Postnim plačana t gotovini. teto XIX., št« 4 Ljubljana, četrtek 6. januarja 1938 Cena 2 Din UpravuiStvo. ujuDijana, Knafljeva ullra 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddeleR: Ljubljana, Selen-burgova al 6 — Tel. 3392, 341*2. Poui uznica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnic Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon St 190 Rakuni pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, Wten št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—v Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knaf^jeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št 7, telefon št. »440, Celje, Stro8smayerJeva ulica Stev. L telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Židovski problem Devetnajsti vek s svojimi svobodo-umnimi idejami o bratstvu in enakosti vseh ljudi in narodov, je prinesel enakopravnost tudi dotlej v posebne četrti zaprtim Zidom, ki jim je zakonodaja vseh narodov ovirala svoboden razvoj. Edino carska Rusija se je trdo držala protižidovske usmerjenosti in je še v dvajseti vek prinesla institucijo »črte naselitve«, ki je Židom onemogočala prodiranje v staro-rusko ozemlje. V teku tega »stoletja svobode« se je ži-dovstvo silovito razmahnilo, bilo ponekod oplajajoči kulturni element, često pa tudi velika opasnost za narod, med katerim se je preveč razmnožilo Zapad-na Evropa ima razmeroma malo Zidov, kajti od križarskih vojn dalje se je se-mitski živelj selil vedno dalje proti vzhodu, dokler ni skoro preplavil dežel, ki so bile nekdaj pod poljsko oblastjo in ki so odslej postale prava postojanka Semitov Odtod je prihajal vedno nov biološki podmladek židovskim naselbinam odtod pa so tudi začele semitske mase prodirati med sosednje narode: Čehe Slovake. Madžare, Nemce. Rumu-ne. Ruse itd. V začetku dvajsetega veka so imeli Semifi povsod med temi narodi že zelo močne pozieiie in to je tudi razlog za ponovitev njihove žaloi.gre kakršno poznamo iz zgodovine srednjega veka. Danes ima preganjanje židovstva seveda čisto drugačno zunanjo obliko. Ne gre več za nasilno iztrebitev in pobijanje tega izredno bistrega in prožnega ljudstva, marveč za sistematično oviranje njegovega gospodarskega in političnega razmaha z zakonodajo in upravnimi ukrepi. Ako pregledamo države, v katerih se je semitsko pleme znatno razmnožilo, vidimo, da so odnošaji med gosti+eljem in gostom še nekako znosni, dokler je število Židov pod enim odstotkom. Kadar pa preseže to mejo. nastanejo trenja pri katerih si Židje vedno nadevajo videz po nedolžnem preganianega naroda. Med slovanskimi narodi imajo največ Židov Poljaki katerih gospodarska in politična struktura preteklih stoletij je naravnost zahtevala življa, ki naj se posveti trgovini, saj tlačan ni imel za trgovanje potrebne svobode plemiču pa je bilo pod častjo, da bi se bavil z drugačnim poslom, kakor z bojem in politiko. Do koder je segala poljska oblast, je nudila Židom razmeroma varno življenje in ugodne gospodarske pogoje. Vendar pa vidimo, da je bil kulturni vpliv Židov na Poljake kliub njihovemu velikanskemu številu daleko rnanjši kakor n pr. na Nemce ali na Madžare. To je predvsem pripisati okoliščini, da so Židje prinesli v poljske dežele tudi svoj nemški jezik, ki ga niso več opustili Ta jezikovna skupnost jih je še naprej vezala na nemški kulturni krog. Do neke mere je bilo židovstvo zelo dragocena pomoč germanizaciji. V Avstriji in vzhodnih delih Nemčije je bil Semit krepka opora nemštvu, zlasti zato, ker je zanašal gospodarsko in moralno des-organizacijo v življenje slovanskih narodov. Med Madžari pa se je na vso moč predal madžarski državni ideji ter kot tak tudi bil nosilec potujčevanja. Velik del zla, ki so ga narodi biv^e habsburške monarhiie pretrpeli od Nemcev in Madžarov, je izviral od židovskega živlia, služečega ideji germanizacije ali madžarizacije. Je tedaj dvojno bridka usoda da so prvi odločilni udarec doživeli Židje od Nemcev, katerim so stoletja zvesto služili. V Nemčiji je semitstvo izgubilo svojo ravnopravnost, ogrožena pa je tudi možnost čisto fizičnega gospodarskega udejstvovanja. Nemški zg^d je potegnil za seboj mnogo posnemalcev in daleč po svetu vnovič zanetil antisemitizem. V čem je vzrok, da vlada na svetu srd proti Židom in da nastaja po nekaterih državah problem antisemitizma? Židje bi radi, da bi se navajal kot vzrok versko sovraštvo ali konkurenčna zavist, toda to sta dve komponenti zelo podrejenega pojma. Rasna razlika tvori prepad med Židi in ostalimi narodi, poleg