dne 21. avgusta je bila pri nas znamenita gostija. Poročila si« se ugleden posestnik Anton Potočnik in Katarina Schwar«. Vzornima poročencema želimo obilo sreče! Bog naj blagoslovi zakon in dobro krščansko hišo. Svatje so nabrali ce Dijaško kuhinjo v Mariboru 444 kron, za katere se jim v imenu revnih dijakov iskreno zahvaljujemo.
Enega umoril in dva težko ranil je v nedeljo dne 19. i septembra okoli 7. ure zvečer 221etni Karel Ribič, ki je služil kot hlapec v Zamarkovi blizu Št. Lenarta v Slov. goricah. RibiS^ znan ponočnjak in pretepač je šel na nočno pa-! tepanje v sosednjo vas Močno (občina Sv. Marjeta ob Petnici) ter je ondi na okrajni cesti blizu Schikerjeve gostilne srečal tri pevajoče fante. Bili so to: brata Kari in Josip Belec in njun bratranec Jakob Gorjup, vsi od Sr. Lenarta. Vračali so se ti trije od svojih sorodnikov v Močni. Bre* vsakega posebnega povoda jih je Ribič napadel in sicer z 30 cm dolgim kuhinjskim nožem, medlem, ko so bili vračajoči trije fantje brez vsega orožja, tudi brez žepnih ns-žičkov. Kari Belec je takoj izdihnil, kajti bil je od spredaj ia zadaj strašno razmesarjen. Ostala dva ležita težko ranjena pri Sv. Lenartu in je po zdravniškem zatrdilu prififl-kovati pri Josipu Belecu vsaki trenutek smrt. Ribič je ie priznal svoje nečloveško dejanje in sedi že v zaporu v Mariboru.
Odvrnjena železniška nesreča. V petek, zjutraj sta
med postajama Vuhred in Vuzenica bila osebna vlaka 415 in 422 v veliki nevarnosti. Po zanesljivih poro-| čilih je vlakovodja vlaka 415 pustil brez danega do-j voljenja odpeljati iz Vuzenice ter ni čakal privolitve i od uradnika. Le vsled pravočasne obvestitve proge in " | naloga za ustavitev obeli vlakov od strani uradnika se i je zamogla preprečiti opasna nesreča. Vlaka sta nato ; vpeljala v Vuzenico.
Strašen čin dveh seljakov. Dne 30. ra. m. je Sit usmrčen seljak Lipok iz okolice Siska. Brata Miha in Matevž Grguranič sta navalila s sekirami na goloroba-ga Lipaka in sta ga tako obdelovala s sekirami, da je obležal mrtev na licu mesta.
Poverjeništvo invalidne organizaeije v Ljutnaeru priredi v nedlejo dne 17. sept. v Sršenovem logu veselico ob 3. uri popoldne. Na sporedu je vinska trgatev z raznimi drugimi zabavami. Zvečer ob 8. uri je kino-predstava: «Vojska pri Grodeku». Ker je čisti dobiček namenjen najhedBejšim invalidom, se vabijo k obisku vsi stanovi brez razlike. Svira svetinjska godba. — Odbor.
Dar za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Na gostiji gospoda Potočnika, posestnika v Zavodnjem pri šo&tanja se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru K 444.— Prisrčna hvala.
Gosmiria rstvu
VINSKA RAZSTAVA V MARIBORU.
Največjo privlačnost na mariborski vinski razstavi (od 8.—17. septembra t. 1.) tvori vinski paviljon. Vinarskega in sadjarskega odseka slov. Kmetijske družbe v Mariboru. Tukaj je razstavljeno od 80 producentov vin. zadrug in vinskih trgovcev blizu 200 raznih vin iz vseh okolišev mariborske pokrajine (bivše Štajerske) Na podlagi razstavnega kataloga si lahko vsak poišče vrste vin, za katere se posebno zanima.
Razstava je najbogatejša zbirka vin, ki jfli je Slovenija dosedaj sploh videla in nobeden strokovnjak, oziroma vinski trgovec ne bi smel zamuditi prilike obls ! kati jo, ker nudi toliko zanimivega in intresantnega ! materijala, kakor ga še sploh ni bilo nikjer nakopičenega.
Vsa vina so se pred otvoritvijo razstave komisijo-nelno preiskusila in ocenila.. Preskušnja se je vršila po vinarskih okoliših. Vsa vina so se razvrstila po kakovosti in dejanski vrednosti v pet katagorij in sicer:
1. V navadna namizna vina; 2. v boljša namizna vina; 3. lažja, za buteljke sposobna vina i« 5. vinske špecijalitete.
V prvo vrsto se je uvrstilo 12 odstotkov, v drugo tudi 12 odstot., v tretjo 18 odstot., v četrto 25 in v peto 33 odstot. vseh razstavljenih vin. Med špecijalitete spadajo pod razstavno številko 3, 4, 6, 8 in devet razstavi j; na vina Clotara Bouvierja v Gornji Radgoni; nadalje 18 in 19 vin. zadruge «Ljutomerčan« pri Sv. Bolfenku; 25 Antona Puklavca v Mariboru; 38 Gjur» Valjaka v Mariboru; 42 in 43 Franca Žemljica v Mariboru; 44, 45. 40, 47, 49, 50, 51 in 52 Frica Žemljica v Ljutomeru; 62 Gašpara Gaubeta v Špičniku; 67 Uprave Jareninski dvor; 80 Ignacija Supaniča v Vajgnu; 90 in 91 Miška Brenčiča v Spuhlji; 98, 99, 100, 101, 102 in 103 Franca Osterbergerja v Ptuju; 104, 106 in 108 Uprave posestev Štajerske hranilnice v Podlehniku; 114 «Vinarie« d, d. v Ptuju; 119 Antona Lipovšeka v Šinarjeti ob P.; 120 J. R. Pfrimerja v Mariboru; 130 Srečka Robica v Lim-bušu; 148 Antonije Jagodic v Šmarju pri Jelšah; 149, 15U in 153 Vinarskega nadozornislva v Mariboru; 161 Jakoba Zadravca v Središču; 163 Otmara Diruiayerja v Ormožu; 166 Roberta Košara pri Sv. Bolfenku; 174 graščine Velika Nedelja; 176 in 177 Adolfa Stamen v Ormožu; 195, 196 in 197 Franca Mihelica v Zavrču.
Preiskušnje vin posamezu... vrst ter določitev naj-< boljših vrst še niso dovršene in se naknadno objavijo.
p Blaževič:
VINSKI POSOPT IN NAČINU PRIPRAVLJENIA.
(Dalje).
Kako pripravljamo popravljene sode?
V posodo, katero smo pustili popraviti, da smo ali jjomestili poškodovane doge ali dno z novim, se ne ,e takoj vliti mošt ali vino, ne da bi sode pripravili, pravljena posoda bi ravno tako neugodno vplivala 'mošt ali vino, kakor nova posoda, zato moramo tudi pravljeno posodo pripraviti ravno na lak način ka-- novo, torej ali s soparjenjem, ali z zaparjenjem : izlugavanjem z mrzlo vodo.
Kako se pripravlja ostala posoda?
Menim tu: a) zdrave sode; b) pokvarjene sode in vse ostale slučaje, da porabimo posodo za drugo pija-kakor je bila prej v njej.
a) Zdrave sode imenujemo tiste, ki so znotraj poletoma čisti in imajo duh po zdravem vinu. V takem uiju moremo sode obdržati, ako jih po izpraznjenju pj temeljito izplahnemo s čisto, mrzlo vodo, ta-da je voda, s katero smo splahnili sode, popolnoma ta, ko jo izpustimo iz soda, Ko smo na ta način izpilili sode, jih moramo pustiti nekaj časa obrnjene veho z odprto čepno luknjo, da se popolnoma p.i-e. Nato jih zažveplamo in ponavljamo to žvepljanje prečno vsaki šesti teden.
