----- 368 ----- Naši dopisi. Iz Rusije 19. okt. —j/. (Dalje.) — Castitim čitate-Ijem je menda večidel znano, da je Rusija preprežena 8 kanali, ki vežejo vse veče reke, kater« se zlivajo v baltiško, v belo, v kaspiško, v azovsko in v črno morje. Na popravljanje in razširjanje teh kanalov je vlada letos naznacila 8 milijonov rubljev. Tudi luke se marljivo popravljajo in pripravljajo. V Libavi d^la čea tisoč delavcev , zazidali so uže 2f/2 milijona rabljev in bodo menda še toliko. Da se baltiška luka predela v trgovsko luko, je vlada ietos tudi naznacila 5 milijonov; tudi tega dela ao se uže poprijeti. V plitvem morja med Kronštatom in Petrogradom Kopljejo globok in širok kanal za največe morske ladije. Taganrog na azovskem morji ima tudi plitvo luko, tudi tam bodo skopali 4 milje dolg giobok morak kanal. Vse to je sicer drago, al koristno je in splačalo se bo bogato. Ko so Vindavci videli, da se razširjate luki libavska in baltiška, so podali ministerstvu prošnjo, da naj se reka Njeman po kanalu zveze z njihovo rečko Vindavo. Prec se je sestavila komisija, ki je to stvar pregledala ter je sporočila, da kanal za take ladije, kakoršne plavajo po Nje-manu v Rusiji, je mogoče skopati, a da se cilj doseže, je treba polovico Njemanove vode po kanalu spustiti v reko Vindavo. Ko so pruski Tiižanje to izvedeli, so se prestrašili, češ, da njihovi mlini bodo ostali na suhem in tako prošnjo so oni napisali knezu Bis marku, da ___ 368 ----- bi njegova diplomacija ruski projekt razrušila. Pravijo, da Bi srn ar k se je res vstopil za mline svojih Tilžanov. V resnici pa tilžki mlini bi ne ostali brez vode, ampak ostali bi brez ruskega žita. Stvar je namreč taka-le: Po Njemanu se aplavlja v Tilzen ruski les, ki ga Til-žanje melejo ter moko tudi v Anglijo in v Francijo prodajajo. Vse to bi potem po kanalu plavalo v rusko Vindavo, a Tilžanje bi ostali brez kupčije, ki jih edina redi. Ce Rusija res odloči kopati ta kanal, bo Bismark gotovo napel vse svoje diplomatične žile in popisalo se bo mnogo papirja za polovico Njemanove ruske vode. — Vlada je naznačila 450 tisoč rubljev za preiskavanje stare struge reke Amu-Darje, ki jo hote obrniti od aralskega v kaspiško morje. Ako pomislimo, da se je leta 1873. Anglija vmešavala v rusko-hivinsko vojsko, katera jo tako malo zadeva, kakor Rusijo anglo-suluška vojska, lahko za gotovo rečemo, da se bo tudi v to stvar vmešala angleška diplomacija. Pa Angliji se bo lahko reklo, da Amu-Darja ne teče iz aralskega jezera v Afganistan, ampak iz Afganistana v puščavo arahkega jezera. Anglija tedaj tega kulturnega dela ne bo za-branila, kakor ni zabranila hivinske vojske. Vrh tega je ta projekt še Jako važen, tako rekoč svetoven projekt. Znano je, da pred Bog vč koliko tisoč leti je bila vsa puščava okoli aralskega jezera in kaspiškega morja pod morjem kakor tudi vsa stepna dolina med kaspiškim in azovskim morjem, vse to prostranstvo je bilo tedaj morje, a zdaj je puščava in deloma step. Našel se je inženir, ne vrtoglavec, ampak mož delaven in resen, ki je vse te kraje natanko preiskal, premeril in izmeril, napisal brošuro ter jo podal ministerstvu. On dokazuje, da kaspiško morje je mogoče zvezati z azovskim po morskem kanalu, po katerem bi se kaspiško morje v 10 letih povišalo na dva sežnja in čez 10 let bi tedaj Astrahan , ležeči v Volgini delti, ležal na morskem bregu. Cez 100 let bi se kaspiško morje povišalo na vseh 12 