KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfur* Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b. LETNIK XXV / ŠTEVILKA 43 CELOVEC, DNE 25. OKTOBRA 1973 CENA 2.50 ŠILINGA Seeoeeoesroeoe o UVODNIK ooeocoocoeooooeooeooooooceocooeooooocioooeoe Volilci so odločili Zadnja nedelja je razjasnila položaj v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Volilci so proti vsemu pričakovanju dali prosto-dušja razpoloženju in razočarali vse zvezdoglede in napovedovalce volilnih rezultatov. Zgornja Avstrija se je jasno izrekla za svojega dosedanjega deželnega glavarja dr. Er ivina W e n zla in Dunaj se jasneje za novega župana Leopolda Grat-za. Na Dunaju so socialisti svoje glasove povečali od 544.155 na 566.729, OVP je dobila tokrat 276.268 glasov, FPO 72.537, komunisti pa so zbrali 21.949 glasov. Socialisti imajo v dunajskem deželnem zboru, ki je istočasno tudi odbor dunajske občine, sedaj 66 poslancev, OVP jih je imela dosedaj 30 in je dobila na nedeljskih volitvah 31, FPO pa je zastopana v novem dunajskem parlamentu le s tremi zastopniki. Komunisti niso dosegli zastopstva v dunajskem deželnem zboru. S tako mogočno večino 66 poslancev bodo socialisti na Dunaju lahko po mili volji uveljavljali svoje komunalne načrte. Izkazalo se je, da je bila pravilna odločitev odpoklic Slavika in postavitev g. Gratza, bivšega prosvetnega ministra in predsednika socialističnega parlamentarnega kluba na stolček dunajskega župana. To je tudi dokaz, da predstavnik OVP g. Hahn ni bil kos osebnosti Gratza. Dunaj je bil in tudi po zadnjih volitvah ostal domena socialistov. Bolj kot t I program stranke je tudi na Dunaju odločila osebnost župana. V Zgornji Avstriji pa je bila volilna udeležba večja kakor na Dunaju. 92 procentov vseh volilnih upravičencev se je poslužilo volilne pravice. V prejšnjem deželnem zboru v Linzu sta imeli obe veliki stranki enako število zastopnikov in sicer po 26, FPO je imela dva poslanca. Zaradi povečanja števila prebivalcev v Zgornji Avstriji so zvišali tudi število deželnih poslancev od 48 na 56. Volilna propaganda v deželi je bila zelo močna in trda, tudi kancler sam in večina ministrov zvezne vlade je obiskovala deželo in do zadnjega dne ni bilo vidno, kako bodo volitve izpadle. Odločila je bistve- ^ no zopet oseba deželnega glavarja v prid £} OVP. Ljudska stranka je tokrat dobila 336.672 glasov in 28 poslancev, socialisti so zbrali 306.159 glasov in dobili 24 poslancev. FPO je dobila 54.129 glasov in štiri zastopnike v deželnem zboru. g Tako v Linzu ne bodo več FPO-jevci odločali o deželnem glavarju, kakor je to bilo leta 1967, marveč je OVP sama v stanu, izvoliti deželnega glavarja, ker ima absolutno večino. Pač pa zakonov ne bo mogla sklepati v deželnem zboru sama, marveč bo navezana na sodelovanje tudi druge stranke, ker je razmerje glasov 28:28. V bistvu se politična slika v Avstriji po volitvah 21. oktobra, ni spremenila, premiku na Dunaju na levo, odgovarja premik na desno v Zgornji Avstriji. I sooooeeseeeoooeeoeeoeeeoeeoooeeeeeeeseeeeooeoeoeooooooeoeeeeeeeeeeee Kljub zaviranju gre delo naprej! Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev, ki prireja tudi demonstracijo v četrtek, še vedno išče prostor za razstavo o sodobnih problemih koroških Slovencev. Znano je, da celovški župan Guggenberger ni dal na razpolago mestne hiše, sedaj se mu je pridružila še delavska zbornica v Celovcu z izgovorom, da mora zbornica braniti svojo nevtralnost. Kako izgleda ta nevtralnost, vidimo že na tem, da proslavlja npr. nemški Turnverein svojo vsakoletno „Julfeier“ v prav isti delavski zbornici (ali pa drug primer iz preteklosti: velikovški župan Glantschnig KKZ ni dal na razpolago mestne dvorane, v nedeljo se bo pa šopiril v njej Karntner Heimatdienst. Torej na eni strani prepovedana slovenska kulturna prireditev, na drugi strani pa širokogrudno podprta nemškonacionalna manifestacija pod lažnimi parolami). Kljub temu solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev, v katerem so zastopani poleg Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij še slovenska Katoliška mladina, nemška Katoliška delavska mladina, Komunistična stranka ter socialistični Bund Karntner Studenten ter druge organizacije, ne bo prenehal s svojim delom za uresničitev vseh pravic koroških Slovencev. Medtem se solidarizira vedno več znanih osebnosti iz drugih avstrijskih zveznih dežel, ter celo iz inozemstva (pred kratkim iz Švice) z delom in cilji solidarnostnega komiteja. mvAWAmv.WAW.v.,A\mmm,.wjvimv.w«i,i.vwv S Za demonstracijo v Celovcu, dne 25. 10. 1973, bodo vozili od nas najeti poštni avtobusi iz sledečih krajev v Celovec (in po demonstraciji nazaj): • BRNCA (zadruga) 15.30, LOČE (Pušnik) 15.45, ROŽEK (pred občino) 16.00, LOGA VAS (križišče na Škofiče) 16.15, ŠKOFIČE (pred gostilno Burger) 16.30, HODIŠE (pred občino) 16.40, CELOVEC (glavni kolodvor) 17.00. • REKA (Antonič) 15.30, ŠT. JAKOB (hranilnica) 15.40, BISTRICA V R. (pri kinu) 16.10, ŠT. JANŽ (pri zadrugi) 16.20, CELOVEC (glavni kolodvor) 17.00. • ŽVABEK (pri gostilni Luckner) 15.00, PLIBERK (Glavni trg pred Breznikom) 15.30, ŠMIHEL (pred gostilno Scherzer) 15.45, ŠTEBEN (na vasi) 15.55, DO-BRLA VAS (pred hranilnico) 16.10, ŠKOCIJAN (pred farnim domom) 16.25, CELOVEC (glavni kolodvor) 17.00. Streli v Celovcu Premine na Bližnjem vzhodu? Ko so se dijaki Slovenske gimnazije v Petek, dne 19. oktobra, po končanem popoldanskem pouku vračali iz šole proti Domu v Tarviser StralBe, so slišali več strelov iz neposredne bližine. Zadevo je gospod ravna-te|j dr. Zablatnik takoj prijavil policiji. Policija je v ponedeljek, 22. oktobra, izbila preiskavo in dognala, da je bilo oddanih 14 strelov, ki so zadeli ob cestni sve-dlnik tik ob poti, katero morajo prehoditi di-)aki na poti v Dom. Policija je dognala, da ie bila skozi plakatno tablo zvrtana luknja, skozi katero je storilec lahko meril na žr-tev- So li bili streli namenjeni slovenskim mladincern, ali so bili naperjeni na cestni svetilnik, policija „ni mogla" dognati, ven-dsr je dejstvo, da so bili fantje ogroženi. Sedemnajstega dne vojne na Bližnjem vzhodu sta v ponedeljek Izrael in Egipt sledila zahtevi varnostnega sveta OZN in odredila svojim vojnim enotam, da prekinejo ogenj. Ob 17.53 po srednjeevropskem času še ni bilo jasno, če zares miruje orožje, kajti malo pred tem so bili še srditi boji na vseh frontah. Izraelski generalmajor Gazit je v ponedeljek izjavil, da bo Izrael upošteval premirje samo na principu recipročnosti. Na sueški fronti bo Izrael upošteval prekinitev ognja, če se bo tega držal tudi Egipt. V Damasku pa še okoli 18. ure istega dne niso sprejeli nobenega sklepa o ustavitvi ognja, saj so bili še ves ponedeljek težki boji na golanski fronti. Hiter sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo Preokret v bližnjevzhodnem sporu je prišel nenadoma v noči na ponedeljek, potem ko sta se ZDA in Sovjetska zveza zedinili, in predložili varnostnemu svetu resolucijo, ki sta jo izdelala v Moskvi ameriški zunanji minister Kissinger in sovjetski partijski voditelj Brežnjev. Resoluciji so v varnostnem svetu sprejeli s 14 glasovi proti enemu glasu Kitajske, ki se je vzdržala glasovanja. Za in proti resoluciji Kot prvi je sledil sklepom resolucije Izrael, ki je bil pripravljen takoj ustaviti ogenj, če to storijo Arabci in da morajo takoj zame- njati vse vojne ujetnike. V ponedeljek je odredil prekinitev ognja tudi egiptovski predsednik Sadat pod pogojem, da se premirja drži tudi sovražnik. Resolucije trenutno nočejo priznati Palestinci, ker se nočejo odreči boju za palestinsko državo; tudi Irak je odklonil resolucijo, ker ni bil pritegnjen k posvetovanju in ne vodi nobenih pogajanj z Izraelom. Jordanija je sprejela dokument varnostnega sveta. Najbolj ostro je odklonila resolucijo Libija; njen predsednik Gadafi je dejal, da so Sovjeti izdali Arabce. Če bodo Arabci vojno izgubili, se bodo obrnili proti Sovjetski zvezi, dalje ne bodo več pošiljali nafte tistim evropskim deželam, ki so podpirale premirje na Bližnjem vzhodu. r N V četrtek, 25. oktobra, vsi v Celovec! DEMONSTRACIJA ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV Za izpolnitev čl. 7! Proti ugotavljanju manjšine! Za prijateljstvo med narodoma v deželi! Zbirališče ob 17.30 pred glavno železniško postajo | Demonstracija bo ob vsakem vremenu! Na zaključnem zborovanju na Starem trgu govorita dr. MATEVŽ GRILC, podpredsednik NSKS, ter GERHARD FRIEDRICH, predsednik Bund Karntner Studenten (SPd) — — Nobelova nagrajenca za mir Posebna komisija norveškega parlamenta je sklenila podeliti Nobelovo nagrado za mir za leto 1973 Henryju Kis-singerju in Le Duc T h o ju za ra d i n j u n i h prizadevanj v iskanju mirne rešitve vietnamske vojne. Poročilo komisije ugotavlja, da je bila vietnamska vojna najbolj okrutna in dolga po drugi svetovni vojni in da zato zaslužita Jiagrado pogajalca, ki sta cela. tri leta intenzivno delovala z največjo mero dobre volje za dosego mirne rešitve vojne. Sklep o podelitvi Nobelove nagrade za mir Kissingerju in Thoju je vzbudila nemalo presenečenja, saj njunih imen ni bilo na seznamu kandidatov za nagrado. Na sliki »zgodovinski« stisk roke med Kis-ingerjem in Le Duc Thojem 23. januarja letos v Parizu, ko je bil končno dosežen sporazum o miru v Vietnamu. Kbsinger v Sovjetski zvezi Na povabilo Sovjetske zveze je prispel v Moskvo ameriški zunanji minister Kissinger, da bi razpravljal s sovjetskimi državniki, kako bi rešili krizo na Bližnjem vzhodu. S tem v zvezi je predstavnik Bele hiše VVarren dejal, da je namen sedanjih stikov čimprej narediti konec izraelsko-arabski vojni ter u-stvariti pogoje za trajen mir na Bližnjem vzhodu. Ker ni konkretnih vesti iz Moskve, lahko samo domnevamo, kaj se dogaja tam med obema državnikoma. Očitno je, da si obe velesili, kljub aktivni pomoči arabskim državam (Sovjetska zveza) in Izraelu (Združene države Amerike), prizadevata za nadaljevanje politike popuščanja napetosti v mednarodni politiki. Vojna na Bližnjem vzhodu ogroža dobre odnose med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo in jo je treba zato čimprej zaključiti. Kissingerjev obisk v Sovjetski zvezi sovpada s Kosiginovim povratkom iz Egipta. Vsekakor je zahteval