Pri splahnjevanju sodov se rabi pogostokrat ve-a. Uporabe verige ne priporočam posebno; ako pa je iga zrjavela in če je sod prevlečen z vinskim kantin, pa je naravnost škodljivo uporabljali verigo, Želi se namreč drgne ob vinskem kamnu in ostanejo jčki železa kljub izplahnjevanju deloma v sodu ter izročajo pocrnjenje tistih vin, katera imajo malo ine. Zato je najboljše vzeti za čiščenje sodov raz-:eni kremenec v orehovi debelosti — približno 4—5 opei^ic na en štrtinjak. — Kremenec je vsled tega čiščenje sodov najboljši, ker je popolnoma snažen se da brez vseh težkoč spravili iz soda. Da zamore voda popolnoma izteči iz soda — in to mora zgoditi — položimo sod na veho, ga pustimo v legi kaka dva dni in ga še le na to zažveplamo. Za štrtinjak vzamemo eno treščico žvepla. Če je sod več vzamemo temu primerno več ali manj žvepla. Boljše kapljivo žveplo je nakapljano žveplo na lsbestu, lerega pa moramo vzeti povprečno enkrat več kot pljivega.
Da se prepreči kapljanje žvepla v sod, se uporablja ¡ebna priprava, s katero prestrežemo kapljanje žvep-na ta način, da kaplja žveplo v to pripravo. Tako iravo dobimo v vsaki trgovini, katera se bavi s trg
0	s kletarskimi potrebščinami. Ako pa uporabljamo >lo na asbestu, ki ne kaplja, ga obesimo na navadno a. kakor jo imajo pa navadi skoraj vsi vinogra l-
Splošno znano je, da moramo žveplan je sodov pj-vljati in sicer povprečno vsaki šesti teden, to pa ed tega, ker se pri gorenju žvepla nastala zveple la lina (plin) sčasoma z vezo kisika spremeni v žve-jio kislino, zlasti kadar se umiti sod ni dobro izce-,ali pa se sčasoma sploh zgubi. Da si obvarujemo »do zdravo, moramo žveplanje ponavljati in sod vsakem žveplan ju dobro zabiti s piljko in čepom. Vendar pa je pogosto žveplanje sodov škodljivo, se sčasoma nabere na dnu soda toliko žveplene ki.s-, da Škoduje sodu, t. j. les postane, kakor pravimo, ek. Če pa vlijemo vino v tako površno umito poti, lahko postane človeškemu zdravju škodljivo, za-moramo napolniti posodo, katera je ležala približno leta prazna, s čisto mrzlo vodo, ki jo pustimo 4 6 dni v sodu, da na tak način izlugamo nabrano »leno kislino. Ko vodo iz soda iztočimo, ga moramo apariti, t. j. vlijemo vanj krop z dodatkom 2 odstit. t. Nato ko smo krop vlili iz soda, znova zažveplamo ali pa vlijemo v sod vino. Najboljše namreč je, ako to napolnimo sod z vinom, kajti vsi vemo iz izkuš-da ie posoda, ki je večinoma nalita z vinom, boljša ona, ki stoji dalje časa prazna in se žvepla. Tudi so i, ki so polni, veliko bolj trpežni, ko oni,, ki so eni.
Ako leži prazna posoda samo par tednov zažvep-», zadostuje, da jo pred uporabo s kropom, — brez s — zaparimo in nato z mrzlo vodo umijemo. Posodo pa, ki leži prazna in zažveplana samo dva štiri tedne, je treba pred napolnjen jem z moštom ali jnom izplahniti samo z mrzlo vodo. Na ravno tak n moramo postopati z novo posodo, ako je stala »ripravi prazna.
Prazne sode je najbolje pustiti ležati v kleti, kjer položimo na legnar ali podlago (gantner). Postav-
1	sode na tla je naravnost škodljivo, ker bi začele e prhneti.. Lahko pa shranimo prazne sode tudi Ugih prostorih, ako niso presuhi ali prevlažui. Če ^ostor presuh. se les vsuši, obroči postanejo rahli, ladaljna posledica je, da postanejo sodi produšni, e pravi, ne drže več tekočine. Če pa je prostor preiti, obstoji velika nevarnost, da nam splesnijo; >a-s pogostim žveplan jem jih lahko ohranimo zdrave 'ažnom prostoru. Nekateri vinogradniki imajo na-
da shranjujejo prazno posodo z odprto veho in
luknjo v bolj suhem prostoru. Tega načina shran 'ija posode ne priporočam, ker obstoja ali nevar-» da se nam razsušijo, ali pa, da nam splesnijo. Na-e še obstoja nevarnost, da lahko dobi vino, ki ga ^o v subo posodo vzlic temu, da smo jo prej umi-I)oseben in neprijeten okus po izsušeni posodi, t. j. * je splevalo.
K b) Pokvarjena (bolna) posoda.
Ako izpraznjene posode nismo umili, ali pa ijno jo slabo umili in pustili ležati z odprlo veho in čepno luknjo v kleti ali kakem drugem vlažnem prostoru, ne <l i bi sode zažveplali, nam splesni po celi notranjosti. T> se tudi lahko zgodi, ako smo posodo sicer umili in zažveplali, nismo pa vehe ali čepne luknje dobro zabili, ali pa. ako smo sod premalokrat zažveplali. Če se je posoda pokvarila iz naštetih razlogov, je kriv dotičnik sam, ker je s svojo malomarnostjo si povzročil delo in stroške.
Pripeti pa se pogostokrat, da imajo vinogradniki, ne po svoji krivdi, marveč po krivdi svojih odjemalcev opraviti s pokvarjeno posodo. Odjemalci se po navadi dostikrat ne brigajo za usodo posode, v kateri se jim je poslalo vino, dasiravno je dal odpošiljatelj ali /usineno, ali ustmeno navodilo, kako se mora ž njo postopati. Dogode se celo slučaji, da odjemalci ne za-žvepljajo praznih sodov, če tudi jim je pošiljatelj vina poslal za žvepljanje potrebno žveplo. Brezbrižijost odjemalcev vin pa še gre dalje, da niti ne vrnejo praznih sodov pravočasno. Mogoče bo kdo mislil, da bi se naj lake odjemalce pritegnilo, da naj plačajo odškodnino za pokvarjene sode. To se v življenju ne da dobro izvesti, ker bi vodilo tako postopanje do prepirov in tožb in prodajalec vina bi bil vsled tega prisiljen prevzeti posodo, če tudi je pokvarjena.
Plesnjiva posoda ima zaduhel (smrdljiv) duh; goreča sveča ugasne v taki posodi. Če to opazimo, moramo vzeti sprednje dno ven, da pregledamo in ugotovimo kako se je plesnoba že razvila. Če je notranjost soda prevlečena s plesnobo v nepretrgani plasti zelenkaste, višnjevkaste, modrikaste ali žolte barve tako močno, da ne vidimo skozi njo lesa, in da izgleda plesnoba, če obrišemo sod, bledljivo, ali več ali manj sivo, je to znamenje, da se je plesnoba vrinila že globo v les. Taka posoda je nesposobna za vino. Porabimo jo lahko za gnojnico ali za pripravo galice.
Pogostokrat se pripeti, da kupijo vinogradniki tako posodo samo radi tega, ker je zelo po ceni in mislijo, da plesnoba ne bo tako hudo škodovala. Tako ravnanje je izredno škodljivo, ker se pijača, če jo vlijemo v take sode pokvari, je skrajno neokusna in za prodajo popolnoma nesposobna. Vinogradnik, ki bi prodal vino, ju ga je imel v plesnjivi posodi, bi še zagrešil po kazenskem zakonu kaznjivo dejanje in bi ga sodišče moralo kaznovati.
Pokaže se pa pri preiskavi, da še plesnoba ni močno razvita in da se je pojavila samo v večjih ali manjših lisah, ki so svetle barve in se še zamore videti skozi nje les, je to znamenje, da se da taka posoda še popraviti in sicer na sledeči način:
Posodo skrtačimo v mrzli vodi z ostro krtačo, naj-bojša je iz gosjih peres. Tople vode ne smemo vzeti, ker bi se plesnoba v topli vodi deloma raztopila in bi ta smrdljiva raztoplina se vrinila vsled svoje toplote v les in bi jo težKo odstranili. Obenem se mora temeljito iztrgati s strgačem vse v sodu se nahajajoče skale — (spile) in vsa zmehurjena mesta in pod temi vgnezde-no plesnobo, nakar še sod enkrat skrtačimo v mrzli vodi in ga nato izplahnemo z mrzlo vodo.