sežnjev, kolikor leži zdaj niže od at-lantiškega in tedaj tudi od črnega morja; Astrahan in nekatera druga mesta bi bilo treba uže čez 10 let prenesti više na griče, kjer bo čez 100 let nov morski breg. Amu-Darjo bi bilo potem veliko lože izpeljati v novo kaspiško morje, ki bi jej bilo bliže, a po kanalu iz azovskega morja bi plavale v kaspiško morje velike kupčijske in vojne ladije, kakoršne plavajo po sueškem kanalu. O tem projektu se je letos veliko pisalo in govorilo v Rusiji. „Moskovske Vedomosti" pravijo, da ta projekt inženirja Bluema je prelepa misel in da je ludi izpeljatev njegova mogoča. Ce je bila Rusija v stanu požrtvovati čez milijard rubljev in življenje in zdravje sto tisoč junakov za idejo, to je za osvobojenje balkanskih narodov od turškega jarma, od česar nima nikakoršnega materijalnega dobička, ampak le čast, zakaj tedaj bi Rusija ne mogla žrtvovati morda pol milijarda in 50 tisuč delavcev, da bi se izpeljalo tako važno kulturno delo? Al drugo vprašanje je, bi to delo res stalo samo toliko milijonov in toliko delavcev, kolikor jih je treba , da se kaspiško morje na 12 sežnjev poviša? Ne bo li to delo povod k strašnim vojskam? Ko je Leseps projektiral sueški kanal, so se mu Angleži posmehovali, Francozi so kanal kopali, Turčija je menila, da dobiček bo njen, a kanal je zdaj v angle-šjkih rokah. Rusija bi ne mogla se tako mirno podati, a Anglija bi vendar trdila, da azovsko-kaspiško morski kanal je svetovna, to je angleška pot, zakaj morje je svetovno, to je angleško; in druge dežele bi Angliji pritrdile, zakaj v panslavističnih rokah tak kanal, to ne gre, da bi ostal. Tedaj z Bluemovim kanalom ne bo še dolgo nič. Drugače je pa s projektom inženirja Da* nilova, ki ni tako grandijozen, pa vendar koristen, mogoč in praktičen. On hoče zvesati kaspiško z azovskim morjem po rekah Kumi, ki se izliva v kaspiško morje in Rubani, katere veči rokav se izliva v azovsko, manji pa v črno morje. Ali tudi tukaj bo treba vode iz tretje reke. Kuma je malovodna, a iz Atreka se po 50 milj dolgem kanalu lahko polovica vode izpelje v Kumo. Tak kanal za velike ladije ne bo, pač pa bo prav koristen malorečnim ladijam. Stroški se bodo splačali v kakih 20 letih in vrh tega se bo kumska stepa orosila ter bo postala dobro polje. Angleži se bodo smeli tako malo v kopanje tega Kanala vmešavati, kakor na priliko v kopanje Gruberjevega kanala pri Ljubljani , a Rusija bo vendar imela vodno pot z ene strani od Pe-trograda in Arhangeljska, z druge strani od Varšave in Odese do Afganistana, kjer so si Angleži ,,Anglostan" omislili. (Kon. prih.) V Gorici 9. nov. — Danes imam 2—3 prav važnih novic; škoda, da so že stare. Pa ne, da bi spet z vremenom" začel?! Ne zamerite; — spet. Vernih duš dan se je slabo obnesel, kakor lansko leto: dež, burja in po okoličnih gorah sneg; vse, kakor 16. oktobra. Take prikazni moramo v domačo kroniko zapisati, ker so izredne. — V nedeljo 2. t. m. je bila namestništ-vena komisija (v „Novicah" že napovedana) na novem našem pokopališči. Bili so: namestoištveni sve-tovavec g. Rinaldini, visi stavbeni svetovavec g. Bau-bella, zdravstveni svetovavec g. dr. Zadro in dva tržaška profesorja veščaka (v geologiji in kemiji). Kaj so gospodje našli, ni še znano; njihov presodek pride pozneje na svetlo. Prav primeren, res, je bil 2. dan novembra za pregledavanje pokopališČnega prostora. — Drugi dan novembra je pa tudi v nekem drugem