Kosigin od Sadata takojšnjo ustavitev sovražnosti, kar naj bi egiptovski predsednik zavrnil, prav tako kot so zavrnili Izraelci podobno zahtevo, ki naj bi jo postavile Združene države Amerike. ZDA in Sovjetska zveza bi hotele čimprej zaključiti vojno, toda na katerih pozicijah? Kaže, da bi obe velesili pristali na ustavitev ognja na sedanjih pozicijah ali na pozicijah pred začetkom vojne. Tito uredniku danske televizije Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je 6. oktobra sprejel urednika danske televizije Petra Dalhoffa ter mu odgovoril na vrsto vprašanj. Čeprav je med tem, zaradi položaja na Bližnjem vzhodu, prišlo do pre- ODŠKODNINA BIVŠEMU GRŠKEMU KRALJU Dan pred nastopom nove grške vlade je predsednik grške republike Jurij Pa-padopoulos odločil, naj se odstavljenemu kralju Konstantinu izplača odškodnina za njegovo razlaščeno posestvo 4 milijone dolarjev. Že lani je kralj Konstantin prodal 9 dvajsetin posesti Tatoj, severno od Aten, za kar je prejel 5 milijonov dolarjev. Od tega bo prejela kraljeva mati Friderika 470.000 dolarjev, sestra princeza Irena pa 400.000 dolarjev. Bivši kralj Konstantin se preseli iz Rima v Veliko Britanijo. Novo civilno vlado je sestavil Markezinis, ki si je za zunanjega ministra izbral Cristiana Xantho-poulosa-Palamasa, za ministra vojske pa arhitekta Nikolaja Efessiosa. V vladi je dvajset ministrov in 18 pomočnikov, poleg ministrskega podpredsednika. Glavna naloga novega ministrskega predsednika je, da pripravi svobodne parlamentarne volitve. Trije člani prejšnjega kabineta, ki so se udeležili državnega u-dara oficirjev, so odstopili v znak protesta proti imenovanju civilne vlade. ložitve obiska predsednika Tita Danski, je danska televizija objavila intervju. „Na konferenco o evropskem sodelovanju in varnosti gledamo kot na sestanek suverenih in enakopravnih držav, ne pa kot na dialog dveh blokov," je poudaril Tito. Poskusi, da bi kdorkoli vsiljeval lastne standarde in koncepte, ne peljejo k konstruktivnim rešitvam. Pri tem pa bomo podpirali vse tisto, kar vodi k boljšemu razumevanju, zbliževanju in sodelovanju. Predsednik Tito je opozoril, da je prepad med razvitimi in deželami v razvoju eden največjih in najresnejših problemov sodobnega sveta. Če človeštvo ne bo storilo največ kar lahko za to, da se razlike zmanjšajo, potem se bo soočalo z vedno močnejšimi krizami in pretresi, s tem pa s stalno nevarnostjo za svetovni mir. Pri tem je Tito opozoril na dogovor v Alžiru, da bodo neuvrščeni zahtevali angažiranje, podporo in pomoč razvitih držav, kar je tako dolgoročni interes razvitih, kot tudi njihova mednarodna obveznost. Separatizem v naši državi ni mogel uspeti, ker nima podlage, je poudaril Tito in razložil uredniku danske televizije razvoj samoupravljanja, samoupravne demokracije in mu pojasnil, kaj hočemo uzakoniti z novo ustavo. Samoupravljanje ni eksperiment, je podčrtal in opozoril, da smo naredili pot od delavskega samoupravljanja, da samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja. Vojne slike tedna Slike od zgoraj navzdol: Po izjavah izraelske ministrske predsednice ge. Golde Meirjeve, ki je v svojem govoru pretekli teden v parlamentu (knesset) dejala, da se bo Izrael boril, dokler ne bo ponovno osvojil pozicije, ki jih je imel po šestdnevni vojni. Glavni pogoj za ustavitev sovražnosti pa je zamenjava vojnih ujetnikov. Predsednik Sadat je v svojem govoru (prav tako pretekli teden) dejal, da bo nadaljeval vojno do osvoboditve vsega arabskega ozemlja, ki ga je Izrael zasedel. Na eni strani je pripravljen, pogajati se, na drugi pa je grozil z raketno vojno. Starka iz Sirije, ki je ostala živa pri bombardiranju sirskih položajev pred Damaskom, je imela srečo; izraelski vojak ji daje piti. Izraelske enote so pri svojem napredovanju na sirski fronti utrpele občutne izgube. Med mrtvimi je bil tudi 44-letni izraelski general Abraham Mendler, rojen v Linzu ob Donavi, od koder so se njegovi starši 1938 preselili v Palestino. Granate 15,5 cm post rojene pred baterijo na samovoznih lafetah. Sinajski polotok je malo naseljen. Večinoma pa je pesek in gorska puščava. Za velike tankovske in artilerijske ter zračne boje je tu za obe strani kot nalašč ustvarjeno za bojevanje. eeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoooeooeoeeeeeoeeeeeeeeeeeeoeeoeoeoeoeeee Zgodovinska obletnica f V DONJI STUBICI ODKRILI SPOMENIK MATIJI GUBCU Slovenci in Hrvatje so se 14. oktobra z veličastnim ljudskim shodom in odkritjem spomenika kmečkemu puntu in njegovemu legendarnemu voditelju Matiji Gubcu v Donji Stubici, rojstnem kraju Matije Gubca, na slovesen način spomnili 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega punta 1573. leta. Pred 400 leti je Matija Gubec vodil ta upor. Upor in njegov pomen za hrvaški in slovenski narod je znanost že v veliki meri osvetlila, takisto tudi umetnost, da ne omenjamo ljudskih izročil o velikem y>puntu uboge gmajne«, ki je globoko zakoreninjen v obeh narodih. Kmečki upori so bili stalno prisotni tudi v nadaljnjih revolucionarnih dogajanjih jugoslovanskih narodov, in sicer kot simboli borbe ter odpora. Ime Matije Gubca, legendarnega voditelja »velikega kmečkega punta«, je nosila četa mednarodne brigade v španski državljanski vojni, čete, bataljoni in brigade narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, mladinske delovne brigade v povojni izgradnji. Tudi v književnosti sta tako sam u-por kot njegov voditelj. Matija Gubec, našla ustrezno mesto. O legendarnem »kmečkem kralju« je bilo napisanih več povesti in romanov, o njegovi osebnosti, delu in zgodovinskem pome7iu pripoveduje obilje umetnih in še zlasti ljudskih pesmi. Podoba trpinčenega »kmečkega kralja« z razbeljeno železno krono na glavi je globoko vtisnjena v spomin hrvaškega in slovenskega ljudstva, saj je v njej simbolizirana usoda trpečega delovnega človeka nasploh. Usoda stoletja izmozgavanih in poniževanih garačev, ki so se nato skušali upreti svojim tlačite- ljem, a so spričo zgodovinske pogojenosti morali kloniti v neenakih bojih, dokler končno vendarle ni napočil dan, ko so njihovi daljni potomci v novih razmerah lahko uresničili njihov davni sen, da bi se namreč otresli tlačanstva in postali resnično enakopravni in simbodni ljudje. j j Spomin na veliki dogodek v zgodovini Hrvatov in Slovencev bo ostal trajen v liku Matije Gubca, delu hrvatskega mojstra A n t u n a Aui menik Gubčevega hribu Samici v Gornji priznanega kiparja ki si je spomenik Ijenja in trpljenja odpora, skupaj z Matijem Gubcem, mentalnim likom velikega stoji heroični lik Matije Gubca kot simbol narodnega odpora. Relief je širok več kot 20 metrov in visok več kot 7 metrov. Matija Gubec je visok pet in pol metra, odet v narodno tkano platno. Okrog njega je na reliefu, razen nekaj objektov arhitekture, več kot 300 prizorov v izredno živi kompoziciji. Spomenik je odkril v navzočnosti državnih in partijskih voditeljev, izseljencev iz Združenih držav Amerike, Kanade in drugih držav ter zastopnikov gradiščanskih Hrvatov, sam jugoslovanski predsednik Tito. Ob repertoarju Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Z uprizoritvijo komedije »Češnjev vrt“ se je začela nova sezona Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Gre za delo, v katerem se prepletajo motivi, ki utegnejo najti tudi v našem „stehniziranem času" globok odmev — strastna vera v lepšo bodočnost, propadanje lepote in plemenitosti ter problematika malomeščanstva kot družbenega pojava in usode zaprte, nepronicljive province. Komedijo pregrinja vseskozi tančica pristnega, Čehovu lastnega humorja, podkrepljenega z rahlo satiriko. Na repertoarju so še sledeča, nič manj zahtevna dela: Fr. Bevk — B. Grabnar »Kaplan Martin Čedermac11 (dramatizacija romana); komedija E. de Filippa »Božič pri Cuppiellovih11 (prvič v slovenščini); drama H. Ibsena »Strahovi11; komedija G. Feydeau-ja »Hotel svobodnih izmenjav11; burka J. Štoke »Mutasti muzikant11 v izvedbi Ljudskega odra in igra gvatemalskega romanopisca M. A. Asturiasa »Torotumbo11 v izvedbi Malega odra ter še otroška predstava, verjetno „Pe-pe!ka“, morda pa »Čarovnik iz Oza“. Igra „Torotumbo“ bo uprizorjena februarja na novogoriškem festivalu malih odrov. Z »Mutastim muzikantom" bo Ljudski oder čimveč gostoval na tržaškem in goriškem podeželju. Na sporedu so še gostovanja Drame SNG iz Ljubljane, Celjskega ljudskega gledališča, Mladinskega gledališča iz Ljubljane, Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Med obveznosti Stalnega slovenskega gledališča v Trstu sodi tudi gostovanje v celovškem Mestnem gledališču s Pregljevimi »Tolminci11, do katerega bo prišlo 8. decembra na vabilo Krščanske kulturne zveze. Z druge strani bo ljubljanska radiotelevizija posnela 26. novembra v Kulturnem domu »Tolmince" v izvedbi Slovenskega gledališča, da jih vključi v svoj osrednji program proslav kmečkih uporov (obenem posname še orkester Glasbene matice). Končno ima gledališče v načrtu več abonmajskih gostovanj na Koprskem, Tolminskem in Gorenjskem. Spomenik Štefanu Kuzmiču oeeoeeeeeoooeeeooooooeoeeoooeeooeoeeeooeoooooeocoeeeeeeeeeoeceeeeoei V nedeljo, 14. oktobra, so na ljudskem zborovanju v Strukovcih odkrili spomenik ob 259-letnici rojstva Štefana Kuzmiča, ki velja za največjega prekmurskega protestantskega pisca in prosvetno-kulturnega voditelja svojega časa. Pred hišo, ki stoji na mestu nekdanje Kuzmičev e domačije, je na ljudskem zborovanju govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta, tukajšnji rojak dr. Anton Vratuša, ki je na začetku poudaril pomen Kuzmičevega preporoditeljskega delovanja, zaradi katerega se je v Prekmurju lahko razvila samostojna kulturno-prosvetna tradicija, ta pa je bila pomemben element po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje naposled lahko bilo priključeno matičnemu narodu. Na koncu je govornik odkril spomenik Štefanu Kuzmiču, delo domačina Ludvika Tomorija, sledil pa je kulturni program. ZA LITERATURO PATRICKU VVHITEJU Nobelovo nagrado za literaturo za leto 1973 so 18. oktobra v Stockholmu podelili avstralskemu pisatelju Patricku W h i t e j u. Pisatelj, ki se je rodil 28. maja 1912 v Chel-tenhamu v Angliji, je danes najpomembnej- Nobelovo nagrado za medicino v letu 1973 dobijo trije znanstveniki: Avstrijca Karl von Frisch in Konrad Lorenz ter Nizozemec Nikolaas Tinbergen. Nagrado so prejeli za organizacijsko delo in za izdelavo modelov o obnašanju v družbi: svoje raziskave so pričeli na živalih; najprej na ribah, žuželkah in ptičih, nato pa na sesalcih. Končno so prešli na človeka, kjer so odkrili marsikaj zanimivega; med drugim so pojasnili vzrok prvega otrokovega smehljaja in navezanost matere na otroka. Von Frisch je star 86 let. Poučeval je na univerzah v VVroclavvu, Munchnu in Gradcu; sedaj živi v Munchnu. Lorenz je star 70 let in je ravnatelj zavoda v See-wiesenu v Zahodni Nemčiji; ustanovil je zavod za raziskavo o obnašanju v Alten-bergu v Avstriji. Tinbergen je star 66 let in poučuje »obnašanje živali" v Oxfordu. Trije nagrajenci si bodo razdelili nagrado na tri enake dele. Nagrada, ki jo je tudi letos podelil »Inštitut Karolinška", znaša 510.000 švedskih kron, to e okoli 3 milijone šilingov. Nobelovi nagrajenci za medicino iHHl Konrad Lorenz Nikolaas Tinbergen Karl von Frisch ši avstralski pripovednik. Njegovi najboljši deli sta »Umirilo se ni nikoli človeško drevo11 in pa „Voss“. Avtor v teh delih v težko razumljivem psihološkem stilu opisuje eksistenčne probleme človeka. V zadnjih letih je Nobelovec napisal tudi štiri dramska dela. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! i...................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii............................i....n..............................................................im........iiinini..............................................................i................................................................mini......................................................................................... *-EV DETELA: Ocena koroškega dela literarne zgodovine prof. Jožeta Pogačnika Leta 1972 je literarni zgodovinar, profesor univerze v Novem Sadu, dr. Jože Pogačnik objavil dve zanimivi literarno-zgodovinski knjigi. Prva je izšla pri založbi OBZORJA v Mariboru in je osmi del obširne zgodovine slovenskega slovstva. Osmi del obravnava tako imenovani EKSISTENCIALIZEM in STRUKTURALIZEM, torej dve moderni literarni in filozofski smeri. Druga Pogačnikova knjiga je izšla Prva knjiga, ki je izšla v Mariboru, je po obsegu obširnejša. V njej Jože Pogač-n i k zelo natančno obravnava novo slovensko literaturo na območju Jugoslavije. Nekaj prostora pa posveti tudi slovenski literaturi v Italiji, Avstriji in zdomstvu. Seveda pa ta literatura slovenskega zamejstva te zdomstva ni obravnavana na enako podroben in prizadeven način, kot na primer literatura Slovencev v Jugoslaviji. V delih •iterame razprave, ki jih je profesor Pogačnik posvetil zamejskim in zdomskim Sloven-cem, je tudi zelo veliko napak. istega leta v KOSOVELOVI KNJIŽNICI revije ZALIV v Trstu in se imenuje SLOVENSKO ZAMEJSKO IN ZDOMSKO SLOVSTVO (oris izhodišč in ocena vrednosti). Obe knjigi sta za nas zanimivi iz posebnega razloga. V obeh knjigah obravnava namreč profesor Pogačnik tudi slovensko povojno koroško slovstvo, pri tem pa sta besedili obeh knjig skoraj identični. Druga knjiga profesorja Pogačnika, ki je izšla v Trstu, obravnava literarno življenje slovenskega zamejstva in zdomstva. Ne primerja pa ga na pravilen način s tistim, kar je isti čas izšlo med Slovenci v Jugoslaviji. Tako je včasih podoba, da so Slovenci v Italiji ali Avstriji poseben rezervat zase, posebna zvrst človeka, ki živi brez povezave s sosvetom. Seveda pa popolnoma manjka prepričljiva povezava med literaturo Slovencev v Italiji, Avstriji in svetu in med avstrijsko, italijansko in svetovno sodobno literaturo. Kljub temu je Jože Pogačnik z obema knjigama opravil važno delo. Slovenskim bralcem v domovini je prvič na vidnejši način vsaj posredno približal zamejsko in zdomsko literaturo. Poleg tega pa je tudi za zamejske in zdomske Slovence ustvaril uporabljiv literarnozgodovinski priročnik, saj do sedaj tozadevno razen prizadevanj prof. Martina Jevnikarja v tržaški MLADIKI ni bilo tu kakih večjih pobud. Nas zanimajo predvsem tiste strani v obeh Pogačnikovih knjigah, ki se ukvarjajo z literaturo Slovencev na avstrijskem Koroškem. Predvsem se bomo ustavili ob Pogačnikovi knjigi SLOVENSKO ZAMEJSKO IN ZDOMSKO SLOVSTVO, ki je izšla v Trstu. To pa predvsem iz enega samega razloga. V tej knjigi je slovensko slovstvo na avstrijskem Koroškem nekoliko obširneje opisano in utemeljeno, kot v knjigi ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA Vlil — EKSISTENCIALIZEM in STRUKTURALIZEM, ki je izšla v Mariboru. V BESEDAH ZA UVOD, objavljenih v tržaški knjigi SLOVENSKO ZAMEJSKO IN ZDOMSKO SLOVSTVO, je Jože Pogačnik objavil tudi nekaj novih spoznanj, ki so bistveno važna za razvoj slovenske literature v zamejstvu in zdomstvu. Jože Pogačnik pravi dobesedno tisto, kar so leta 1971 izjavili predstavniki primorskega tiska: »Dosedanja pokroviteljska, obrambna in kulturno ter drugo pomoč vsebujoča politi- ka matičnega naroda do zamejskih Slovencev se mora v prihodnje vse bolj dopolnjevati s težnjo, da zamejska slovenska skupnost ustvarja lastno bogastvo življenjskih sposobnosti. Enosmerna in enostranska pomoč ne zadošča več. Sodelovanje med vsemi deli slovenskega naroda more najplod-neje prispevati k njegovemu celovitemu bogatenju, strpnosti in ustvarjalnosti. V skladu s takšnim prepričanjem poudarjamo tudi potrebo, da se odnos matičnega naroda do zamejskih slovenskih skupnosti ne sme prvenstveno oblikovati po političnih, svetovnonazorskih merilih .. O ozemlju, na katerem žive koroški Slovenci, pravi Pogačnik tudi tole: »Ozemlje, ki obsega današnjo Koroško, je bilo od brižinskih spomenikov dalje izvir kulturnih pobud in področje pomembnega slovstvenega dogajanja. Celovec je bil na primer v XIX. stoletju neko dobo celo središče slovenskega kulturnega življenja (Mohorjeva družba, Janežičeve akcije, med katerimi je omeniti vsaj Slovenski glasnik in Cvetje). Po plebiscitu je ustrezna dejavnost naglo zamrla... Posledice in odmevi tega stanja so občutni še danes, ko nekateri slovstveni premiki vendarle kažejo na voljo po spreminjanju letargije, a nimajo več pravega prostora, v katerem bi se socialno uresničevali ...“ (Dalje prihodnjič) Pi&na fcatcez: Našega zvestega dopisnika rubrike „Pi-sma bralcev, g. Herberta Guttenbrun-n e r j a iz Kotmare vasi, je pretekli teden sodišče v Celovcu obsodilo na denarno kazen. Tožil ga je načelnik „Heimatdiensta“ dr. Josef Feldner, češ da je žalil čast „Hei-matdiensta", ki ga je imenoval „rakav čir". Takoj po obsodbi nam je g. Herbert Gutten-brunner poslal pismo s prošnjo, da ga objavimo. (Op. ured.) Sehr geehrte Redaktion! Wie Sie ja vermutlich mitgeschrieben ha-ben, h at mir der Vertreter Feldners, Ftechts-anvvalt Dr. Meier in seinen Ausfuhrungen u. a. vorgevvorfen, daB ich keine bzw. schlechte Geschichtskenntnisse besitze, weil sie lediglich aus Schriftstucken stam-men. Nun, dazu mochte ich allerdings fest-gestellt vvissen, dal3 ein Obmann des Karnt-ner Heimatdienstes, Josef Feldner, 1920 ebenfalls noch nicht einmal in den VVindeln gelegen ist und bei Kriegsende 1945 wohl auch noch als sechsjahriger Junge im Sand-kasten gespielt hat. Von wo h at also der Obmann des Heimatdienstes, der 1939 ge-boren vvurde, seine, naturlich nur „richti-gen“ Geschichtskenntnisse her? Doch wohl nicht gar aus eigener Erfahrung. Er ist im-merhin nur lacherliche 7 Jahre alter als ich. Her Dr. Meier moge, auch seinen Mandan-ten diesbezuglich fragen! llllllllllNllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OPOMBA: Pisma bralcev predstavljajo izključno mnenje podpisanega in ni nujno, da se uredništvo Našega tednika strinja z vsebino članka. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiMiiiimiiHHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim PISATELJICA INGEBORG BACHMANN — UMRLA V Rimu je za posledicami opeklin tretje stopnje, ki jih je zadobila, ko je v postelji zaspala z gorečo cigareto, v starosti 47 let, umrla svetovno-znana pisateljica Ingeborg Bach-m a n n , rojena Celovčanka. Ves trud skrbnih rimskih zdravnikov bolnišnice sv. Evgena, da bi rešili življenje znane pisateljice, je bil zaman. RAKOLE — TINJE Huda družinska nesreča je prizadela Hrvatovo družino. Zadnji petek je gospodar Florijan Vavtišar odpeljal s traktorjem na polje iz domačega dvorišča. K nesreči je priletel k traktorju mali sinček Hanzej in oče ga je povozil do smrti. Fantka, ki še ni dopolnil drugega leta življenja, smo pokopali v nedeljo, 21. oktobra, na tinjsko pokopališče. Družini izražamo iskreno sožalje. SINČA VAS Strokovnemu učitelju na glavni šoli v Sin-či vasi, g. Mirku S r i e n c u je bil podeljen častni naslov „šolski svetnik". Čestitamo! NOV KREDITNI ZAVOD V BOJU ZA NEMŠTVO V ŠT. JAKOBU Pred nedavnim je praznovala Volksbank v Št. Jakobu v Rožu, ki si je nadejala zvenečo ime Volksbank-Rosental svojo uradno otvoritev. Kot že pogostokrat poprej tudi tokrat z nobeno besedico niso omenili, da imamo v Št. Jakobu tudi še starodavni domači — slovenski — kreditni zavod. Prav tako po isti logiki je tudi, da slovenske besede naenkrat „nihče ne zna več“. In to, četudi imamo tukaj skoraj 400 volilcev samostojne slovenske liste, torej ljudi, ki še niso klonili nacionalističnemu pritisku. Zelo zanimivo s tem v zvezi je, da je že pred tem ustanovila Volksbanka podružnice v drugih slovenskih krajih, kot v Šmarjeti v Rožu ter v Borovljah. Je bil to slučaj ali spet način več, kako se ponemčujejo naše vasi in naši ljudje? IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII Oglašujte v našem listu! ........................................... SELE: Dve Mojciji sta odšli Tekom dveh dni sta umrli dve Mojciji v enaki starosti 81—82 let: Marija O I i p , pd. Froncejka in Marija Roblek, Vakovniko-va. Prvi so potekala mlada leta na rojstnem domu Adamkovem na Srednjem Kotu. Ko se je po materini smrti starejša sestra Ana poročila, se je Mojcej z očetom preselila na vas ob cerkvi na njej pripadlo materino, pd. Froncejevo posestvo. Tu se je leta 1934 že 43-letna omožila z Urbanom O I i p o m , po poklicu čevljarjem. Ta se je mnogo udejstvoval kot pevec, godbenik in kulturni delavec v okviru prosvetnega društva. To in pa pohlep po lepem posestvu na vasi