Ko smo na ta način osnažili sod, vzpostavimo dno v sod in sod izparimo, zaparimo ali izlugamo z mrzlo vodo, ki jo pustimo 4—6 dni v sodu in konečno zakuhamo z zdravimi droži na način, kakor sem ga že zgo raj opisal. Iz previdnosti vlijemo v tako posodo naj -prej slabše vino in ga pustimo samo kratek čas v njem in šele polagoma, če smo se prepričali, da je sod popolnoma dober, vlijemo vanj boljše vino in ga lahko pustimo dalje časa v sodu. Še bolj zanesljivo se oviui taka posoda, ako prevre v njej sadni ali vinski mošt, po pretakan ju je taka posoda popolnoma sposobna za jabolčnik, oziroma starejša vina.
Kot pokvarjena posoda se smatra tudi tista, v kateri je bilo od organizma bolno vino, torej cikasto vino, ¡►a tudi tako vino, ki je imelo okus po mlečni kislini, nadalje grenko ali konečno zavrenju podvrženo vina Če bolezen ni nastopila v večji meri, se posoda da ¡'opraviti, v nasprotnem slučaju pa ne pomaga nobeno pripravljanje, ravno tako ne„ kakor pri posodi, ki je bila zelo plesnjiva in vsled tega neporabna za shranjevanje vina.
S posodo, v kateri je bilo od organizma bolno vin.), moramo postopati na način, kakor pri pripravljanju nove posode. Če pa nameravamo vliti v tako posodo i a ko j vino, ali jabolčnik, postopamo s posodo na način, kakor sem ga opisal v odstavku o pripravljanju ples-njive posode.
K c) Pripravljanje druge posode.
Se-li lahko napolni posoda, v kateri je bila črnina, z belim vinom?
Praviloma se naj ne vporabi posode za črnino, za belo vino, ker bi postalo belo vino rdečkasto in bi dobilo barvo, kakršno ima šilhar. Vendar smo včasih pri-morani napolniti posodo, ki je določena za črnino z belim vinom. V tem slučaju moramo sode pripraviti, da ne dobi belo vino barve in okusa po črnini. To se .zgodi na sledeči način:
Na 100 litrov posodine vsebine se vzame 10 litrov vrele vode h kateri se doda četrt litra surove solne kisline, da tako povečamo raztoplino barve. Solna kislina se lahko kupi v vsaki drogerijski trgovini, pa tudi v večjih trgovinah s špecerijo. Posodo valjamo kakih 15 minut, da se omoči in splahne cela njena notranjost. Po tem času izpustimo tekočino, katera se je močno rdeče pobarvala in ponovimo zaparjenje z navedeno inešanco še drugikrat in če potrebno še tretjikrat, tako dolgo, dokler ne postane voda skoraj čista. Končno
še posodo dvakrat izparimo ali še bolje zaparimo z vrelo vodo, kateri prideneino 2 odstotka sode in nato izlugamo z mrzlo vodo, ki jo pustimo tri do štiri dni v sodu.
Na ta način pripravljena posoda je uporabna za nalivanje belega vina. Iz previdnosti pustimo vino zopet kratek čas v posodi in še Ie po pretočenju lafakj pustimo drugo vino dalje časa "v sodu.
Je posoda, v kateri se je nahajal jabolčnik, rabljiva za
vino?
Tudi o posodi, v kateri smo imeli jabolčnik, aaj velja načelo, da je ne uporabimo za vino in da naj sta-rimo to le v najskrajnejši sili. Če pa to storim», moramo posodo pripraviti, na ta način, da ji odpravimo popolnoma duh in okus po jabolčniku, da ne dobi vino i tega duha ali okusa. To se zgodi s soparjenjem ali za-' parjenjem (2 odstot. sode) ali z enkratnim izluganjeea j s čisto, mrzlo vodo, ki jo pustimo 3—4 dni v posodi.
(Dalje prihodnjič).
; Sroni/je. Vsi tukajšnji vinogradniki so prodali lanska | vino. Če ga še kdo ima, ga gotovo ne bo dal pod 40 K za j liter, ker se bo ta kapljica še iskala. Suša je tudi grozdju i škodovala, da nimajo grozdi toliko jagod, kakor lani. Se-i danje mrzlo vreme bo tudi krivo, da ne bo mošt tako slaiek, kakor lanski. Torej kimovec, pokaži nam toplo sotnee in v vinotoku ti bomo hvaležni!
Akcija za pomoč vsled suše prizadetim kmetom. K&etje
v občini Polzela in Ljubno v Savinjski dolini so nakupili več vagonov sena in slame v Sremu. Poslanec Vladimir Pašen-jak je interveniral pri železniškem ministrstvu, da se dovoli prevoz krme v Slovenijo po znižanih železniških tarifah ter je naprosil poljedelsko ministrstvo, da naj prošnjo podpira. — Dobil je od poljedelskega ministrstva obširno poročilo, iz katerega posnamemo sledeče: Ko so se pojavili prvi glasovi glede suše, se je poljedelsko ministrstvo začelo brigali za znižani prevoz krme po železnici, «a ponovno urgenco dne 16. avgusta je izjavil železniški minister, da je pripravljen znižati prevoz krme in slame v celih vagonih po najnižji tarifi. Poljedelsko ministrstvo je nato prosilo i za znižane tarife za prevoz otrobov hi soli. Nadalje isto predlaga, da se da občinam in zadrugam brezobresten kredit za dobo jednega leta v svrho nakupa krme za živino ter da se najde modus, kako bi se dajalo kmečkim posesfoi-kom živinsko sol po ceni industrijske soli. Za dobavo semena (semenskega žita) se pripravlja posebna akcija.
Kmetijska razstava v Zagrebu. Od 17. do 23. septembra 1922 priredi v Zagrebu Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo veliko razstavo, na kateri bodo razstavljeni konji, govedo, zelenjava, sadje in različna vina. Razstava plemenskih živali bo trajala le od 17,—19. t. m. in obeta biti najzanimivejši del. Razpisane so nagrade na najlepšega žrebca 10.000 kron, plemensko kobilo 10.000, kakor tudi na najlepšega bika in kravo po 10.000 kron. Ker bo gotov« marsikaterega našega kmetovalca ta razstava, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, .zanimala* se obisk najtopleje priporoča. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležence« polovično vožnjo v Zagreb in nazaj. Vsak obiskovalec naj si kupi na svoji vstopni železniški postaji cel vozni listek do Zagreba, ne odda pri izhodu na kolodvoru, ker velja, ato je od gospodarskega društva na razstavi potrjen, iuii ta nazaj.
Zakaj ni soli? Od vseh strani prihajajo pritožbe, da ni dobiti kuhinjske soli. Kdo je temu kriv? Dokler je bila sol v trgovini prosto blago, je lahko sol vsak trgovec uvažal. A lansko leto je sedanja demokratsko-sa-mostojna vlada proglasila sol kot monopolno blago, kakor je tobak. Sol smejo sedaj uvažati samo taki trgovci, ki jih vlada nastavi. V Mariboru je dobM to pravico veletržec Tonejc, vsem drugim trgovcem pa je prepovedano uvažati sol. Radi tega soli primanjkuje. In kaj še le bo na zimo, ko bomo rabili mnogo soli za zelje in koline. Monopol je sol podražil za 100 odstotkov. Tako vlada sama dela draginjo in povzroča pomanjkanje najpotrebnejšega blaga. Naj naši poslarui zahtevajo, da se monopol soli odpravi. Kje je bil Pucelj, ko je vlada sol dala pod monopol? Glejte, tako skrbi Samostojna za ljudstvo!