obziru za Gorico imeniten; bil je dan moralne smrti tukajšnjega društva ,,Societa d i gin nas ti ca". Povod razpustu tega društva je bil govor predsednika g. dr.gNardini-a, ki ga je imel 25. okt. t. i. o priliki, ko je ,,ginnastica" obhajala prvo svojo desetletnico. Novi namestnik g. De Pretiš ne pozna šale v nekih rečeh. — Dne 4. t. m. zvečer je prišel g. [namestnik v Gorico. V sredo je sprejemal oblastnije in korporacije. Tisti in drugi dan je obiskal dvoje zavodov — žensko bolnišnico usmiljenih sester in dekliško sirotnišnico na Grada — in mnoge odlične osebe. V Četrtek zvečer je bil v Henrik Ritterjevi hiši obed, katerega so se udeležili prevzv. knez nadškof in vsi tukajšnji načelniki. Tudi „corpus delicti" — novo pokopališče — je gospod namestnik z županom ogledal. Srečni mrliči, ki bodo na tako imenitnem pokopališči počivali! — Časniki so prinesli te dni povabilo k naročbi na novi časopis, ki bode začel z novim letom v Gorici izhajati, to je ,,C vetje z vrtov sv. Frančiška". Kar mene veseli, ni le blagi namen tega časopisa, temuč tudi spre-lepa pisava vabila in programa. Ce bode — kakor se zanašamo — tudi list sam tako pravilno, gladko in jedrnato pisan, kakor program, porečemo, da je naš samostan na Kostanjevici to, kar so bili nekdaj samostani Benediktinovski — kulturno ognjišče („Cultur-statte") — kulturno ognjišče tudi v slovstvenem oziru. Da to ni malenkost, kažejo nam mnogi sestavki v nekaterih naših časnikih. Tako sem na pr. ni davno čital obliko „osvobajati se" (od „osvoboditi"); dalje „predvčeranjem se x prizadeva"; ,,veliko ulogo igrati" (= grosse Rolle spielen); ,,preveliko vero gojiti v kaj" in tisuč druzih sramotnih reči. Takih ,,čudežev" v našem slovstvu leta 1879. (devet in sedemdeset!!) ne vidijo tisti, ki se malomodro zaganjajo v — stvarnika vzvišene naše pisave. — Tedaj — tudi se slovničnega stališča: Dobro došlo ,,Cvetje"! — 29. oktobra je imelo deželno šolsko svetova v stvo —- od junija sem — prvo sejo. — Zadnji list „Soče" od 7. dne t. m. je v prepoved dejan zavoljo dopisa „iz Istre". ___ 370___ — Na tukajšnjem gimnaziji so razdelili te dni za 200 gol d. obleke med uboge učence (iz zaloga za uboge). — Sinoči se je pričela v gledišči opera. Iz Vipavskega 4. nov. — Lepo petje je velik dar božji. Ono kroti človeške strasti in oblažuje notranje čute slednjega človeka. Naj bo človek še tako surov in razburjen, lepa pesem ima to spretnost, da mahoma potolaži vsacega divjaka, še ce!6 živali ljubijo lepo harmonično petje. — Ljudska šola ima lepo in težko nalogo, da uri nadepolno mladino v lepem petji. Kakor pa ima sleherni predmet v ljudski šoli tem boljši uspeh, čim boljši je ona preskrbljena z dobrimi učili, ravno tako smemo pričakovati , da bo narodna učilnica tem bolje urila mladino v petji, čim boljša učila ima ona za to stroko. Do sedaj učitelj ni imel Bog ve kaj obilice pripravnih šolskih pesni, katere naj vadi svoje učence v šoli. ,,Siavček, zbirka šolskih pesmi, ugl&sbil Anton Nedved, c. k. učitelj godbe", pa je zdatno pomnožil „tvarino lepega petja". Najnoveje Nedvedovo delo spada v 3 dele ali stopinje, za 1., 2. in 3. razred narodnih šol. Prva stopinja obsega 55, druga 53 in tretja 68 različnih pesmi za šolsko mladino. Pregledali smo kritičnim očeaom „SlavČka" in reči smemo , da je to delo jako skrbno sestavljeno in popoln* ma primerno različnim dobam otroške starosti. Besede k pesmiCain za vse tri