je bil vzrok, da je bil izseljen, le on, žena ne. Toda Mojcej se je možu pridružila in se z njim podala v tujino. Srečno sta prestala vojne čase in se vrnila domov. Pred šestimi leti je B a n c e j umrl. Izročila je posestvo družini Janeza F u r j a -n a, znebila se je pa s tem skrbi. Z malo rento in prevžitkom je lahko krila svoje potrebe, preostanek pa je porabljala v dobre namene. Tako je podpirala tudi misijonskega bogoslovca Ulago. Letos je kot novo-mašnik prišel v Sele, ponovil novo mašo in se osebno zahvalil blagi dobrotnici. Mojcej je rada brala, naročala naše liste, Mohorjeve knjige, bila je neomahljiva Slovenka od rojstva do smrti. V nedeljo, 7. oktobra, smo jo položili k zadnjemu počitku. Še isti večer pa je pri Vakovniku na Zvrhnjem Kotu obstalo srce drugi Mojciji. Njen rojstni dom je bil pri Grosu. Ko pa se je med vojno mlajši brat Janez oženil in prevzel materino posestvo na Kotu, je šla z njim, morda največ v zaupanju na mlado svakinjo. Od otroških let dalje so se pojavljale umske motnje. Kadar so bile hujše, je trpela sama in drugi z njo. Kadar pa je bila bolj normalna, je iz nje sijala lepota dobrega srca in božjega otroštva. Ko smo novembra leta 1955 začeli zbirati prispevke za gradnjo nove cerkve, je ona prva prinesla svoj dar. Par ur pred smrtjo pa je njen dar podprl misijonsko delo. Za pogreb v torek, 9. oktobra, se je pojavila mala zadrega: kdo bo opravil cerkvene obrede? G. kaplan je na pogrebu svojega brata, g. župnika pa vročica zadržuje v postelji. Iz te zadrege pa je pogrebce rade-volje rešil apaški g. župnik W u 11 e in vse lepo opravil. Dragi Mojciji! Blagor vama, da sta dobro pripravljeni v Gospodu umrli. Odpočijta se od svojega truda in vajina dobra dela naj vama pridobe bogato plačilo! DOLE — MELVICE: Slovo od Winklarjeve matere Ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in žalnih gostov, smo v soboto, 6. oktobra, spremljali blago mater Cecilijo W u 11 i, iz Dol v Melviče k zadnjemu počitku. Po kratki, težki bolezni jo je Bog odpoklical v večnost, da se njeno zemeljsko trpljenje preneha in nadaljuje v lepšem, neminljivem življenju pri Njem, ki je Življenje in Vstajenje. Pokojna VVinklarjeva mati se je rodila 21. novembra 1893 v Mostah pri pd. Plicu kot hči zavednih staršev Franca in Alojzije Grafenauer. Leta 1921 se je poročila z Gabrielom VVuttijem in se preselila na nov dom v Dolah, kjer je z veliko ljubeznijo in materinsko skrbjo skupno z možem vzgajala in vzredila pet otrok: dva sina in tri hčerke. Srečno in mirno je bilo življenje do leta 1942, ko je prišla kruta in bridka ura nasilnega slovesa od svoje ljubljene domovine. Po nekaj več kot treh letih po izselitvi v Nemčijo, se je VVinklarjeva družina zopet vrnila na svoj dom. Treba je bilo vse znova začeti. Sredi dela in skrbi pa je Bog 15. 9. 1945 odpoklical še dobrega moža v večno domovino. Vse skrbi so tako prešle na mater-vdovo, ki je pogumno in vztrajno nadaljevala delo, gospodarstvo in iskala moči pri Bogu v molitvi. Veliki pesnik dr. France Prešeren je zapisal: Prijazna smrt! predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; # tje, kamor moč preganjavcev ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, * tje, v posteljo, postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami. (Sonetje nesreče 5) Blaga mati! Odšli ste od nas po dolgem življenju preizkušenj in junaškega trpljenja po zasluženo plačilo k Bogu. Naj vam On vse povrne, kar ste trpeli, žrtvovali in prestali. Mi se vas bomo v hvaležnosti spominjali in posnemali vaš zgled zvestobe Bogu in narodu. Žalujoči družini izrekamo globoko in odkritosrčno sožalje. P. S.: Rajna mati je bila zvesta naročnica slovenskih listov in Mohorjevih knjig, ki jih je z veseljem in velikim zanimanjem prebirala. Zaradi tega izreka tudi Tednik svojcem iskreno sožalje. Sabotiranje slovenskega pouka v Vrbi Novo šolsko leto se je začelo in s tem tudi razne nevšečnosti slovenskega pouka. Javil sem sina, ki gre v glavno šolo v Vrbi k slovenskemu pouku, in sicer pravočasno v zvezek za naznanila za starše in šolo. S tem sem si mislil, da je moja dolžnost izpolnjena in da bo drugo šlo vse svojo pravo pot, kar se tiče slovenskega pouka. Zato sem čakal do 25. septembra, da bi mi fant vendar mogel povedati, kdaj in kje je pouk za slovenske otroke. Ker mi pa fant ni mogel povedati, še manj pa pokazati v urniku, kdaj je pouk slovenščine, sem se zanimal, kako gre drugim staršem in otrokom, ki so tudi prijavili otroke k slovenskemu pouku. Zvedel sem, da tudi tisti niso nič vedeli, kako in kaj. Otroci so se morali sami zanimati glede pouka. Nato sem poslal priporočeno pismo ravnatelju šole, tako da je k sreči bilo potem vse v redu. Seveda je zaradi tega zavlačevanja zamudil štirikrat pouk. Gotovo so računali s tem, da bo eden ali drug omagal, ali se ne bo zanimal za pouk, samo da bi jih bilo manj, ker so nekateri otroci bolj mehki in se ne upajo nastopiti, in se tudi bojijo zaradi hujskanja. Pričakovati je bilo, da bo sedaj več enakopravnosti med občani naše povečane občine, kot je pisalo na letaku socialistične stranke pred volitvami. Med drugim piše tudi tole, po slovensko: „Katera stranka je porok, da bo zadeve Slovencev, ki živijo na tem ozemlju, zastopala tudi v občini? To je stranka, ki je že večkrat dokazala, da živijo v veliki občini Vrbi tudi Slovenci in da morajo tu imeti svoje pravice". Na tej šoli učijo učitelji, ki so hkrati tudi v občinskem svetu. Žalostno je, da moramo na našo enakopravnost opozarjati šele s priporočenim pismom, o kateri so pred volitvami na široko govorili. Seveda je tedaj šlo za glasove in za njih stolčke. Odslej bomo dobro zasledovali dejanja vseh teh strank. ZMANJŠANA HITROST V SLOVENIJI Iz Slovenije poročajo, da je cestna uprava določila na slovenskih cestah tele hitrosti: Od 30. oktobra t. I. do 30. aprila 1974 bodo na vseh cestah Slovenije zmanjšali hitrost avtomobilov na 100 kilometrov, in sicer velja odredba za vse glavne ceste, na stranskih cestah pa je hitrost zmanjšana celo na 80 kilometrov. Za avto-cesto Vrhnika-Postojna ne velja ta odredba. ■V \ ■. S 5 \ ■. ■. % % ■. ■. !! $ ■i ■i % \ ■. \ N ■. ■. \ \ :: :: ■. :■ ■i ■. GRADNJA SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU Ker gradnja novega poslopja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu v zadnjem času proti pričakovanju zelo počasi napreduje, je odbor Združenja staršev s svoje seje dne 13. 10. 1973 poslal g. zveznemu kanclerju, g. zveznemu ministru za prosveto in umetnost, g. zveznemu ministru za gradnje in tehniko in g. zveznemu ministru za finance tale telegram: Die Elternvereinigung am Bundes-gymnasium fur Slovvenen in Klagen-furt ist aufierordentlich enttauscht iiber den schleppenden Fortschritt des Baues des Anstaltsgebaudes. Wir vervveisen auf den uberaus nachteili-gen ausschliefilichen Nachmittagsun-terricht. Wir ervvarten, daB die Bau-arbeiten in den VVintermonaten nicht unterbrochen vverden, damit Schiller, Lehrer und Eltern von der Last des 17 Jahre dauernden Nachmittagsunter-richtes endlich befreit vverden. Der Obmann: OR Mirko Kumer Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na KULTURNO PRIREDITEV ob 35-letnici vdora nacističnih čet v Avstrijo in 25-letnici deklaracije človekovih pravic v nedeljo, dne 28. oktobra 1973, ob 14.30 v dvorani pri cerkvi na Radišah. Nastopajo mešani in moški pevski zbor SPD Radiše ter „Radiški fantje". Med odmori igra društvena godba. Prisrčno vabljeni! Ker se zopet bližajo dolgi zimski večeri, ko bo spet več časa za branje, opozarjamo, da je trenutno na Radišah potujoča knjižnica SPZ. Knjige si lahko izposodite pri Stanku VVrulichu. Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bil-čovsu vabi na uprizoritev veseloigre s petjem in glasbo v petih dejanjih z naslovom PRESENEČENJA v nedeljo, 28. oktobra, ob 14.30 pri Miklavžu v Bilčovsu. Gostuje: Amatersko gledališče iz Tržiča. Odbor Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu vabi na uprizoritev veseloigre s petjem in glasbo v petih dejanjih z naslovom PRESENEČENJA v nedeljo, 28. oktobra, ob 19.30 v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Gostuje: Amatersko gledališče iz Tržiča. Prisrčno vabljeni! Dom v Tinjah PRIREJA DVODNEVNI SEMINAR O DRUŽINI v soboto, 3. novembra 1973, od 9.00 do 16.30. Predavatelj: g. dr. Ivan Hribernik, Kranj • „Kako gleda zdravnik na ljubezen?" • „0 spolni vzgoji — informacija staršev in vzgojiteljev." v nedeljo, 4. novembra 1973, od 9.00 do 16.30 Predavatelj : prof. dr. Anton Trstenjak, Ljubljana Družina kot časovno porajanje Družina kot nadčasovni zakon Družina kot časovna naloga Vabljeni so starši in vzgojitelji, profesorji, učiteljice in učitelji. Podrobnejši program sledi v prihodnji številki. Kljub vsemu varčevati - najboljše je na lastnih nogah stati I V tednu varčevanja prinesite svoje prihranke v domače posojilnice Bilčovs Sele Borovlje Slovenji Šmihel Celovec Št. Jakob v Rožu Dobrla vas Št. Janž v Rožu Galicija Št. Lenart p. sedmih st. Glinje Škofiče Globasnica Smarjeta v Rožu Hodiše Šmihel p. Pliberku Kostanje Steben pri Beljaku Kotmara vas Št. Tomaž Ledince Velikovec Ločilo Vovbre Marija na Zilji Ziljska Bistrica Pliberk Zelinje Podljubelj Železna Kapla Podravlje Žvabek ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU ž 8 Namizni tenis v Št. Janžu v Rožu Dobri uspehi namiznoteniške ekipe športnega društva v Št. Janžu — V treh tekmah priborili 5 točk. B Letos je ustanovilo športno društvo v 'fl št. Janžu v Rožu poleg nogometne in B smučarske tudi namiznoteniško sekcijo. B Iniciatorji so bili igralci sami, ki so že B dalje časa navdušeno trenirali in načr- ■ tovali ustanovitev namiznoteniškega mo- ■ štva. Po precejšnjih težavah se jim je a ta načrt tudi posrečil realizirati. Prva prvenstvena tekma je bila 7. oktobra v Borovljah, kjer so igrali proti zelo močnemu moštvu DSG-Borovlje. V prvi tekmi so remizirali s 5:5, v kateri so dosegli Mihi H o r n b o c k , 2, Hanzi H o r n b 6 c k 1 in Tini Mischitz 2 točki, v dvojici pa so podlegli močnejšemu nasprotniku. Vsekakor so Šentjanžani bili zadovoljni s tem rezultatom in s prvo točko namiznoteniškega prvenstva. Že dan navrh, v ponedeljek, 8. oktobra, pa so morali šentjanški športniki v zelo