Pomanjkanje soli. (Dopis iz Ptuja). Katerega podjetja koli se je že država lotila in ga prevzela v lastno upravo, doživelo je siguren fiasko. Danes nam to dokazuje monopolna uprava soli. Ne le, da je navila slabemu blagu cen« na nezaslišno višino, ampak je tudi docela nezmožna, dobaviti zadostne množine. To je gospodarstvo, ki kriči po železni metli. V skladišču v Ljubljani je baje te morske soli robe zadosti, pa ker vozijo isto na kolodvor s Aij* čila» po ljubljanskih ulicah, je navozijo komaj pet vagonov dnevno mesto trinajst, kar je dnevna potreba. Velika ovirfi je tudi način plačila, ki ga je uvedla uprava. Poverila je s prodajo soli po gotovih mestih razne tvrdke, ki pa morajo blago plačati vsaj 14 dni naprej, predno morejo pričakovati dospetka blaga. Trgovec, ki je prevzel v zakup prodajo soli, je sicer po pogodbi vezan, imeti gotovo število vagoaov soii na zalogi. Seveda lega nobeden ne stori, ker nima k «pitala, da ga naloži brez obresti v zalogo soli. Te razmere so nevzdržne. Če država svojim zaupnikom in to boljšim tvrd-kam, ne zaupa toliko, da zahteva plačilo proti računu, kot je to med trgovci navada, kako naj ljudstvo zaupa taki u-pravi. In slednjič, se li |e Slovenija toliko zagrefiUa, da mora pojesti za kazen vso najslabšo morsko sol? Zraven tega pa isto plačevati po tako visoki ceni! Naše poslance prosimo, da tukaj ob priliki nekoliko prezračijo.
Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo a stanju hmeljskih nasadov. Žalec, Savinjska dolina, koaccat avgusta 1922. Dolgo zaželjeni dež je došel še le 23. i« 54m.; dasi je bil dobrodošel, vendar ni mogel bistveno pomagati poznemu hmelju, kateri je prehajal v kobule. Obiranje golding hmelja je pri kraju in so hmeljarji z množino nezadovoljni, ker so mnogo manj dobili, nego so pričakovali. Obiranje poznega hmelja je v polnem teku in bo v enem tednu končano. Pozni hmelj je tudi lepe barve in uujboijSe kakovosti. Hmeljska kupčija se še ni pričela.
Društveno vodstvo.
Žatee, CSR., dne 24. avg. 1922. Tukajšnja hmeljska prometna družba je priredila danes v to svrho zborovanj«*
vseh hmeljarjev tukajšnjega okoliša, da le-ti določijo pri-(Movaln? stroške za letošnji pridelek in da se zedinijo, da ga ne bodo pod to ceno prodajili. Hmeljarji naj ostanejo astimi in naj zaupajo svoji organizaciji, katera bo vse storila v zaščito hmeljarjev.
?iart»berg. dne 24. avg. 1922. Danes je bilu tu prodanih 10 bal iz Tettnanga po 60.000 M za 100 kg, kar je po kurzu 6.5 13-20C j. K za 100 kg ali 132 jK za 1 kg.
ledate ee je taktika: Kakršno povpraševanje, takšno ponujanje! Ne silite torej k prodaji!
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 300—304 naših kron; francoski frank stane 23.60—24.08 naših kron. Za 100 avstrji&kih kron je plačati 0.42—0.43, za 100 češkoslovaških kron 1036—1056, za 100 nemških mark 22—23 in za 100 laških lir 1328—1356 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša ▼redaosf naše kronel.70 cantima (1 centim je 1 vinar). Od nadnjepa poročila je vrednost naše krone poskočila za 25 k**
POZOR ! Dijaki in starši! POZOR !
Začetek šolskega leta jc prišel. Treba bo kupiti novih knjig in raznih šolskih potrebščin.
Tiskar mi sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5
priporoča:
Knjige 23 vse šole - raznovrstne zvezke - risalne bloke -pflfjfar - šestila - svinčnike - peresa - ravnila - radirke -sploh vse potrebščine, ki se rabijo v srednjih, meščanskih in ljudskih šolah. Postrežba solidna in točna - cene kolikor mogoče nizke.
Za obilen obisk se "priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Dopisi.
Sv. J arij v Slov. goricah. Na gostiji Zvajkar Friderik— Marija Kraner so zbrali veseli gostje 660 kron za bralno društvo. Vsem darovalcem iskrena hvala. • Novoporočen-eeuna pa obilo sreče!
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Nsše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 24. septembra gledališko igro «Veriga». Začetek točno ob 3. uri popoldne. Prosta zabava v gostilni Peklar. Prav lepo vabljeni domači in sosedje! Posebna vabila se ne pošiljajo nikomur!
Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Veselo je gledati po naših vinogradih, še večje je pa veselje vinogradnika, kadar nosi butare palčič, da z njimi vestno podpre šparone, ki so preobloženi z lepim grozdjem. Poln upa in veselja računa naš vinogradnik, koliko polovnjakov vina bo mogel letos prodati, da plača davke in si nabavi potrebnih življenskih predmetov. Dal Bog, da bi bila jesen ugodna za naše vinogradnike ter da bi tudi naša vlada se nekoliko poprijela za izvoz naših vin.
Ptuj. Pri davkariji in davčni oblasti so nekateri gg. uradniki, ki bi radi naše ljudi kar odrli. Ako v petnajstih dneh ne plačaš predpisanega davka od kupne aii prevzemne pogodbe, te ti ljudomili uradniki, kaznujejo z gorostasno petkratno kaznijo. Tako se je n. pr. zgodilo, da je neki mali posestnik moral plačati namesto 20.000 kron desetka 100.000 K kazni, edin drugi 250.000 K. Nobena davkarija v Sloveniji ne postopa tako nečloveško. Na tak krut način so demokratski uradniki že uničili par malih kmetijskih družin. Pozivamo vse prizadete, da pošLjejo podatke o storjenih krivicah, našim poslancem.
Polenšak pri Ptuju. Na šolnik Fink je težko zbolel na «klerikalozi», to je klerikalni jetiki, katero si je nakopal vsled hude žehte «Slovenskega gospodarja». Ko se ga je zopet spomnil v njegovi zadnji številki, se je njegovi, že itak opasni bolezni pridružil še hud pritisk krvi na možgane, vsled česar je postal zadnje čase popolnoma razstresen in omotičen. Po nasvetu raznih zdravnikov se je sedaj podal nekam t toplice in hudomušnji celo trdijo, da se je podal v Marijine Lažne, kjer ga je baje njegov pokrovitelj minister Pribičeyič priporočal staremu Pašiču, da imenuje našega šolnika za pisarja prve klase v kulturnobojnem oddelku naše beograjske vlade.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Razmere, ki vladajo~na naši šoli, so naravnost neznosne. Mi starši vprašamo šolsko vodstvo in krajni šolski svet: Ali ima trgovski pomočnik mesto, ali učiteljce'' V stari šoli so na stanovanju dve učiteljici, ki imate dve mali sobi in eno kuhinjo, kje pa naj ima prostor trgovski pomočnik? Mi starši pa teh lepih vzgledov več ne trpimo. Naša deca naj se v šoli uči tudi lepega življenja, ne samo citati in pisati. Ako pa je dotična j učiteljica tako revna, da mora svoje počitnice vporabiti v ! trgovini, pa naj gre si vendar kam drugam olike učit. Najboljše bo, ako napravimo tako, kakor so rekli naša mati naši Marici. Marica, oženi se, ali pil opusti to, te vožnje več ne trpim!
Ljutomer. V našem okraju se nekdo zelo peha za to, da bi se naše kmečko-delavske organizacije pridružile socialnim demokratom. Kot razlog navaja dejstvo, da se niso do sedaj izpolnile opravičene zahteve kmečkih delavcev. Dotičnik ne pove ljudstvu, da temu ni kriva SLS, temveč nesrečni vladni sistem, katerega prav sramežljivo podpirajo socialni demokratje.. — Najboljši dokaz je dejstvo, da je postal socialdemokratični voditelj Anton Kristan, upravitelj državnih posestev z večmilijonsko plačo, Drugi voditelj EfUin Kristan, pa državni komisar za izseljence v Ameriki. Socialni demokrati so ob volitvah obljubili republiko in agrarno reformo, ali so kaj storili za uresničenje teh obljub? Kam pridemo, ako dobe socialni demo-krait kot buržujska stranka premoč, nam najboljše kaže Nemška Avstrija. Po Štajerskem so socialni demokrati pri volitvah .1 1920 dobili precej glasov, a večina teh zaslep-ljencev noče danes nič več znati o teh rdečih «odrešeni-kih» delavskega ljudstva. — Sramota za zavedno Mursko polje bi bila, ako bi se naše ljudstvo udinjalo stranki, katero je zavedno delavstvo v Sloveniji obsodilo k smrti. — Agitatorjem pa. ki hočejo v kalnem ribariti, kličemo: Ne zapeljujte ljudstva, ne zavajajte ga v brezversko stranko, ker sicer bomo prisiljeni, priti z imeni in ožigosati one, ki hočejo za judeieve groše prodati kmetske delavce.