stopinje, od različnih pesnikov, podajajo učeči se mladini obilo gradiva, da se vadi nabožnosti in nravnosti. Obilo je tudi pesmic za razvedrilo in dobro voljo. Njih mnogo podaja mladini gradiva, da se seznani z naravo in nje skrivnostmi. Tudi patriotični duh se v teh pesmicah ne pogreša. A tudi napevi „SJavčkau se popolnoma zlagajo z duhom, ki iz besed pesmic veje. Priprosti so, vendar se jim takoj pozna mojsterska roka umetnika. Mili in polni čuta so, a zraven pa tudi v najlepšem harmoničnem slogu pisani. Zatoraj se na-djaroo, da je ni narodne šole po Sloveniji, ki si uže ni, ali pa si še le bo naročila „SJavčkau, »ki stane le 70 novcev. Vrabec. Iz Vipave. — Dne 30. oktobra je bila letna pre-skušnja v sadje« in vinorejski šoli na Slapu, pri kateri je bil kot zastopnik deželnega odbora kranjskega navzoč gosp. Karol Dežman iz Ljubljane. Vseh učencev skupaj je bilo o začetku leta enajst, pet v drugem in št st v prvem oddelku, izmed katerih je eden med letom umrl, eden pa je bil v vojake vzet. Učili so se ne le sad^- in vinoreje, ampak tudi kmetijstva sploh in raznih druzib predmetov, kateri so s tem v kateri koli zvezi, in sicer teoretično in praktično, kakor je uže od nekdaj v tem zavodu vpeljano. Pred drugimi se je letos odlikoval J. Gregor i 6 iz Novoinesta; zastopnik deželnega odbora ga je v svojem nagovoru tudi posebno pohvalil in vvzgled stavil drugim, katere je k večji marljivosti in pridnosti spodbujal. Ni se pa čuditi, da gre ueeicem, ki pridejo semkaj iz eno- in dvorazredne ljudske šole, posebno prvo leto malo trdo, saj znajo neka teri komaj brati in pisati, in nimajo nikacega pojma o predmetih, kateri se tukaj učijo, na pr. kemija, fizika i. dr.; veliko bolje izhajajo tisti, kateri so vsaj štiriraz-redno glavno Šolo dovršili, ali cel6 kak razred realke ali gimnazije. Da se pa občinstvo za šolo vedno bolj zanima, je priča lepo število poslušalcev , kmetskega in gosj oskega stanu, ki so bili k preskušnji prišli, pa tudi štev;io učencev, ki raste od leta do leta, in sicer ne le tacih, kateri prosijo za ustanove, ampak tudi plačujočih. Iz Ljubljane. — Adresna debata v dunajski zbornici poslancev je končana. Zmagala je konservativna večina s svojo adreso do Nj. veličanstva, katero je osnoval grof Hohenwart Govor Hobenwartov koncem debat bet6 bralci v današnjem listu; tako izvrstno je izdelan na vse ugovore na-protnikov, da si ga ne moremo bolje^a misliti; s zmerno besedo sega jim do kože. -—Tako j« v zbornici poslancev besedovanje zdaj pri kraji in prestopiti se mora zdaj na dejanje. Dela, dela zdaj pričakujemo od gospoda ministra Taaffe-a, to je, dokazov, da resno hoče izvršiti to, kar prestolni govor po-vdarja. Obljub ima naša stranka — stranka miru in sprave —¦ dovolj, zdaj treba, da poslanci te stranke, nasproti svojim volilcem, dobijo tudi garancije, da dosežejo dežele in narodi to, kar jim po ustavi gre. In z ozirom na pravice, po ustavi jim garantirane, je skrajni Čas, da grof Taaffe neha biti ,,Fabius cunc-tator" in na ljubo Jaži-iiberalcem ne prezira tega, kar je vlada dolžna storiti veliki večini narodov avstnjsk h, ki so zaupljivo na Ta a fe-o v o strau se vstopili in zahtevajo edino le to, kar jim po naravnem in ustavnem pravu gre. In to ni samo glas nas Slovencev, temveč ie glas tudi vseh lojalnih Čehov in Poljakov. Zato ,,Gazeta Narodova" po pravici piše, da se mini-ster3tvo s svojim dosedanjim stališčem ,,nad strankami" ne