oddaljeno Šmarjeto v Labotski dolini. Tokrat so gostje prepričljivo zmagali s 7:3. Vsi trije igralci so si priborili po dve točki ter v dvojici (M. Hornbock — Mischitz) 1 točko. V torek, 16. oktobra, pa je bila prva tekma na domačih tleh. Pomerili so se z zelo mlado ekipo iz Tinj. Pred številnimi navdušenimi navijači so goste gladko premagali s 8:2. Točke za Št. Janž so priborili: Mischitz 3, H. Hornbock 2, M. Hornbock 2 ter dvojica H. Hornbock — M. Hornbock 1 točko. Z malo več sreče in boljšo koncentracijo pa bi bil rezultat lahko še višji. fl V nedeljo, 28. oktobra, igra Št. Janž v B Selah proti tamošnji ekipi; že dan nato, B v ponedeljek, 29. oktobra, pa nastopijo B na domačih tleh proti moštvu iz Bruckla B ob 7. uri zvečer, v dvorani pri Tišlarju. B Vsi navijači prisrčno vabljeni na to tek-B mo. fl Upati je, da bodo naši igralci še na-fl prej tako intenzivno trenirali in želi do-B bre uspehe. SAK - Zweinitz 4:1 (1:0) Preteklo nedeljo je nastopil Slovenski atletski klub na domačem igrišču proti Zwei-nitzu. Tudi ta tekma je pokazala, da je napad slovenskih nogometašev še vedno v krizi. Treba pa je povedati, da SAK trenutno ni uigrana enotna enajsterica, ampak moštvo enajstih solistov. To se pravi, da igra vsak na svojo roko. V prvem polčasu je bila igra zelo dolgočasna, to pa zaradi tega, ker je slovensko moštvo podcenjevalo nasprotnika. Rezultat v polčasu se je glasil 1:0. Tudi v drugem polčasu je bila ista slika. Šele po izključitvi Fere, se je SAK ujel. Tekma je postala zanimivejša. Zdaj smo videli lepo naštudirane poteze, ki so vodile k temu, da je SAK še trikrat presenetil nasprotnikovega vratarja. Končni rezultat je bil torej 4:0. Gole pa so dali: Peter VValdhauser 2, Polti VValdhauser in avtogol. Igrali so: VVakounig; VVošic, Hribar, Lam-pichler, O raže; Vrulich (Nežmah), Peter VValdhauser, Marijan Pandel; Hanzi VVieser, Fera, Folti VValdhauser. ZA SVETOVNO PRVENSTVO Češkoslovaška — Škotska 1:0 V skupini 8 je v povratni tekmi Češkoslovaška doma porazila škotsko reprezentanco z 1 :0, kar pa prav nič ne spremeni položaja v prid Čehom, ker so prvo tekmo izgubili v Glasgovvu z 2:1. V Munchen se pelje torej Škotska. Lestvica 8. skupine: 1. Škotska (6 točk), 2. Češkoslovaška (5) in 3. Danska (1 točka). Italija — Švica 2:0 (1:0) Italijanska nogometna reprezentanca je v soboto pred 100.000 gledalci v olimpijskem stadionu v Rimu, v kvalifikacijski tekmi za vstop na svetovno prvenstvo v Zahodni Nemčiji, premagala ustrezno švicarsko reprezentanco z 2:0, in se s to zmago uvrstila v družbo najboljših moštev na svetu, ki bodo v finalu nastopali v Munchnu. Gole so dali: Rivera in Riva. Lestvica 2. skupine: 1. Italija (10 točk), 2. Švica (6 točk), 3. Turčija (4) in 4. Luxem-burg (2 točki). Jugoslavija — Španija 0:0 Jugoslovanska nogometna reprezentanca je v nedeljo zapravila ugodno priliko v tekmi s Španijo, da bi šla v Munchen na finalno tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo. V Zagrebu je Jugoslavija v povratni tekmi s Španijo pred 70.000 gledalci igrala samo neodločeno 0:0. Kot je znano, se je prva tekma v Las Palmasu končala tudi remi 2:2. Jugoslovani morajo igrati še eno tekmo z Grčijo, in sicer jo bodo igrali 19. decembra, ter bi jo morali dobiti s tremi goli razlike. Jugoslovanski nogomet boleha na nezmožnosti igralcev, da bi z dobro u-smerjenimi streli premagali nasprotnikovega vratarja. Tokrat je razočaral ves Jugoslovan- Zanimivosti NI VEČ CAPE KENNEDV Po sklepu ameriškega odbora za zemljepisna imena bo Cape Kennedy, kjer izstreljujejo vesoljske ladje, spet dobil staro ime Cape Canaveral. Po zgodovinskih zapiskih je španski raziskovalec pred 400 leti dal temu delu vzhodne Floride takšno ime. Po umoru predsednika Kennedjja je izstrelišče dobilo njegovo ime. Od Kennedyjeve smrti je minilo deset let, zdaj je pomočnik notranjega ministra Sthephen Wakfield podpisal odlok, ki vrača tistemu kraju staro ime. Vesoljski center se bo slej ko prej imenoval po Johnu Kennedyju. IZUMIL JE UMETNA JETRA Mladi medicinski raziskovalec iz Tokia, dr. Ke?ineth Macumara, je za neko ameriško univerzo izdelal prva umetna jetra, ki nadomeščajo prava in čistijo bolnikovo kri. Izumitelju je 28 let in napoveduje, da bodo bolnišnice že čez kaki dve leti imele to napravo, ki bo stala vsega 150 dolarjev. Da bi očistili kri človeka z bolnimi jetri, bo dovolj 6 do 10 ur. NENAVADEN HOBBV PSA SAMA Mešanec Sam je na videz čisto navaden pes, a samo na videz. Navadil se je nečesa, kar znajo sicer samo mačke: plezati po drevesih. Umetnija, ki se je je naučil, mu je očitno v veliko zadovoljstvo. Dovolj je, da mu gospodar reče: »Dajmo Sam!« in že se zapodi proti bližnjemu javoru. Pred tedni pa mu je spodrsnilo, ko je bil kakih šest metrov visoko in je pa- okrog po tleh, vendar to ni zmanjšalo njegove plezalske strasti. K hiši se je pritepel pred kakima dvema letoma in najprej ni kazal nobene želje po plezanju. Nato pa je začel poditi mačke in je poskusil splezati za njimi na jablano. Mačke so se ga nekaj časa bale, potem pa so se spoprijateljile z njim. del na tla. Potem je nekaj časa skakljal KOBILICE V OMAKI Še do pred kratkim so bile kobilice prava mora za kmete področja Manito-ba, ene največji kanadskih zahodnih pokrajin, kaže pa, da bo mrčes v kratkem postal osnovna prvina pomembne gospodarske dejavnosti. Kaj se je tako nepričakovano spremenilo v odnosu kanadskih kmetov do kobilici Pokrajino Manitoba je pred nedavnim obiskal podjeten japonski poslovni človek in se domenil s kmeti za izvoz kanadskih kobilic na Japonsko. Kobilice v omaki so za Japonce prava poslastica, za dietetike pa izvrsten vir beljakovin, saj naj bi imele tri kobilice isto kalorično vrednost kot jajce. Zato so se japonski kmetje že od nekdaj bavili v jesenskih dneh z lovom na kobilice. Živalice nato oluščijo in skuhajo v sojini in sladkorni omaki. Za to poslastico plačujejo Japonci tudi do 200 šilingov za kg. Zaradi prekomerne uporabe protipara-zitskih sredstev pa je na Japonskem zmanjkalo kobilic in morali so se odločiti za uvoz. Od vseh so se jim zdele najbolj primerne kanadske kobilice, ki so prave mere in zelo okusne, vsaj sodeč po izjavah japonskih gastronomov. ski napad. Najboljši mož je bil vsekakor vratar Marič, ki je ubranil nekaj nevarnih žog Špancev. Španci so pokazali bolj sistematično igro od Jugoslovanov, ki niso pokazali nič. Lestvica 7. skupine: 1. Španija (6), 2. Jugoslavija (4 točke in ena igra manj), 3. Grčija brez točke (prav tako ena tekma manj). . * NOGOMET Angleški tisk: „Konec sveta" Poročali smo že na kratko o nogometni senzaciji 1973, ko so pretekli teden v povratni kvalifikacijski tekmi za vstop na svetovno prvenstvo v Munchnu prihodnje leto, Poljaki izsilili na slavnem londonskem stadionu Wembleyu neodločen rezultat 1:1. (Kot je znano, so prvo tekmo Poljaki doma dobili proti Angliji z 2:0.) „Gledalci,“ bilo jih je na tekmi čez sto tisoč, „so jokali, kot otroci," piše časopis „Daily Telegraph". List „Sun“ pa je označil izločitev svetovne nogometne velesile Anglije s telimi besedami: „Konec sveta", namesto konec Anglije. Sijajni uspeh pa ni opojil poljskih nogometašev. Njihov trener Kazimir Gorski je na številne čestitke odgovoril s skromnim stavkom: „Sodim, da smo z zmago na olimpiadi v Munchnu dobro prestali sprejemni izpit, tokrat pa maturo za vstop v finale." NOV ROMAN V „NAŠEM TEDNIKU" Ker bo v našem listu kmalu konec Meškovih novel „V koroških gorah", smo morali predčasno poskrbeti za novo čtivo. Tokrat smo se odločili za roman Borisa Pahorja »PARNIK TROBI NJI", ki opisuje narodnostno življenje Slovencev pod italijansko oblastjo, vmes pa se spleta nežna ljubezenska zgodba dveh mladih oseb. Upamo, da bo knjiga našla mnogo odobravanja med našimi cenjenimi bralci. (Op. ured.) aooaeooaeoeoooeaeoeoeaooooaeoooeooaeaooooeaoaooeaooeeeeoooeaoeeeoeaooooeocooaeoooooooooooaoooooeeooeeceoooeaocoeoiBeoeoooooeeooeaoeeooBoeo KSAVER MEŠKO: 25 V koroških gorah NOVELE Stopal sem počasi, ves predan lepoti in dobrodejnemu božanju svečanega gozdnega miru. Kar sem postal. Kakih deset korakov pred seboj sem zagledal Julijo, sedečo na precej surovo stesani gozdni klopici. Globoko naprej sklonjena si je obraz zaslanjala z rokami, da so se izpod širokokrajnega belega slamnika videli le črni kodri, ki so se ji valovito sipali čez roke. Nekaj trenutkov sem stal, jo opazoval, pa se ji počasi in tiho približal. „Julija!“ Prestrašeno je planila pokonci. Vsa zmedena si je naglo brisala oči. Videl sem, da ji je bil obraz ves zardel, vlažen, oči še zastrte s solzami: jokala je. „Kaj pa ti je, Julija? Saj jokaš. Ali ti je kdo kaj storil?“ Skoraj nevoljno je odkimala, zazrla se v tla. Nežno sem jo prijel za bradico, dvignil ji glavo. Zame-žikala je z očmi, polnimi še solz, rubinaste ustnice so se ji spet krožile v jok. „Povej, Julija, kaj vendar je?“ „Langova Marta pravi, da moja mati ni — poštena." Neodločno, a hkrati s čutno nevoljo je izgovorila ta trde in težke besede in spet zajokala. Bolno me je spreletelo: torej je usodna beseda že izgovorjena! Odkrito je, o čemer sem tudi jaz, tujec ji vendar, tako zelo želel, da bi ji ostalo še dolgo neznano in prikrito, zaradi česar jo je oče kakor mi je bilo tedaj že znano, dal vzgajati v samostanu. Tako se ji oči, tako mladi še, že odpirajo, duša začenja dvomiti o nji, o kateri bi nikdar dvomiti ne smela. Bridko, bridko je moralo biti za njeno nežno, nedolžno dušo to prvo, dasi še nejasno spoznanje. Zato so ji iz krasnih oči vzdržema vrele solze, dasi sem se trudil, da bi jo pomiril: „Ne verjemi, Julija. Marta te je samo dražila." Jokaje je poslušala, zdaj pa zdaj nalahko odkimala, kakor bi že iz glasu čutila in spoznavala, da govorim tako le iz usmiljenja, ne iz srca, iz resničnega prepričanja. Spremil sem jo nekaj poti nazaj navzdol. Ob robu gozda sva se poslovila. Stal sem tam, gledal za njo, kako je počasi, kakor obotavljaje se, stopala po stezi ob travniku pod gozdom proti njihovi hiši spodaj ob Dravi. Proti koncu travnika, že v bližini doma, se je obrnila. Ko je videla, da še stojim gori ob gozdu, mi je pomahala v pozdrav z belim robcem, ki si je brisala z njim solze z lic. S počasnimi, neodločnimi koraki je stopala proti domu. Še sem gledal za njo, z žalostjo v srcu premišljeval: „Kam gre, Julija, tvojega življenja pot? In kolikokrat se bodo na teh potih še solzile tvoje zdaj tako čudovite oči?" Varuj te Bog, Julija! SLOVO Z dolgim, zamišljenim pogledom se je ozrl stari Andrej Koren po sobi. Pravkar je bil spremil iz hiše mlada dva in snahinega očeta, ki je bil prišel, natančen, skoraj skopušen mož, k predaji; vrnil se je v sobo s počasnimi, nekako zastajajočimi koraki, kakor ne bi prav vedel, kam naj stopi, kakor bi dvomil in se pomišljal, ali naj še gre v hišo ali ne. Sredi sobe se je ustavil. Stal je tam s povešenimi rokami, z nekoliko sklonjeno glavo. Kakor zlat potok je plalo sonce, lijoče skozi odprto okno, čez njega, da so mu redki beli lasje nekako zagoreli in se mu je suho, a sicer zdravo lice kljub petinsedemdesetim letom čudno pomladilo, kakor bi ga bili sončni .