LaSka okolica. Celjska Nova doba z dne 31. avgusta
t. L št. 99 je v dopisu iz Laškega objavil ovadbo, katero je vložila okrajna organizacija Jugoslovanske dem. stranke, na državno pravdništvo v Celju. V tej ovadbi se kliče državna oblast na poslanca Zebota, kateri je imel na dan sv. Roka shod pri Sv. Katarini nad Trbovljami. Ne vemo sicer, kateri gospodje tvorijo okrajno organizacijo liberalno demokratske stranke, vendar je gotovo, da je v tej organizaciji malo kmetov in delavcev. Tako torej gospodje liberalci iz Laškega trga, da danes, ko stiska draginja naše ljudstvo, ne sme poslanec od nas kmetov, povedati, koliko davka plačujemo in kako se porablja naš davčni denar, kako se z našim davčnim denarjem podpira sokolstvo in sploh razne naprave, k nasprotujejo našemu vernemu ljudstvu. Da so naši fantje pri vojakih slabo opravljeni in slabo prehranjeni, tega naši liberalci ne vidijo. Da je vlada, v kateri sedi slabo-stojni Pucelj, v najhujši suši zvišala carino tako, da se od lahkega goveda plačuje ravno toliko, kakor od težkega vola, le da dobijo mesarji živino za zakol po 22 kron žive teže, meso pa prodajajo od 50—60 kron; tudi tega naša jara liberalna gospoda ne vidi. Da se draži sol, pada vrednost našega denarja, da se bližamo razmeram, kakršne so v Nemški Avstriji, o tem pa se naj molči. Živela demokratska svoboda!
Kmet iz okolice.
Sv. Peter v Savinjski dolini. Malokdaj prinese Slov. ] Gospodar kakšen dopis iz Sv. Petra. Zato je na zunaj videti, j kakor da bi vedno spali, vendar temu ni tako. Čvrsto gibanje : se opaža med mladino. Posebno društvo Orel se notranje ozdravlja, da bo kos višjim nalogam. Malo nas je, imamo pa krepko voljo in zdravo telo. — Koliko fantov je še v naši fari, ki so sicer zavedni in prešinjeni z orlovsko idejo, toda napram orlovstvu, naši zmagujoči armadi so pa popolnoma mrtvi. Ali ni to malomarnost, ko vendar že ves svet proslavlja in odlikuje Orle? Na noge torej fantje, pridite v r\af< kjrog, ker le tu je naša moč in naša zmaga!
št. .Tanž pri Velenju. K dopisu v zadnji številki Slov. Gospodarja naj še bode omenjeno: Ker se sliši, da dotični general-poveljnik, glavam s petelinovim repom, namerava baje zopet napraviti izlet k nam, ker se mu je pri zadnji odbiti ofenzivi ponesrečil — se vpraša: Če mu ostanejo še tudi tokrat »vsi« ptički zvesti? In če se naj za njegovo ko-rajžo, katero je bil zadnjič dobro pogodil — poviša v zadnji čin njegove patrulje za «vojvoda»? In če mu je to še premalo za zasluge, se pa v prihodnje zabeleži na tem mestu njegovo ime, kar bo zopet nov «avanzma». Zatorej gospod «vojvoda» le pamet, katera vam zna več koristiti kot žamet!
Šent Andraž nad Polzelo. Dne 25. avgusta je tukaj umrl Anton Dedič, šele komaj 29 let star. Mlademu možu, ki je bil jako priljubljen, s svojim mirnim značajem in daleč na okrog znan, je neusmiljena jetika tzela življenje. Kako je bil rajnki priljubljen, priča njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. Bil je oženjen samo dve leti in je zapustil mlado žalujočo vdovo z enim otrokom. Njegova žena sedaj vdova, je bila poprej, ko je bila še samskega stanu, večletna cerkvena pevka. Zato je rajnkemu tukajšnji pevski zbor zapel ob grobu krasne žalostinke. V imenu vseh udeležencev pogreba se izreka pevskemu zboru prisrčna zahvala.
Štore pri Celju. Na našem odru sta se uprizorili v zadnjem času dve lepi igri in sicer: Dne 27. avgusta so k nam prihiteli katolišči dijaki iz Celja ter tukaj igrali igro «Mati . Dne 8. septembra pa je Orel Žalec—Petrovče tukaj nastopil z igro «Krivoprisežnik». Obe igri sta bili igrani v veliko zadovoljnost gledalcev. Igralcem bodi tem potom izrečeno pohvalno priznanje za njih lepi nastop, za obilni trud pa iskrena zahvala. Tu vidimo vrednost dela katoliških organizacij! Pred dobrim letom se pri nas taki gostje niso pojavili, pač pa pijanci. Podpirajmo torej katoliško delo!
Opozarjamo na inierat ptujskih narodnih trgovcev in kličemo v spomin vsem zavednim okoličanom kakor tudi mestjanom 20. september 1908, ko so ptujski posili-nemci povzročili nedolžni žrtvi Lunder—Adamič.
Koruzo, oves J
fižol in krompir
kupuje vsako množino tvrdka
FRflNJO RESNIK
MARIBOR, KRČEVINA 206.
Mali oglasi: Klipiffl
Vodni mlin
»talni rodi i nekoliko semlj«. — Planta«
it. 758«
p»nadbe pid „Mlinar
• pravo
t—8
»H»
Hit». 768
Sprejmem B\'Md«
ca a.
poitanlk iteiicr v trgovino a iaaia bla.oai. Jaako Narat, Sr. Kril, Bag. Slatin».	76?
Deklica
k dobrim meiiaa-■ko iolik'm iiprl-č.ralom, želi priti v kakSno pismo ali tTfarlio. Nailor p ori apraraiitvo.	751
Jermen,
18 m dolg, 16 cm iirok, 7 mm debli, čeprav obrabljen ce takoj kapi. Maribor, Loika ullsa 15. 1-2 744
Kmetijska zadruga v
Dariom *• * ,kllo,K
naijclll k« naporidasi obinl ■bor i*. 8. i.pt.sbra 1923 rilei premah adsletbi ni bil sUe,Sen. drog obinl «bor, ki se bo vrill da. 93. oktobra 1933, ob Istea čara, litim kraju ia i Istim d urnim riioa. Ta občil «bar bo v «■'sla pravil iklepil o likvidaciji aadrngs riljarno hrei oiira na itorilo narsočlh cadraialkor. Blai Le Inlk, 1. r.,nač. namestnik.	765
vato «molino: prima suh. gob« bel filol, kroapir, aamlaao ia or«k« ti« po najviijih cea »j Irai Roy, Miiibor, G lat ni trg s trgovina s kraioa ln Sirili. 7|;
1—S
Proda se:
2 lepi hiči r dobrem staaa, , vmbii potrebnimi pritlkHsaml |„ aeallšSim bllia m sita Ptaj; j gostilna, 8 oral. aealjiiča starba za saUno tovarno ali sl(. niga, ker j. tam stal «a rodu moč, 1 aro od t»tqja; rudnik t izrrstnla premogom (n lnriotat. jim, blisu ž»le«n!ce; .*ent. sprejme premožen kompanjon. Nailor pote aprarnlitro U 9ta.7l

Posestvo S iSrti
a. takoj proda Boipoh pri Kan. niči, Donajskl jarek 187. 1-} 815
V najem
Tiaaim doku Idožo gostila, i cel m liv.atarj.rn, takoj po ogliih, Nailor te polar, na nprarnlitn Hita.	a—a 741
Perutnino,
ilo 1. jajca kapai. po najb tlj lik ah Vilj«
dnevnih ccnah bor;
riljim Abt, Marl-741
Dre neimenovani
osebi pr«klléeU raiialjire bu.de o Elliabeti Topolo res ia nj.iema ieaiaa t.r pr.i t» zi odpiSčinje.