bode moglo dolgo več obdržati, ker neprestano omahovanje „sem pa tje" uže v taboru avtonomistov nezadovoljnost provaročuje. Ministerstvo mora toliko poguma imeti, da ( dločno nasproti stopi tako imenovani ustavoveroi stranki, da si s tem zopet pridobi zaupanje,, katero uže zelo gine. — (h seje odb. družbe kmetijske. — Konec.) Dr. Bleiweis poroča, da je gosp. V i če i dodelal po ranjcem gosp. P. Kozlerju osnovane načrte vodnjakov, ki se zdaj uže v Blaznikovi kamnotiskarni risajo in pridejo z dotičnim podukom kmalu v tisek. Odbor gosp. V i-čelnu hvalo izreka za lepo vredbo za kmetijstvo jako važnega Kozlerjevega spisa in sklene, naj se natisne 8 podobami vred v „Naznanilih družbe kmetijske", zraven tega pa se napravi še posebej 700 iztiskov, da se jih nekoliko brezplačno razdeli med občine, nekoliko pa po prav nizki ceni proda onim, ki pri napravljanji vodnjakov poduka potrebujejo. — Predsednik baron Wurz-bach naznanja, da mu je grof Gustav Auersperg poslal dva spisa o veliki koristi žvepla zoper gojilobo) grozdja, pa tudi krompirja in sadja, katerih eden je bil v letošnjih „Novicah" uže natisnen, drugi pa o žvep-Ijenji trt se natisne ob pravem času. Odbor s&lene, naj se gosp* grofu po pismu izreče zahvala za domoljubno pospeševanje domačih kmetijskih interesov. — Go?pod Ogulinov dopis, da, kot zastopnik družbe kmetijske kranjske pri dunajskem vinorejskem zboru, kmalu pošlje poročilo o njem, se je vzel na znanje, kakor tudi poročilo gosp. Vilj. Pfeiferja o davkarskih ekse-kutorjih. Jedro tega poročila, za katero je bil gosp. Pfeifer od družbe kmetijske naprošen, je po poizvedbah gcsp. Pfeiferja to, da ta nova naredba je 1) huda nadloga kmetovalcem, ker vsake kvatre, tedaj tudi takrat, ko nimajo še nobenega pridelka spravljenega, eksekutor terja davek, 2) pa so stroški sedanje izterjatve davkov večji od prejšnjih. — V. Brenner, trgovec s semeai na Dunaji, je družbi ponudil na prodaj semena one nove trave , kateri je ime „reana luxurianiu (reana bohotna, v „Novicah" uže popisana). Odbor je sklenil, tega semena nekoliko za p o skušnjo naročit', kedar izvč ceno njegovo. — Ker je prečastiti gosp. Skarbina, župnik v Ukvah na Koroškem, ki je zadnja leta naši družbi kmetijski prijazno oskrboval nakup lepih ukviških ovac, za tifusom umrl, je odbor naprosil gospodarja Erata v Ukvah, da on prevzame zdaj to nalogo, ako zarad goveje kuge bode mogoče , še to jesen ovac iz Koroškega pripeljati na Kranjsko, da jih dobijo ovcerejci. — Dobrodlejni družbi Vincencijevi v podporo se je, kakor druga leta, tako tudi letos podarilo 10 mernikov krompirja od pridelka na družbinem vrtu. ___ 371 ----- — (Geveja kuga) na Kranjakem pa tudi na Sta-jarskem m Hrvaškem pojenjuje. Da bi 83 bila prikazala v Bevkab pri Vrhniki, kakor se je unidan hrup zagnal, oi res. Vlada strogo izpolnuje dotične postave proti razširjenju te nadloge. In tako je prav. Veliko-gaberski župan, znani ljubljenec Vesteneckov, je moral, ker je nekemu kmetu svetoval, naj le natihoma zakoplje kužno govedo, plačati 300 gold. kazni v denarji, pa mu, kakor dotienemu kmetu, po njem zapeljanemu, žuga se druga kazen. Enako kasen s 300 gld. je zadela župana Hessa v Metliki, ki je prestopil ukaze zoper govejo kugo. Zato župani pozor, goveja kuga ni igrača! Tudi na Hrvaškem postopajo energično zoper kugo, zato tudi ondi pojema, ki se je prikazala v 22 krajih. — Dr. Bleiweisov poduk, ki so ga unidan