žarki v resnici pozlatili. Tako je stal sredi precej velike sobe, mirne in prazne, hlapec in dekla in sta odšla takoj po kosilu nekam po vasi, pastirček je odšel v cerkev, k večernicam. Počasi mu je šel pogled po sobi naokrog. Ko je prišel do okna, je starček naglo zamežikal, žarka sončna luč ga je zaščemela v oči; in ali niso morda spekle solze, ki so mu silile v oči in jih je le stežka zadrževal? Skoraj začudil se je, da sije sonce tako lepo in veselo, ko pa v srcu ni veselja in se mu tudi soba ne zdi nič tako lepa, domača in topla kakor nekdaj in vse do sedaj. A res — saj ni več njegova soba, njegova last, pravkar je bil izročil vse mladima. Zdaj je on „stari“, preužitkar, človek, ki mu je v kratki uri zdrsnilo iz rok, kar je dolga leta držal tako krepko, skopuško skoraj... Ni več njegova miza tam v kotu, za katero je posedal toliko let na prvem mestu, govoril vedno prvo in zadnjo besedo, molil družini naprej, z molitvijo blagoslavljal jed, ki jo je prideloval s pridnostjo Nedeljsko popoldne Bila je nedelja, dan, ki se je vedno razlikoval od drugih, povrh vsega pa je radio napovedal, da bo zelo vroče, mogoče najbolj v juliju. Vročina je bila res neznosna, zato tudi v senci ni bilo skoraj nič bolje. Stanka je obračala seno, hitela je, da bi bila brž gotova, kajti rada bi se šla čimprej kopat. Travnik je bil velik in zdelo se ji je, da te planjave ne bo nikoli konec. Ko bi Vsaj ne bilo tako vroče! Danes ji je šlo vse narobe. Po maši jo je peter povabil na kavo. Pripeljal se je tudi dože. Ni je opazil. Mogoče niti ni hotel? Še Pogledal je ni, ko se je odpeljal. Če bi ji 9a Peter tedaj omenil, bi ne vzdržala več v gostilni. Na srečo je on mislil na vse kaj drugega. Razvnet od pripovedi ni opazil, da ga Stanka ne posluša. Na koncu se mu ie lahko le zahvalila za družbo, od njegove Pripovedi pa si ni zapomnila niti besedice. Zacvilile so zavore in zmotile Stanko v Premišljevanju. Bil je Dušan. •■Oh, še te more je bilo treba!" je pomirila. Vedela je, kako obožuje svoj mali avto, 'n Pričakovala je, da se bo zopet hvalil, ko-'iko potegne in kje vse je že bil z njim. Ni Se motila. Ta tema mu je bila najljubša. Toda danes je bil mnogo bolj resen kakor ob drugih priložnostih. Nenadoma jo je prijel za roko in jo potegnil k sebi. »Stanka, ti lahko nekaj zaupam? Veš, všeč si mi. Že odkar te poznam, mislim „Ne veš, kako mi je hudo, Stanka. Ali mi daš vsaj en poljub?" Stanka je oklevala. „Ta poljub bo njemu pomenil veliko, meni pa nič. Ali mu z njim ne bom dala lažnega upanja?" Več ni utegnila premišljevati, kajti Dušan jo je že vroče poljubil. Stanka se je hitro ozrla. Na srečo ni bilo v bližini nikogar. „Zbogom, Stanka! In mnogo sreče!" Dolinica pod Bohorjem se je pogreznila v tišino nedeljskega večera. Stanka se ni mogla odločiti, da bi šla v hišo. Tako lepo je bilo sedeti na klopci pod staro jablano in sanjariti! „Mar sem storila prav, ko sem zavrnila Dušana? Simpatičen je, ima črne skodrane lase in modre oči; prav tako sem si zamišljala idealnega fanta. Ali se res ne bi mogla zaljubiti vanj?" Tedaj je zaslišala rahlo brnenje, ki se je čedalje bolj približevalo. „Jože!“ jo je spreletelo po vsem telesu. Vendar se je takoj zbrala. Res je bil on, fant z rdečim motorjem, ki ga je spoznala pred dvema mesecema. „Si me čakala, draga? Oprosti, obisk smo imeli in nisem mogel priti prej." „Saj razumem, Jože, ni se ti treba opravičevati." „Pa sem le storila prav," je pomislila in se prepustila Jožetovim ustnicam, ki so jo nežno ljubkovale. V njegovem objemu je pozabila na vse in vsi dvomi, ki so se dopoldne o njem rodili v njenem srcu, so se ob njem razblinili v nič... Marjana N LJUBKA ŠORLI: Si slišal polja valovanje, ropot vozil raz cestni tlak? Zamrl je v njem moj vzdih težak, Si slisal... kot z dnem razblinijo se sanje. Si slišal me tja v grob, moj mili, Si slišal moj pozdrav ljubeči ko sem sinoči mimo šla? z večerno pesmijo cipres? Sijale zvezde so z neba Takrat med nama srčno vez in slavci v grmih so drobili. je grel spomin o davni sreči... V sarno nate." Stanka je obnemela. Rahlo, a odločno ga ie odrinila. Takoj nato ji je bilo žal. V njegovih lepih modrih očeh je opazila neizmer-no žalost. »Oprosti, Dušan! Nočem se vezati še na nikogar. Mlada sem, dovolj imam še časa. pa tudi... Dovolj imam eno razočaranje." »Stanka, toda jaz te imam zares rad! Nikoli te ne bi zapustil! Premisli in reci, da boš moje dekle!" »Ne morem, Dušan. Srcu ni mogoče ukazovati. Lahko pa sva prijatelja, če seveda hočeš?" IZBOREN ODGOVOR Francoski maršal Villars je bil eden najboljših in najslavnejših generalov Ludovika XIV. Odlikoval se je posebno v španski nasledstveni vojni; kjer ni mogel nihče drugi nič opraviti, tja je poslal Ludovik njega. »Kje je Villars?" je nekoč vprašal priboč-n'k, ki je imel nujno naročilo zanj. Maršal ie stal za bližnjim šotorom in ga je slišal; Pristopil je in rekel: »Ce že ne drugega, vsaj .gospod’ bi lah-še rekli — torej .gospod Villars’!" »Oprostite, ekscelenca," pravi pribočnik ^iroo, „nikdar nisem slišal, da bi kdo rekel ■gospod Cezar’ ali pa .gospod Aleksander Veliki’!11 — Hotel je s tem povedati, da je Villars en sam, ki ne potrebuje drugih o-Značb; vsekakor zelo laskav odgovor. POBARVAN KLOBUK Gregov Martin je bil mož starega kova, ki na obleko ni veliko dal. Zato pa se je ob vsaki priložnosti toliko raje pohvalil, da njegova denarnica ni suha. Svoje bogastvo je ocenjeval kar po tem, za koliko parov volov ima denarja. Imel je namreč veliko veselje z živino in so se mu zdele zato te primerjave najbolj primerne. Seveda pa so hudomušneži radi namigovali, da svoje bogastvo rad nekoliko pomnoži (z besedo namreč), posebno, ker ga je večkrat cenil na različno število volov. A Martin se za taka namigovanja ni veliko zmenil. Tudi prireja tistega leta mu je vrgla nekaj lepih denarcev. Nekega dne se je napotil v mesto, da jih nese v banko, ali v „šparkaso“, kakor je sam rekel. Za tak opravek pa se je seveda napravil v najboljšo obleko, kar jih je imel. Saj v očeh drugih res ni bila kaj prida, sam pa se je v njej imenitno počutil. K taki opravi pa je seveda spadal tudi najboljši klobuk, kar jih je premogla Martinova garderoba, in kar dobro se mu je zdelo, da se je njegova zamisel tako lepo obnesla. Kupil je namreč stekleničko tuša in z njim kar sam pobarval svoj stari, obnošeni klobuk, da se mu je zdel, kakor bi bil nov. Tako napravljen se je Gregov Martin napotil v mesto. Jutro je bilo jasno in prav nič ni kazalo, da bi tisti dan deževalo. Tako Martin seveda ni vzel dežnika s seboj. Vendar pa se je nebo pooblačilo, še preden je Martin prišel v mesto; ker je bilo škoda denarja za vlak, je šel peš. Ko je dosegel mestne ulice, so že začele padati prve dežne kaplje. Martin se zanje ni zmenil, kajti gostilne ni bil navajen, drugje pa tudi ni bilo primerne strehe. Hotel pa je tudi čimprej priti do banke, kjer je shranjen njegov denar, njegovo bogastvo. Kaj zato, če se malo zmoči, se bo že spet posušil! V te misli zatopljen je stopal proti banki, ne da bi bil pozoren na posmehljive opazke, ki jih je nekajkrat zaslišal za seboj. Tudi ko je prišel v banko, so ga ljudje čudno pogledovali; on pa si ni znal razložiti, kaj naj to pomeni. Preden je stopil v urad, si je snel klobuk z glave in takoj mu je bilo vse jasno. Dež je izpral barvo s klobuka, ki mu je v črnih kapljah polzela po obrazu, vratu in obleki. Sam sebe se je ustrašil in kljub ljubezni do svojega denarja bi skoraj pozabil, po kaj je v banko prišel. Potem se je nekoliko očedil. Ko je denar oddal, je ob povečani številki v hranilni knjižici na nezgodo spet pozabil in se ves srečen vračal domov. Starega, pobarvanega klobuka si nikoli več ni dal na glavo, temveč si je le raje kupil novega. M. P. Ljubezni si želim Janja se je vrnila s knjigo v roki domov ob prvem mraku. Pri vratih jo je čakala mama in zakričala: »Kod si hodila, malopridnica?« Janja jo je milo pogledala; vendar je v sebi skrivala jezo in sovraštvo. Beseda »malopridnica« jo je zbodla v srce. Ona ni hodila v park zato, da bi se sestajala s fanti, pač pa zato, da bi se učila, da bi zadovoljila starše. Oče ji je prepovedal hoditi v park. Toda Janja je ljubila naravo, sovražila pa je sive stene mesta brez življenja. Zato je pobegnila v park in se tam vse popoldne učila. Bila je srečna, presrečna. Ko se je zvečer vrnila domov, se je rahlo smejala. Toda oče je ni razumel. Kričal je nad njo: »Ti, kje si pa hodila/? Kar pojdi tja, kjer si bila, če ti je ljubše drugje!« Primarni ji je zaušnico in ji pred nosom zaprl vrata. Janjo so oblile solze. Nenadoma pa je nekaj zaropotalo. Janja je negibna obležala pod stopnicami. Iz ust ji je tekla kri. * Ko se je Janja v bolnišnici prebudila, se ni mogla premakniti. Poškodovano je imela hrbtenico in notranje krvavitve. Ob njeni postelji sta sedela oče in mama. Jokala sta. Mama je obljubljala Jani lepe obleke, nove čevlje, denar, samo da bi ozdravela. Janja pa je solzna odgovorila: »Mama, ne potrebujem lepih oblek, ne čevljev, tudi denarja ne. Dovolj imam mode in tvoje želje, da bi bila tvoja hči lepa — elegantna. Sita sem denarja, dovolj mi je vsega. Želim si le vajine ljubezni, tiste ljubezni, za katero sem bila prikrajšana. Nudila sta mi vse, obleke, čevlje, denar, nista pa mi nudila ljubezni, topline. Poglejta, zakaj lahko starši, ki imajo več otrok, ljubijo vsakega posebej, vidva pa meni sami nista mogla nuditi očetovske in materinske ljubezni, ker je bil denar pač več vreden! Zame se še zmenila nista, čeprav sem se trudila, da bi bila zadovoljna z mano!