7Í9
Malo posestvo
«e kapi ali nam. r naje a, prn le sa cen j. N»»lor por. opran Usta.	2—3 741
Izboljšana šmarnica,
Oddalo se bo konoem oktibra jt tis »6 roaador bele »eloktlcntr»» šmarnlce pid Imenom Noah 02] Prednosti pred na radio imarnl» si: veliko večji i» učne ji. gn sdj«, večja rodovitnost ta boljj vino. Jamitro u dobo 12 lat. Ti vrata s. bo raspislala iskljniati |es«nl po c.b. K s'— za i. kak» vost ia K 2 — aa II. Bpoalailki na raipelago tudi navada» i ■iea p. sdatno nitji oini. tretjin, s. plača r naprej, i pa na račna aH porietje. Trsa .Vrbaniak", 8t. Iij pri Vik Lito« napravljeni vinogradi priili aa 100 etneje, kot dri| leto. laarnlco se lahko sadi i jarke ln pozneje pregrob*. 71 _2—8
SiUŽba od "prostim i n.ranjem, kj.r se laiko iarrl mala trgivina ali obrt. Plača d.fovora. Za.žti invalidi ia pnda.it. P.jainlla daje občla arai Br. Lenart nad Laikia. 71 2-a
StavbpodjetieRois Karol, Ormol
se uljudno priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela zgradb in adaptacij po danih in lastnih II načrtih, naprava načrtov in proračunov, strokovna mnenja, solidno delo po imernih cenah. — Doba r a in zaloga raznega rezanega in stavbenega lesa, apna, cementa ter raznega drugega stavb, gradiva. Oglejte si naio stojnic, na Pokrajinski obrtni rastavi t born, obj.kt B, pariijon 14, stojnica 16.
Hiša z vrtom
r V.hasi.rfa i. sam.sja a hlio i vrtom v Maribora al: r bližini. I. K., poltno lii.ii, Maribor. 781
TlAbllPA ■*»'» 10 let "
d rutini aa aroj.ga otroka. Kaa-riika graba 7, Kamnicl pri Maribora.	784
N6VE SODE
orada p. »ajašji cnl Josip Riaiik, s »dar r Riiah. 781
Mu
PiljcMsh in gispidarske stroje, razmvr.iMi:
Pluge, brane, kuhivatorje, sejalno stroje itd iz svetovno znane tovarne
RUD*SACK, LEIPZIG-PLAGIVITZ,
¡alatilniee, rezalnice (hekslerje), robkarje, preSe za vin», škropilnice za perenosporo in žveplo, .epara-tarje za mleko rezilnic« za repo, koroške kose, srpe, bavarske hrase, kemikalij, aa ie.infeciranje rastlin in sadja, ia za gnoj.nj. kakor tudi vse ostale potrebščine ■a gospodarstvo nudi po izvirnih tovarniških cenah a bogatim skladiščem
skLdiič« vzornega industrijskega blaga d. d. Zagreb,
Paromliiaka cesta br. 1
2—3 679 Zastopnik za severno Slovenijo
L.JtmrMpMaribor, Popoviceva ul.7
Posestvo Äffi
kolodvora Ho!« h »radi draibin-nskih ranair proda. Nailor: Franc Frisar ilk, gostilničar, Hsče pri kolodr.ro.	2-8 728
MAK
se najboljše proda na Glavnem trgu v Mariboru
Matila Lahu
2-3 na stolnici. 7»
Priporoča se trgovina z manufakturnim blagom in špecerijo
Franc Starčič
Harlbor, Vctrinjiiba al. IS
V zalogi je vseh vrst sukneno, platneno in konfekcijsko blag j ter vselej sveia špecerija v bogati izbiri na razpolago.
Točna postrežba
Solidne cene!
,anc Kramberger;
Orlovski z!et v Brno 1922.
prvi večer smo se uredili, kakor je pač kdo mogel. a pol 11. uri je že prišla »kontrola,ali smo vsi doma, ¡je vse v redu, ter nam strogo naročila, da mora liiti vsak a ob 10. uri zvečer vse doma ter povsod vladati popolen r. Ta kontrola pa niso bili mogoče bratje Jugoslovani, ,,pak starejši člani brnskega Orla. Torej tudi na to so slili in čeravno smo bili gostje, tudi nam v tem oziru jO prizanašali. Prav! Noben Jugoslovan, sploh nikdo, ki je I tisti dan v Bfrnu jim ni zameril te stroge odredbe, saj je ravno s tem pokazala moralna jakost in disciplina jvanskega Orlevstva. Kakor mi je potem v torek, ko je že konec izletnih slavnosti, pravil ugleden član vod-fa CSO, ni bilo vse dni niti enega slučaja, da bi kdo v vseh ¡tisočev, ki so prišli takrat v Brno v pijanosti kričal in ¿grajal po ulicah. Tudi v tem je Orel odnesel popolen uspeh. Življenje v naši «kasarni» je bilo urejeno'precej udobno, aj kolikor se je to pač dalo, in popolnoma po vojaško, red so skrbeli: Vrhovno vodstvo, odbor orlovske pod-eze, nadzornik (isto ko svojčas bataljonski insp. oficir), evni (sedaj dežurni) in njegov namestnik. Ta služba se sak dan po enkrat menjala. V vsaki sobi so fantje do-ili sobnega reditelja, ki je moral določiti seznam vseh joovalcev in pri katerem se je moral vsak javiti, če je
0	odšel oz. se opravičiti. Za zamudo je moral navesti ravičljiv vzrok. Sobni nadzorniki so tudi vsem sostano-leem preskrbeli razne vstopnice itd.
Razen tega je bila v vsaki sobi stalna služba nadzirate-ki je skrbel za to, da ni prišel noben nepoklican ali tuj ivek v njo in ki je moral ostati doma, če so vsi drugi odšli je bil odgovoren za to, da ni nikdo ničesar iz sobe odšel. Ta služba se je menjala vsaki dve uri.
Takoj v petek, prihodnji dan po prihodu je moral ¡ak svoje ležišče urediti, slamo zravnati in pokriti z tjo. Kovčeki so morali stati ob vznožju po vrsti, prazen sobe je moral biti pometen. Ta red je ostal ves čas. 'V poslopju samem je bila urejena tudi ognjegasna varilna slušba. (V poslopju ni smel nikdo kaditi). V vsakem itropju sta bila nastavljena po dva <minimax»-aparata za šenje, v katerih se je vsak dan menjala voda. Po dva njegasca brnskega prostovoljnega gasilskega društva sta tla noč in dan službo.
Hrano smo imeli večinoma skupno. Imeli smo dve vo-
1	kuhinji, ki so ju oskrbovali Orli, bivši vojaki-kuharji sestre. Vsak izletnik je moral imeli s seboj jedilno pri-avo. Razen tega je dobil vsak svoj menažni listek, na terega je prejemal hrano. Kuhinje so bile postavljene na orišču gospodarskega poslopja avguštinskega župnišča, tih 100 korakov od «kasarne». Pred gospodarskim po-pjem, pod košatimi kostanji, so bile postavljene mize in ipi, kjer je lahko vsak v miru pojedel. Hrana je bila dovo-a m dobra. Postaviti smo se morali v vrsto po dva in
drug za drugim, kakor svojčas pri vojakih in brez raz-ka stanu. Tudi pivo smo imeli na razpolago po znatno iani ceni za nas.