objavile ,,Novice" in ga je ponatisnil tudi „Slov. Gosp." , je družba kmetijska štajerska v nemškem jeziku razglasila v svojem časniku: „der steyer. Land-bote." Ravnokar nam je iz najboljega vira doilo najnovejše poročilo o stanji goveje kuge na Kranjskem. V St. Vidu nič novega, zvedeli smo pa iz St, Vida, da so unidan zavoljo kuge pobito kravo ponoči 4. t. m. izkopali, meao nasolili, kožo pa skrili; Svederea in njegove pomagače je komisija takoj zaprla. V enem prav samotnem hlevu v J a v or ji občine dobruinske se je kuga prikazala, odkodi le-sem zatrošena, »e za gotovo se ne ve; v Martinji vasi okraja litijskega, kjer je kuga uže potihnila, se je zopet prikazala, zatrošena iz Velikega gabra. O ti nesrečni župan ti! V črnomaljskem okraji se je v Malnah blizo Semiča prikazala. Okužene so tedaj zdaj v okolici ljubljanski 2 vasi, v litijskem okraji tudi 2, v novomeškem je okuženih 8, v krškem 5 vasi, v črnomaljskem pa 8 vasi. — (V zadnjem zboru društva zdravnikov) sta vsled vabila mestnega magistrata, naj društvo pošlje dva svoja zastopnika v mestni zdravstveni svet, bila izvoljena gg. dr. Kar. Bieiweis in dr. Keesbacher, oba mestna odbornika. — (Kranjske na novo oživljene gimnazije) nimamo še, kakor naši časniki poročajo, al upanje je veliko, da jo dobimo, ker so državni stroški za njo z 8000 gold. postavljeni v proračun za 1. 1880. Za trdno se nadejamo, da večina državnega zbora ne bo ovrgla vladnega proračuna nasproti nepotrebni kočevski gimnaziji s stroški 11.000 gold. Za gotovo smo slišali, da je tudi nadzornik srednjih šol g. Gnad toplo zagovarjal napravo gimnazije kranjske. — (Našim Gorenjcem na čast) beremo v „SJov. Gosp." dopis pripr >8tega kmetica iz Brašlovic na Sta-jarakem. On popisuje, kaj je na Kranjskem pri vrlih Gorenjcih lepega videl in skusil, ko je več tednov pri svojih opravkih pri njih bival. „Gotovo smem trditi — pravi — da v vseh strokah gospodarstva razen poljedelstva nas Kranjci prekosijo, posebno v živinoreji, mlekarstvu, sadjereji, čebeioreji, predivstvu itd. Kakor so mi pravili, pripomore k vsemu temu veliko si. kranjska kmetijska družba. Res je, da tudi naša štajarska kmetijska družba marsikaj stori; ona pošilja potnega učitelja g09p. Klingana, ki ppdučuje v živinoreji, a kaj pomaga ta teoretični poduk in še ta v nemščini, katere ne razumejo naši kmetje. Opazil sem tudi, kako ze!6 se kmetje zavedajo svoje narodnosti, pri katerih sem našel vse slovenske časnike. Nemčurčekov je med njimi veliko manj ko pri nas; sedaj neki po zadnjih volitvah v državni zbor so se poskrili kakor ščurki pred lučjo/4 — Tudi v dunajskem kmetijskem časniku „Wien. landw. Zeitg." popisuje gosp. P. Radics z veliko pohvalo „si« rarstvo v Bohi nji", ter pravi, da Gorenjci, spodbujeni po reutrudljivem župniku gosp. Mesarju in podu-čeni po Svajcarju gosp. Hitzu , narejajo zdaj uže tako dober sir, da se sme primerjati s švajcarskim in se ga zato uže veliko prodd v Ljubljani, pa gre tudi na Laško itd. Ce Bohinjci bodo skušali zmerom dobro in čedalje bolje biag6 izdelovati, pridobili si bodo Gorenjci lepega denarca s to novo obrtnijo. — (Našemu Častitemu pevskemu zboru pro memoria !) „Novicam" je iz Sofije došel 15. list bolgarskega nemško francoskega časoika, katerega izdaja g. Abel Lukšič v glavnem mestu Bolgarije in v katerem je naš velecenjeia rojak prof. Bezenšek Bolgarom posebno priljubljeno, po vse v duhu tega naroda zloženo pesem ,,Sumi Marica!" v nemški jezik prestavil, da tako tudi nemškemu svetu kaže , kako lepe pesmi ima tudi slovanski narod bolgarski. Marica — piše prof. Bezenšek — je narodna reka Bolgarov; na njene obale nas posadi ta pesem v prvi vrstici, v drugi vrsti pa slišimo plakajočo vdovo itd. — Ker smo prepričani, da bi či-talničarjem našim pevski zbor ne mogel lahko večega veselja napraviti, kakor s tem, da bi jim v prihodnji zimski sesoni zapel to narodno pesem v izvirni besedi ali v slovenskem prevodu , in ker smo od druge strani tudi prepričani, da nam častiti naš r ;jak prof. Bezenšek rad pošlje napev te znamenite pesmi, zato smo napisali to ,,pro menaoria" našemu pevskemu zboru. — (V čitalnici) na korist nakupa zimske obleke ubogi šolski mladini v nedeljo napravljena veselica je privabila precejšnje število dobrotnikov in dobrotnic, vendar gospe, ki stojijo na čelu tej dobrodeljni napravi, prosijo: ,,dajte , dajte še!" kajti uboštva je dandanes toliko, da je groza. — (Valvazorja) 28. snopič se ravno razpošilja, ki nadaljuje knjigo gradov, mest in trgov. V tem zvezku nahajamo zopet 29 lepih podob. Vseh zvezkov bo 80, ki bodo konec tega meseca gotovi in tudi razposlani. To bode gotovo vsem naročnikom všeč, da imajo kmalu imenitno knjigo zgodovine kranjske v rokah. — Ker je še nekaj iztisov čez število naročnikov, opozorujemo posebno zastope mest in trgov, naj si jih naročijo, ker v njih imajo zabilježeno zgodovino svojega mesta ali trga, in pa podobo, kakoršno je pred 200 leti imelo ; v nji dalje nahajajo grb (Wappen) mesta, trga, župnije, plemenitašev, škofov itd. Ker se bode imenik naročnikov, kateri se bo knjigi pridjal, kmalu tiskal, naj se urno naroče pri gosp. J. Krajcu v Novomestu, da se morejo še sprejeti v imenik. — Pod naslovom „Personalstand der k. k. Behorden und Aemter im Herzogthume KrainH za leto 1880. je g. Franc Gerkman na svitlo dal imenik cesarskih, duhovenskih, deže nih in druzih uradov in po njih oskrbovanih naprav na Kranjskem. Gosp. izdatelj je s tem imenikom, ki precej truda stane, vstregel potrebi takega šematizma, ki nam kaže stan službenega osobja gori navedenih oblastev. V prejšnjih časih je c. kr. deželni vlada sama izdajala „Provinzial-Schemathmus"; 1. 1874. je družba kmetijska ga po spisu nepozabljivega nam go9p. dr. E. Costa pritaknila svojemu koledarju, zadnja leta je kojigar Giontini izdajal koledar, v katerem je, če se ne motimo, tudi gosp. Gerkman objavljal navedeni „Personalstand". Da je to isto zdaj storil v posebni brošurici, mu bo hvaležen vsak, ki večkrat ta-cega imenika potrebuje. Da pa bode njegov imenik še bolje ugajal svojemu namenu, treba bode dodati mu vprihodnje ša marsikaj , česar zdaj pogrešamo v njem in ga vrediti — se ve da marsikaj nekoliko krajše — po zgledu dr. Costovem za leto 1874. — Cena Gerk-manovemu imeniku je 25 kraje. — (Vabilo odbornikom ^Matice slovenske") v skupščino 29. doe novembra t. L Dnevni red: 1. Bereta se zapisnifea 45. odborove seje. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig (o Matičinih knjigah za to in za prihodnje leto). 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Razprava raznih Matičinih zadev. 6. Posa-meani nasveti. — (Sv. Martin) nam je — vsaj Ljubljančanom — včeraj naznanil prijetno zimo. V slovenski Volčevi „stoletni pratikiu nahajamo namreč to le prerokovanje: Svet7 Martin oblačen aF meglen, Pride zima voljna kot jesen. ------ 372 ------