« Oba starša sta jokala in ponavljala: »Saj te ljubiva, ljubila te bova!« Janja pa tega ni več slišala. Za vedno je zaspala z besedico »ljubezen« na ustih ... A. P. ........................ Poročno darilo Čepov Jože se je poročil. Njegov prijatelj Janez mu je za poročno darilo poslal govorečo papigo. Čez tri tedne obišče Janez svojega poročenega prijatelja in ga vpraša: „No, kako je s papigo?” „Hvala lepa zanjo," se mu zahvali Jože, „a trda je bila ko kamen." „Za božjo voljo, Jože, ali si jo pojedel? Saj je bila vendar govoreča papiga!" „Ni mogoče!" se začudi Jože. »Tega mi pa ni povedala." Med prijateljicami „Kako ti je moja najnovejša slika všeč?" »Zelo! Takšna bi morala biti v resnici!" gOOOOOOOCS>COOCOOCCCOOOOOOCOOaOOCOOCgOOOCOOCOP5COOOOOOOOO^^ 'n trudom, z molitvijo se zahvaljeval, da jo sme in more Uz‘vati še zdrav in krepak... Ni več njegova zelena peč, ki mu jo zdaj meri in boža oko, pri kateri je ob meglenih jesenskih in dolgih zimskih večerih posedal z otroki, jim, ko so bili še majhni in močne vere, pripovedoval zgodbe in Pravljice, posedal z gosti in sosedi, a dostikrat s tujci, s krošnjarji, ki so romali s svojim blagom od vasi do vasi '_n najrajši prenočevali pri njem, največjem in najuglednejšem posestniku v vasi, a tudi z berači, ki so ga radi in ZauPljivo prosili prenočišča in jim ga je rade volje dajal Za božji Ion. In jih je napeto poslušal, ko so poročali, kako Poteka življenje zunaj v svetu, kaj so videli, slišali, doživeli "a svojih potovanjih. Veselje in pouk so mu bili taki ve-čeri • •. In na veliki stenski uri so se mu ustavile oči in mis|i: »Ne bo več dolgo in bo bila tudi meni zadnja. Sta-re9a se čutim, danes starejšega kakor kdaj do zdaj." Šiloma se je iztrgal iz malodušne zamišljenosti, ki se ga i® lotevala. Počasi, s težkimi koraki, težjimi kakor še vče-r_ai ali predvčerajšnjim, z bolj sklonjenim hrbtom kakor Se Pred nekaj dnevi je stopal proti javorovi mizi v kotu s°be. Ni sedel na svoje dosedanje mesto; odmaknil je od miz® stol, na katerem je sedela rajna žena, kadar je pač ute9nila sesti k mizi, večinoma je jedla kar v kuhinji, med de|om, mimogrede. Previdno, nekako spoštljivo ga je obri-Sal s plosko roko — Ana ga je obrisala navadno s pred-Pasnikom, preden je sedla ali ga je komu ponudila. Utrujen, kakor po težkem delu, je sedel. In se je ne-nadno domislil, kako je videl očeta nekaj dni pred smrt-i°' da je prav tako utrujen sedel za mizo in zamišljeno, nekako izgubljeno strmel po sobi. Zdaj ve, da se je poslavljal — dva dni za tem se je zvrnil nanj sod vina in ga ubil, tega silno treznega moža. Tako je prevzel za njim domačijo in gospodarstvo on, ne še povsem dvajsetleten. Ko je tako sedel, se je spomnil nje, ki je bil ta stol njen sedež in njeno mesto v hiši, rajne žene Ane. Videl jo je v mislih, a čudno razločno, kako je sedela tu mlada nevesta, nekaj dni po poroki. Sama sta bila v sobi. Anka je predla, on je obrezoval toporišče za sekiro. Oba sta bila zamišljena, tiha; le zdaj in zdaj je padla v ta molk kaka kratka beseda. Kar je na mah nehal drdrati in peti kolovrat. Ko je pogledal od dela, je videl, kako Anka naslanja glavo na mizo in joka. Začudil se je, kar preplašil v mislih: „Pa ji je tako hudo pri nas?" Stopil je k nji, po-lahko ji dvignil glavo, zaskrbljeno jo vprašal: »Anka, kaj pa ti je?“ Zroč mu s solznimi očmi v njegove, je ihtela: »Od vsega sem se morala ločiti, vse zapustiti, mater, očeta in sestre." Oddahnil si je, da ni kaj hujšega, tolažeče se ji nasmehnil: »Glej, Anka, življenje je pač takšno: vsak čas se je treba od česa ločiti, kaj zapustiti." Ko je pred tremi leti umrla, mu je ves čas tista dva dni, kar je ležala na odru, in zlasti še, ko so jo nesli iz hiše, bolno govorilo v mislih in v srcu: »Takšno je pač življenje: vsak čas se je treba od česa ločiti, kaj zapustiti." Ločiti se je moral od nje, ločiti se mora zdaj od tega, za kar sta se oba tako trudila, za kar sta oba tako vestno skrbela, dolgo življenje čez petdeset let........Je pač takšno življenje ...“ Počasi je potegnil z roko čez čelo — morda je hotel izbrisati spomine, morda se je branil s tem solz, ki so mu silile v oči. »Posloviti se bo treba tudi od polja," se je domislil, kakor bi mu bilo v trenutku od nekod prišepetalo, z rahlim očitanjem ga opomnilo, kako je mogel polja pozabiti. Sunkoma je vstal, nekako zaskrbljen, kakor bi bil nekaj zamudil. Naglo je stopal proti vratom, snel klobuk s klina za durmi, se pokril, šel iz sobe. Stoječ na nekoliko vzvišenem podstenju pred hišo, je skrbno zaklenil vežna vrata, ključ skril med cvetlične lončke na oknu, kamor so ga navadno shranjevali. Postal je nekaj trenutkov pred pragom, z dolgim pogledom objel dvorišče, starega petelina, ki je bahato stal ob gnojišču, na katerem so kokoši skrbno brskale, iskale si hrano, nekaj se jih je kopalo in se ščeperilo v prahu tja dalje proti svinjakom. Zamišljeno je pokimal, češ vse je v redu. Pa se je obrnil na desno, počasi stopal ob hiši, zavil za ogel. Za hišo se je v senci stare jablane spet ustavil, ogledoval drevje, z obžalovanjem pomislil, da bo slaba sadna letina. »Deževalo je, ko je cvetelo, pa se je v cvetu zaredil črv. A da bi Bog dal le kruha, brez pijače bomo že nekako prebili. Za domačo rabo pa ga morda še za silo bo." Nekako pomirjen se je obrnil proti polju; sprostiralo se je od hiše daleč gor proti hribu, z gozdovi poraslemu. Počasi, korakoma je stopal po ozarah, ogledoval zdaj polje, zdaj lastovke, ki so poletavale nad njim ter črtale v mirno, tiho ozračje velike črne kroge. V višini je drobil svoje pesmi škrjanček, naših polj neutrudni pevec. Ker ni bilo vetra, je stalo vse silje mirno, svečano in pobožno, kakor kadar stopa sam Gospod po polju in blagoslavlja zeleneče in rodeče žito. Kdaj in kdaj je postal, sklonil se, nežno kakor deklica svoje rože prijel šop bilk, jih ljubeče ogledoval, zadovoljno jim pokimaval. Že je odcvetelo, skrivnostno se je porajalo seme v klasju, niti ne bo dolgo do žetve — »pet pedi — pet pedi," pojo prepelice v žitu. (Dalje prihodnjič) |TV| tedenski program f^l RADIO CELOVEC NEDELJA, 28. 10.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 29. 10.: 13.45 Informacije — Zborovska glasba. — TOREK, 30. 10.: 9.30 Čez hrib in dol (Narodno-zabavni ansambli). — 13.45 Informacije — Športni mozaik — Otroci, poslušajte! — SREDA, 31. 10.: 13.45 Informacije — Ivan Virnik: Vse misli moje k tebi gredo... (Ob 70-letnici rojstva slov. pisatelja Ivana Preglja) — Za našo knjižno polico. — ČETRTEK, 1. 11.: 7.10 Duhovni nagovor — Komorni koncert. — PETEK, 2. 11.: 13.45 Informacije — „Njihov glas kliče nas vsak čas..(Vsi sveti in verne duše v šegah in navadah). — SOBOTA, 3. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA 1. PROGRAM NEDELJA, 28. oktobra: 16.10 Za otroke od 7. leta dalje: Kenguru Skippy — 16.35 Za mladino od 14. leta dalje — 17.25 Za družino: Smučarska gimnastika — 17.55 Klovn muzikant, lahko noč za najmlajše — 18.00 Polarno področje — 18.30 Kdo več ve? prenos iz Gradca — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Veliki čarovnik — 21.15 Lilli Palmer predstavi: operne zvezdnike — 22.45 Šport in čas v sliki. PONEDELJEK, 29. oktobra: 18.00 Mao Mao — 18.25 Klovn muzikant, lahko noč za najmlajše — 18.30 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 „2“ — 21.10 Oddaja za poslušalce ORF — 21.25 V dirkalnem taboru — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 30. oktobra: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Klovn muzikant; lahko noč za najmlajše — 18.30 Raji živali — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.05 Udo Jurgens — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 31. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Obiščemo razstavo: Angelika Kauffmann in njen čas — 10.30 Skrivališče za denar — 11.00 Program za delavce: Ujetnik iz Alcatraza — 15.45 Za otroke od 6. leta dalje: Skrivališče za denar — 16.15 Risati — slikati — oblikovati — 16.40 Za otroke od 11. leta naprej: Antena; mednarodni mladinski magazin — 17.00 Protestantovska božja služba — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Klovn muzikant, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Senzacije pod cirkuško kupolo — 21.10 Prerezi — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Nemirna noč. ČETRTEK, 1. novembra (Vsi sveti): 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Zamenjavni posel — 16.40 Za otroke od 8. leta naprej: Stotnik Korda — 17.55 Klovn muzikant, lahko noč za najmlajše — 18.00 Športni mozaik — 18.30 Snežna gos — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Otroškost, film o usodah otrok — 21.40 Rekvijem, Giuseppe Verdi — 23.05 Čas v sliki — nočna izdaja. PETEK, 2. novembra (Vernih duš dan): 17.45 Množice — pokopališče neznanih — 18.15 Klovn muzikant, lahko noč za najmlajše — 18.20 J. S. Bach — Brandenburški koncert — 18.55 Aratym, portret slikarja — 19.25 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 V obraz smrti — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja. 2. PROGRAM NEDELJA, 28. oktobra: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Obzorja — 19.15 Ml 73 — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Kultura — posebno — 20.05 Vprašanje kristjana — 20.10 Izobrazba — aktualno — 20.15 Lady in njeni sleparji — 21.55 Čas v sliki. PONEDELJEK, 29. oktobra: 18.30 Televizija v šoli: Nafta v zemlji — 18.45 Ovirani otrok — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Kavalir potuje po Italiji — 21.05 Zbogom najlepša — 21.45 Avstrija v sliki — Čas v sliki In kultura. TOREK, 30. oktobra: 18.30 Televizija v šoli: Formalna logika — 19.00 Morska biologija — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Idila po pripovedi Andreja Dhotela — 21.05 Velike bitke: Bitka za Nemčijo — 22.10 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — Čas v sliki in kultura. SREDA, 31. oktobra: 18.