V petek, 11. avgusta je precej deževalo. Vkljub temu so se idaj zjutraj odpeljali nekateri izletniki v Prago, drugi meja v Mococho, kjer je svetovnoznana podzemeljska ta s kapniki, podobna naši postojnski jami. — Jaz sem al v Brnu ter za isti dan prevzel službo «dnevnega». — rpoloženje med izletniki v «kasarni» je bilo vkljub slapu vremenu izvrstno. Uredil je vsak, kar je imel. — iški smo se umivali na dvorišču pri vodnjaku, ženske v šolskem kopališču. Na razglasili deski pri vhodu ni i nič posebnega, zato se je večina podala v mesto ogledat raznih znamenitosti in nakupovat razglednic, da jih ilje znancem v domovino. — Jaz sem si popoldne ogledal itišče in telovadišče. Na južnovzhodni strani Brna na ostem polju med žitnim klasjem in dimniki tovaren se dvigala v zelenem okvirju mogočna stavba, za katero je !o treba 200 vagonov lesa. Kdor je videl tribune za mari-
borski tabor in ve, da je zanje trebalo samo 11 vagonov lesa, ta si veličastnost tribun v Brnu vsaj približno lahko predstavlja. Od februarja naprej je delalo 10 tvrdk in dnevno po par ur cele čete Orlov in Orlic iz mesta jn okolice pri tej stavbi. — Zletišče je bilo podolgovati štirikot, dolgo 700 m (pomislimo, da je 1000 m 1 km in kako daleč je to in 34Ú m široko. Na tem prostoru so bile postavljene 4 ogromne tribune, oblačilnice za 11.000 ljudi, prodajni šotori, bolnišnica itd. 4000 voz in neštete samokolnice primernega materiala so navozili na telovadišče, da so ga pripravljali za nastop. Člani in članice vseh starosti in vseh stanov so hoditi delat v prostem času pod vodstvom preddelavcev.
Glavna slavnostna tribuna je stala na severni strani. Bila je, kakor sploh vse tribune, okusno sestavljena. Najvišji sedeži so imeli celo streho, ravnotako je bilo v sredini tribune za odlične goste pripravljenih menda 100 sedežev, ki so bili pogrnjeni z modrim platnom in istotako pod streho. — Tribuna sama je 138 m dolga in 11 m visoka. — V sredini nad tribuno je bil postavljen načelniški oder. V notranjosti tribune so bili pripravljeni šotori za obrtno razstavo, kjer je nad 300 obrtnikov razstavilo svoja dela. Obrtna razstava je bila jako dobo obiskana in razstavljale! so bili s kupčijami zelo zadovoljni. Največ pa se je kupovalo in sklepalo šele v pondeljek in torek. Tkanina, platno n. pr., je bila cenejša, dočim so razni izdelki iz kovin bili sorazmerno dražji. Tudi papirna industrija in industrija pis. potrebščin je izkazovala višje cenike ko pri nas. (Umetniške razglednice 1—1.50 čK je 8—12 naših kron).
Za glavno tribuno so bile v polkrogu postavljene lične barake za razprodajo raznih krepčil. Na sredini tega polkroga je bilo troje širokih vrat, ki so vodila na razstavni prostor in zletišče. V polkrogu samem je nasproti vhodu stal ogromen kip Orla orjaka, ki drži na rami ptiča orla z razpetimi perutmi. Ob njem je stai godbeni oder, kjer je bil vsako popoldne in večer, ves čas zleta, koncert.-
Na tem prostoru so bile tudi razne barake: dve sanitetni postaji, poštni urad, urad za žigosanje zletnih izkaznic in želez, voznih listkov itd.
Pravokotno nad glavno tribuno sta stali proti jugu dve stranski tribuni po 200 m dolgi in 17 m široki ter ravno tako kakor glavna, 11 m visoki. V sredini vsake tribune je bil Iti m širok vhod, nad njim pa godbeni paviljon, ki je bil lično okrašen in v katerem je imelo prostora 90 godcev. V levem paviljonu je pri nastopih železničarska godba igrala koračnice, v desnem vojaška godba melodije in spremlje-vanje pri prostih vajah.
Nasproti glavni tribuni je stala 138 m dolga južna tribuna 1). Pod tribuno v sredini so bila 16 m visoka vrata za vkorakanje telovadcev. Za to tribuno se je razprostiral prostor za zbiranje telovadcev (na levi — vzhodni strani) ¡n telovadkinj (desna zapadna stran) z oblačilnicami za 11.000 ljudi, umivalnicami in veliko sanitetno postajo (baraka s 500 ležišči) .
Sanitetne službe so vse dni opravljali Orli-zdra vniki Brno. Velika podpora vsem so bili skauti. To so fantje vseh starosti in poklicev, ki se vežbajo in odgajajo v vseh mogočih strokah, da si znajo pozneje v življenju v vsakem slučaju sami pomagati. Tako na primer je zelo važno za nje, da znajo sami opravljati vsa domača dela: kuhanje, šivanje itd., da strežejo bolnikom, da znajo razne spretnosti: kolesariti, jahati, streči raznim strojem itd., predvsem pa to, da se utrdijo telo in duha. — Imajo tudi svoje posebne kroje: močno podkovane čevlje, črne nogavice, sive močne hlače do kolen (kolena so gola) usnjen pas, temnozeleno »rajco z odprtim ovratnikom in sivi širokokrajni klobuk. Imajo svoje sestanke, kjer se učijo in vadijo. — Ob zletu so opravljali poleg Orlov rediteljev tudi rediteljsko službo, posebno za težja dela kot tekači, ordonance itd. Dosti tjefe skautov je govorilo precej dobro slovenski, kar je tembolj čudno, ker pri drugih tega nisem opazil.
Desno od glavne tribune oz. za zapadno tribuno je bila velika lesena restavracija. Po vsem zletišču je bil napeljan vodovod ter električna luč. Razentega je bila posebna telefonska zveza z načelniškega odra z obema godbenima paviljona, z zbirališčem telovadcev, s sanitetno barako ter z zvezino oz. zlelno pisarno. Sanitetna baraka je bila telefo-nično zvezana z vsemi sanitetnimi šotori v posameznih tribunah.
Med nastopi so bile okoli telovadnega prostora postavljene nosilnice, na katerih so prenašali tiste, ki jim je med telovadbo postalo slabo. Pri nedeljskem nastopu so odnesli 14 čeških Orlic in enega Orla. V nedeljo, dne 13. avgusta je bila naravnost neznosna vročina. Ne samo telovadkinje, tudi občinstvo na tribunah je radi nje hudo trpelo.
V petek, dne 11. avgusta zvečer je bil v Besednem domu pozdravni večer na čast došlim gostom, ki so prišli tekom dneva. Dostop so imeli samo vabljeni. Jugoslovani so dobili 20 vstopnic. — Dvorana Besednega doma je bila polna izbranih gostov. Iste sta pozdravila minister dr. Sramek in dr. Dolanskv ter predsednik moravske orlovske zveze. V imenu Jugoslovanov se je zahvalil za pozdrav predsednik jugoslovanske orlovske zveze br. dr. Megler. Nato so govorili zastopniki ameriških, francoskih, belgijskih, švicarskih, angleških in nizozemskih telovadcev. — Pozabiti ne smem tu omeniti, da je bilo na orlovskem taboru v Brnu zastopanih 12 narodov razen Čehov in Jugoslovanov in sicer: Amerikancev 200, Francozov 400, Belgijcev 750, Švicarjev 12, Nizozemcev 26, Holandcev 11, Poljakov 9, Ukrajincev 6, Rusov 4, Bolgarov 7, Angležev 6 in Spanca 2. — Veliko pozornost je vzbujal pri pozdravnem večeru govor voditelja Slovakov p. Hlinke. Pozdravnega večera sla se udeležila tudi jugoslovanska škofa dr. Jeglič in Karlin. — Istočasno je bilo več pozdravnih in zabavnih večerov drugod, posebej na čast Jugoslovanom dva ia oba zelo prisrčna in prijateljska.	: r '
(Dalje prihodnjič.)
Služba organista
In «¡rkernika prt f»rnl esrkti M. B. Kalobje p. 8,. Jarlj ob jai. i«! ' is «Ida s 1. ok-;e-br*ra t L Predict tanjo oisnjent. Vsi so ps sre •rl ínposra anda natasno." 711 8—8
Tovarnilka zaloga feš-kega h angleškega ma-nufakturnega blaga sa
dobi po najniž. cenah pri
TRPIM
Maribor, Glavni trg 1?.
¥ SLOVENSKI BISTRICI
se priporoča čast. duhovščini in vsem naročnikom za priložnost, da si ogl'edajo mojo stojnico na
Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru, objekt H,odd. \l
štev. stojnice 14 in v njej razstavljene v mojo stroko spadajoče preImate, kot vo-2—2 405 ščene sveče, zvitke, umetno izdelovanje.
prejmem
snega klspia k drsna konjema, lisast Isssjo tisti, ki so dobro tibial pil konjih, v oseba lia 700 d« 800 K. Vstop tako], ■aáfco: Franc Fijas», trgovoc, Jorij ob jns. le». 3—1760
oz-plato
ira sor, so po eed proda. — ali Joisf Kraapak, Krie-it. S pri Mtri ern (bltsn •mioe).	I—3 008
GOZDNO POSESTVO
Bit v nskip. Kaslar r opravi «s psi „Naknj 742". 8-S
742
POZOR I
2 kovaška vajenca Gniušek, Maribor; S r*
r starosti M-16 lat s? rt j m s Aat*a FersnSsk, koral ki aojsttr,
3?»»ea nb 8»» i. 8—« 71«
V najem T^ES.'-
jsss, Bari as oralov, eisis m»i Ptnjsas ia Mariburo«, sdisl ono 7 mtaat od postaje, ena po losoma. Naalor so poiava as a psa rt
Its a.	2-2 Ti»
Seno» slemo
drva, premog,
žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupnjs in prodaja
OSETAHDREJJABIBOR
Aleksandrova cesta 57, tel.88.
Glavni trg štev. 6,
pro ¿aja
i ¿mat« Umn e« (D/akte,ssats) po K 560'—. afrlk-šiaui« I 4« m
Íi K 2150 —, laprsgshane plato sa sa Toaos« »lafclalee, konj« kradratmetor pa K Str—, mi sa Bvoaoso, stadraee, asno la surtió, vsaka d «balast Ia do?goit kg K 120'—, UO —, itrup sí ko ■je ya' K do K »0-—, suda aaTMna Ia p.stos* po K M'— ia K M -, salega Maisviae, i a.t ritasti, platas, ramcttiaa. piave-tiska, lineoritak, «agUat«, spadajo ki sé*, srajoe t sak« vrste, p*eá-paintke 1« Mota üs plavotlska. oblak« sa faJdo*, sseike predpasnike, robeo, slassnjate po naj- j aižjlk cenah.	4-6 68« j
Spodnjestajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna uHca štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
večje vloge pa po dogovoru.

1
0
2
0
- -
JI
Kdor si hofie oskrbeti
vsakovrstne poljedelske stroie in priprave kakor: vitle, mlatilnice, žitne čistilne mliDt, trijerje ali odbiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, sadne in grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, sesalke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, kosilne stroje, dvorezne koruzne sejalne stroje, okopalnike in osipainike, izborno pocinkane brzoparil-nike v velikosti 50 do )20 l, brzoparilne lonce in slamorezne noie i. t. d. naj se cbroe zaupno na zaano domačo tvrdko
Ivan Hajny, Maribor, Aleksandroma cesta 45,
naappotl glav. kol.
ROGAŠKA SLATINA
I Če pridete v Maribor, obiščite Obilno pazstavo, ki se vrši
i	od 8. do 17. septembra.
I Ne pozabite na paviljoa „Rogaške Slatine" v katere« se
toči najboljša in najstarejša m neralna voda Stoven je:
l „Tempe!"—„Siiria"—„Oonati" vrelec
i je najboljše zdravilo za vsakovrstne želo lčae, katarn», mehurne in druge S	bolezni. — Glavno zastopstvo:	1—2
I F. ZIMUER, Maribor, Aleksandrova c. 45|ll
1 Zaloga: Špedicija „Balkan", Aleksandrova tasta 35.
I.fr^,
& C.

Preselitev trgovine.';,
Čast mi je javiti cenj. občinstvu da sem' svojo.^i jte^
trgovino z mešanim blagom
preselil iz SLOMŠKOVEGA TRGA 14 v nanovo prenovljeno trgovino v MARIBORU, GLAVNI TRG 10.	.
Prizadeli si bcm svoje ctnj odjemalce, kakor doslej po3tre-či solidno in točno i v bodoče s prvovrstnim blagom.
Za obilen obisk se priporoča
FEflNC WEILER.

4*4
-Á
i
S -
Podružnica Jugoslovanske Matice v Ptuju
priporoča sledeče narodne tvrdke:
m
Špecerija
Kreft Hin o, Srbski trg Petrovič Ljudevit, Cankarjeva ulica Senčar Alojz, Prešernova ulica Tušek Ciril, Prešernova ulica 11 Vaujotič Anton, Slomškova ulica Sorko Josip, Breg pri Ptuju
Manufaktuia
Brenč č Alojz, Panonska ulica Faulaild Josip, Panonska ulica Havelka Rudoif, Slomšekova ulica Lenart Frarc, Srbski trg Mahcrič Anton, Krempljeva ulica Muršec & Kosti njevec, Slovenski trg štev. 13
Deželni pridelki
Brnčič Vinko, Ljutomerska ces^a Mahorlč Franc, Vseh svet. ulica
Železnina
Brenčlč Anton, Krempljeva ulica f
Pleten na, drobnarija, konfekci(a in krojaške potrebščine
Vrabl Mariin, Panoska ulica
Salanterija, drobnarija in šolske potrebščine
Plteršč I. N, Slomšekova ulica
Ga anterija in čevljarske potrebščine
Snoj in Ufbančlč, Krekova ulica
Usnje in čevljarske potrebščine
Brsta Vošnjak, Slomšekova ulica Zavernik Jakob, Cankarjeva ul. 1
Steklo, porcelan, šips Kraigher Avgust, Slovenski trg 1 Veletrgovina vina in sairpanjca Cucek Franc
Veletrgovino vina
Vmarija
Trgovina z lesom
Kravina Franc, Ormoška cesta
Pivovarna
Derniško pivo, zastopnik Franc Zorči
Stavbeni material
Treo & Micun, Ormoška cesta.
i
Okoličani in meščani kupujte pri teh tvrdkah!
LUZITE
vse vrste semenskega zrnja z
USPULUM!
Bogat večji pridelek je posledica!
Prodaja s= v Mariboru:
FRANC 3ULDA, Maribor, Meiiska c.26
Veletrgovina as železnino
PINTER & LENARD, MARIBOR
V zalogi se nahaja: Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda, lita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni in vsi drugi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne.
Postrežba točna.	Ceae solidne,
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
ppi 5-Belem volia".
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
Vlo oziroma do
4
od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.
Kakšna bo cena za novo vino ?
w mm «h iniminihHHWiiifi« i— ■■■■!—« ii—
Sicer težko vprašanje, a vendar rešljivo ; odvisno je le od ugodnega in dobrega škropljenja. Uspešno škropljenje le mogoče z
„Jessrnig ovo" škropilnico
ki slovi med vinogradniki ena kot najboljših-Akoješe nimate, naročite jo takoj, ker bodo spomladi mnogo, mnogo dražje. 2—2
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
F.^ZINAUER, Maribor, Aleksandrova cesta 45III
Vinica?
z več delavskimi močmi se sprejme pri, SCHWAB, Hrastovec št. 15, občina Zavrče;
Vpraša se naj tam, ali pa Ptuj, Glavni trg 13. 3-3 (96

Žot učenka želi -	.
/topiti t k.klujo. NmIov t bjwt jIHlO 09S6 llSlfll
Um.
8—» 718

Laneno seme
vosek, suhe gobe, kumnci, orehe, fiiol, vseh vrst žita
ter spioh vse deželne pridelke kupuje po najvišji dnevni ceni Ivrdka	3-i<>
J. Pežko, Celje, Glavni trg 10,
tik farne cerkve, (prej Milan Hočevar).
I
Ri i?
m
družna gospodarska banka d.d.
Podružnica v Mariboru.
Masne: Koroška cesta 1/L — Telefo« 311. — Irzojavi: Gospohssla.
Central«: Ljubljana. Podruiftice: Djakovo» Sarajevo, lombm, Sn«t, fiMk. ftem®*ñumi liad.
fateresna skupaeet s Sveepto Zaaedijsko kaadM 1 i t Zagrebu in njeno podrufnfc» v Karieve« fca Gcapodarsk» bank« iiv Novem Sadu.
Kapital In rezerve skapne z ifllijacijami čez K 50,000,000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodat vekrte ia devize, sprejema vloge v tekočem računn in na vložne knjižice ter preskrbele vse bančne in borsne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državna razredne loterije. *
1

/tV^Wi
S

Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušcnjak.
Izdaja: Konzorcij «Slov. Go.poiarj«*.