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 19.00 Geneza Dunaja — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Slavnostni koncert — 50-letnica glasbe v radiu — 21.35 Zgodbe, ki jih ne moremo pojasniti — 22.00 Avstrija v sliki. Čas v sliki in kultura. ČETRTEK, 1. novembra (Vsi sveti): 18.00 Bila je opojna plesna noč — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Jamajka — kraj kolibrijev — 20.10 Spotoma ob koncu tedna — 20.15 Praznik mrtvih — 21.05 Zadnji list — 21.40 Čas v sliki. PETEK, 2. novembra (Vernih duš dan): 18.00 Umberto D., tragedija osamljenega starega moža — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Živo morje — 20.15 Pesmi poje Peter Schreier — tenor — 21.15 Redka dela dvornega slikarja Giu-seppa Acrimbolda — 22.05 Čas v sliki in kultura. LJUBLJANSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 28. 10.: 8.50 Skrivnosti morja — 9.40 Ptujski festival — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.45 Poročila — 11.50 TV kažipot — 17.55 Moda za vas — 18.05 Poročila — 18.10 Ažurna obala — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 in TV barometer — 20.40 Iz libra Marka Uvodiča — 21.35 Nova imena — 21.55 Športni pregled — 22.25 Poročila. PONEDELJEK, 29. 10.: 9.10 Odprta univerza — 9.40 TV v šoli — 11.00 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 16.10 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 A. Papler: Hudobni graščak — 18.15 Obzornik — 18.30 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer — 20.35 G. Buchner: Vojček — 22.00 Kulturne diagonale — 22.45 Poročila. TOREK, 30. 10.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Nemščina — 11.00 TV v šoli — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Nemščina — 15.55 TV vrtec — 16.10 TV v šoli — ponovitev — 17.15 Madžarski TV pregled — 17.50 H. Ch. Andersen: Mati — 18.05 Obzornik — 18.20 Radost muziciranja — 18.50 Mozaik — 18.55 Dosežki medicine: Kri — zdravilo — 19.15 Jama Nimfe Kalipso — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer — 20.35 Mi med seboj — 21.35 F. M. Tolstoj: Bratje Karamazovi — 22.25 Poročila. SREDA, 31. 10.: 8.20 TV v šoli — 11.00 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 Otroci naše šole — 18.10 Obzornik — 18.25 Na sedmi stezi — 18.45 Arhitektura in družba — 19.15 Mozaik — 19.20 Kaj hočemo — 19.45 Kozmetično ogledalo — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer — 20.35 Film tedna: Andrej Rubijov — 22.05 Poročila — 22.10 Rezervirano za šport. ČETRTEK, 1. 11.: ...Otroški spored — 17.00 Koncert ob dnevu OZN — 17.55 Mozaik — 18.00 Obzornik — 18.15 Retrospektiva jugoslovanskega filma — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.15 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — 21.50 Poročila. PETEK, 2. 11.: 9.25 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.35 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Angleščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 Veseli tobogan: Gornji Petrovci — 18.20 Obzornik — 18.35 Rekreacija: Sankanje — 18.45 Pet minut za boljši jezik: Trend in team — 18.55 Mozaik — 19.00 Kratek film in naš ekran — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer — 20.35 Ptičar iz Alcatraza — 22.45 Poročila. Rutar-Center Color-televisor nudi vedno več «i. 12.900 - Pri nakupu novega belo-črnega televizorja znamke: Telefunken — Imperial televizor — šil. 1500.— za vaš stari televizor! A 9141 Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 - 381 V študijski komisiji različna stališča V ponedeljek, dne 22. oktobra, je zasedala na Dunaju pod predsedstvom predsednika avstrijskega upravnega sodišča dr. Loebensteina ponovno študijska komisija za reševanje problemov slovenske manjšine na Koroškem. Kot je znano, je izdelala pred nekaj meseci skupina pravni-kov-strokovnjakov osnutek za izvedbo ugotavljanja manjšine na podlagi ponovnega ljudskega štetja, ki naj bi ga na Koroškem izvedli. Pri ljudskem štetju naj bi izjavili prebivalci Koroške na posebnih polah, kakšen jezik govorijo v družini. Na zasedanju, pretekli ponedeljek, so razpravljali člani študijske komisije ponovno o predlogu strokovnjakov. V bistvu so se izpovedali zastopniki političnih strank za izvedbo predlaganega ljudskega štetja. Medtem ko je komisija razpravljala na zasedanju tokrat o tehničnih vprašanjih izvedbe ljudskega štetja, bo šlo na zasedanju 16. novembra predvsem za vprašanje, ali naj se predlagano ljudsko štetje sploh izvede. Glede tega v komisiji niso enotna gledanja. ■ Tako se je že na zadnjem zasedanju ■ komisije izrekel dr. Valentin I n z k o kot E zastopnik Cerkve odločno proti ugotav-E Ijanju manjšine in proti ponovnemu Ijud-E skemu štetju. Ob koncu zasedanja študijske komisije je predsednik dr. Loebenstein dejal, da je komisija razpravljala tokrat o predlogu strokovnjakov. Na naslednjem zasedanju pa bodo člani komisije zavzeli stališče do predlogov zastopnikov Cerkve dr. Inzka in dr. VValdsteina. E Dr. Inzko zagovarja v svojem predlo-e gu stališče, da bi bilo treba rešiti vpra-E šanje dvojezičnih napisov na podlagi E ljudskega štetja iz leta 1951, ki je bilo ob E podpisu državne pogodbe znano tako E Avstriji kot podpisnicam državne pogod-E be. Za izvedbo člena 7 je v jezikovnem E oziru merodajno stanje ob podpisu dr-E žavne pogodbe. Dr. VValdstein pa je v svojem pismenem stališču predlagal, naj bi se politične stranke in zastopniki koroških Slovencev zedinili na tiste občine, v katerih bi morali biti po njihovem mnenju nesporno dvojezični napisi. V občinah, o katerih bi ne prišlo do soglasja, pa naj bi vprašali prebivalstvo, ali je za dvojezične napise ali ne. Če bi se izreklo v teh občinah npr. 5—20 odst. prebivalcev za dvojezične napise, bi jih morala država tam uresničiti. Soglasno je zastopala študijska komisija mnenje, da je treba predložiti stališča komisije tudi predstavnikom manjšine. Ko je nastalo vprašanje, kdo je med Slovenci za to pristojen, je dejal dr. Inzko: Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij. Država jih priznava, kancler dr. Kreisky je izjavil, da se bo vlada razgovar-jala v kontaktnem komiteju s predstavniki manjšine o vseh vprašanjih, ki zadevajo manjšinsko zaščito. Obe organizaciji priznava kot svoje zastopstvo manjšina, poleg tega pa Jugoslavija kot sopodpisnica državne pogodbe. Na Suhi absolutna „kasa-blanka" Na Suhi, kjer vlada ljudska stranka z absolutno večino, je občinska blagajna temu primerno „kasa-blanka“: preteklo leto so se morali spoprijazniti z deficitom v znesku 262.000 šilingov. Deželna vlada jim letos noče dati podpore 496.000 šilingov, pač pa samo 100.000 šilingov, ker so se že v Celovcu usmilili prazne suške občinske blagajne. Rdeči križ je zaprosil za majhno podporo, toda „v kaši niti groša ni več“, kot je izjavil občinski tajnik Schvvanzer. Zato so morali suškim »špicenpolitikarjem" (Skubl, Hirm) ostali občinski odborniki na pomoč, s tem da so odstopili svojo odborniško odškodnino za zadnjo sejo, ki se je pred nedavnim odigravala in na kateri so med drugim zgoraj nakazani problemi poskrbeli za marsikatero vročo debato. Položaj v suški občini v zvezi z delovanjem raznih vodilnih odbornikov za „naro-dov blagor" je vsekakor vse drugo kot zavidanja vreden. Hkrati pa je ponoven dokaz za nezmožnost raznih občinskih očetov a la Skubl in Hirm. Kajti težko govorimo o uspešnosti začasne občinske politike na Suhi, ko je kasa „suha“; to uvidi vsak trezno misleči domačin, čeprav se pri tem zaveda dejstva, da Skubl ter njegovi sodelavci ob vsaki priliki (večinoma seveda v gostilni) trdijo reči, ki so le bolj pravljice. Za popravilo gradiške ceste potrebuje občina približno 50.000 šilingov. To je nekaj povsem razumljivega, ker pač ceste stanejo denar, gradiška cesta pa brezdvomno potrebna popravila. Toda v tem primeru ne primanjkuje samo denarja, temveč tudi tako imenovanega »plačilnega načrta". Tega pa na žalost odgovorni niso poskrbeli, zato pa je črna frakcija želela, da bi občinski odborniki podprli njen tozadevni predlog. Naš zastopnik Katz ter socialisti pa tega niso hoteli, nakar so črni prav tako odrekli svojemu lastnemu predlogu. Tudi vprašanje velikovškega »Heimatmu-seuma“ je bil na dnevnem redu. Župan Skubl je v svojih izvajanjih dejal, da naj bi bil ta muzej ogledalo južne Koroške. Nakar mu je zastopnik »Krščanske volivne skupnosti", učitelj Katz, pripomnil, da bi moral biti muzej dvojezičen, kar pa ni. Vrhu tega je Katz poudaril, da primanjkuje denarja. Toda ostali občinski odborniki občine, čigar blagajna je »suha kot cerkvena miš", tega niso uvideli: zavrgli so Katzove pomisleke, ter sklenili, da bodo darovali 2000 šilingov. Ob vsem tem nas še samo zanima vprašanje, kje nameravajo Hirm in njegovi somišljeniki pobirati naslednji „ofer“. Najbolj zanimiva ter značilna za omenjeno občino pa je bila zadnja dnevna točka: slovenski učitelj Tolmajer, ki poučuje v Žva-beku, je moral do sedaj plačevati za svoje občinsko stanovanje 70.— šilingov. Po Hir-movem predlogu bi moral odslej plačati celih 800 šilingov. Hirm mu je hotel zvišati stanovanje za več kot 1000 odstotkov. Na vprašanje našega zastopnika, zakaj to, mu je Hirm („Wenn es ihm — Tolmajer — nicht paBt, soli er gehen!") odgovoril, ker je vedel, da bodo to skušali preprečiti. Vrhu tega je popravilo stanovanja stalo več kot predvideno. Drži, stalo je več kot predvideno. To podrobneje komentirati, nima smisla. Kdor pozna Hirma ter Tolmajerja, ki se zavzema za naše pravice, ve, zakaj je Hirm izustil citirano izjavo. i§ Autofina Iščemo za službo v Dornbirnu SODELAVKO za postrežbo strankam. Znanje v besedi in pisavi slovenščine in nemščine je nujno potrebno. Smo bančno podjetje z mladimi nastavljenci ter nudimo našim sodelavcem dobre možnosti razvoja in plačo po individualnih zmogljivostih. Imamo 41-urni teden, prijazne delovne prostore in številne prostovoljne, socialne storitve. Kličite ali pišite na naslov »AUTOFINA", banka delnih odplačil. — 6850 Dombirn, Riedgasse 21, tel. 0 55 72 / 30 52. Prosimo, da napišete prošnjo v nemškem jeziku! Dobra sadna drevesca in jagodno grmičevje dobite samo v drevesnici MARKO POLZER, pd. Lazar Št. Vid v Podjuni NflŠ tednik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69-— Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil-letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl-za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. 2re-lec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.