tega pa tudi oni specialno židovski način udejstvovanja, ki je v Palestini vzbudil proti Zidom celo njih arabske soplemenjake in ki bi ga najlažje označili za brezobzirnost in cinizem. Geslo, da namen posvečuje sredstva, je med Židi še mnogo bolj v veljavi kakor med pripadniki drugih narodov. Med samimi Židi so nekateri spoznali strahotni položaj tega razumnega naroda ter začeli poudarjati potrebo, naj bi se spet strnjeno naselil in se posvetil obdelovanju zemlje, ki je izvor moči vsakega naroda. Razumnejši in prak-tičnejši so predlagali Ugando v Afriki, kjer bi bilo prostora za vse židovske milijone. Sentimentalni zgodovinski oziri pa so bili odločilni za Palestino, s čimer je problem re5en le v neznatni meri Ne g^de na politične zapletljaje. ki j'h povzroča misel samostojne države je dežela tudi premaihna in palestinska enizoda je samo paliativna rešitev problema, ki postaja pereč, da nikoli tega. Poljska se že pogaja za primerno ozemlje na Madagaskarju, ka- JAPONSKE SPLETKE PROTI ANGLIJI Zanimiva izjava japonskega notranjega ministra — Poizkus odtujitve Zedinjenih držav od Velike Britanije Tokio. 5. jan. br. Službena agencija Do-mei objavlja danes izjavo notranjega ministra admirala Sueguea. ki je izzvala v diplomatski krogih ogromno pozornost. V svoji izjavi naglasa notranji minister, da je pro-tiangleško razpoloženje na Japonskem posledica angleškega prizadevanja, da ovira japonsko gospodarsko eikspanzivnost na Kitajskem. V ostalem je mnenja, da je svetovni mir nemogoč, dokler se črna in rumena rasa ne osvol.odita iz.ix>d jarma bele rase. Glavna naloga japonske diplomacije je sedaj. da razdvoja' Ameriko in Anglijo in prepreči njuno sodelovanji3 na Daljnem vzhodu. Ce bi prišlo do konflikta med Anglijo in Japonsko. je skoraj gotovo, da Amerika ne bo podpirala Anglije. V tem primeru bo Japonska že obračunala z Angleži. V ostalem stremi Japonska za t^m. da usmeri "Nvvjetsko uni:o na Tibet in na Indijo, da postane Ja-pomsika tako edina gospodar na Daljnem vzhodu ter da pride končno do tako potrebnega sodelovanja med Jaoonei 'n Kitajci- ki jih sedai le drugi iz svojih sebičnih interesov razdvajajo. Notranji minister je tudi izjavil, da je položaj maršala Čangkajška obupen ker se nahaja med dvema ognjena. Če s? pobota z Japonsko, bodo nanj vprizarjalj atentate, če pa se bo še dal.ie upiral, se ho moral združiti s ekstremnimi k^ogi. Ne gl>de na odločitev kitajskega maršala pa mora Japonska nadaljevati svoje vojaške operacije do kon-ne zmage. Izjava je bila podana z vednostjo vlade Tokio, 5. jan. w Izjava notranjega ministra. ki je izzvala v diplomatskih krogih toliko pozornost, je bila po zatrdilu poučenih krogov podana že 11. novembra, objavljena pa je bila še le sedaj V tokijskih diplomatskih krogih opozarjajo, da se to ni zgodilo brez vednosti vlade in da se za tem skriva gotov namen. V ostalem je notranji minister v novoletni številki hsta »Suoko-ron« objavil s svojim podpisom članek, v ! katerem zalo ostro napada Anglijo in jo dolži, da podpira kitajski odpor proti Japoncem. Amerika bo zahtevala pojasnUa VVashington, 5. jan. AA. V tukajšnjih urad. nih krogih so glede izjav japonskega notranjega minisftra zelo rezervirani. Zelo verjetno ie. da bo Bela hiša zahtevala od To-kija razna pojasnila po svojem poslaniku. V dobro poučenih ameriških krogih vidijo v izjavi diplomatski manever, ki nai bi raz lvoi.il Veliko Britanijo in Zelinjene države. Opozarjajo tudi. da so Japonci po incidentu s topničorko »Panav« skušali posebno podčr'ati simpatij«, japonskega naroda do Zedinienih 'iTžav. Izjave admirala Sueguea kažejo tudi. da se Joponska 7ana-ša na vpliv onih ameriških političnih krogov. ki so za strogo iTolacijo. Vsekakor je pričakovati, da bodo iz;ave admirala Sueguea vpl:vale na n»ner!*kn javnost tako. da ho dala svoii vlaii pooolno oodporo. če bo zavzela odločno stališče. Glede morebitnega sodelovanja z VePko Hrita,nijo je oMalo stališče Zed: njenih držav neizpremenjeno. Wash;n?ton bo tudi v bodoča vztrajni pri nolit;ki izmenjave informacij in vr-ienine akcije v skladu z dogodki. Ameriški opazovalci menijo. da ;e vedno obstoja na mina ed:nost. ki jo ;e d^-serel Roospvel1 tv> Io'ku s topn;Aarko »Panav« in da uživa snlošno zaimanje glede svoje politike na Daljnem vzhodu. Posvetovanja med Parizom in Londonom Pariz. 5. januarja, b. Kakor se dozna-va iz zanesljivega vira. je francoska vlada takoj po izjavi japonskega notranje^ ministra stopila v stike z angleško vlado, da se domeni ž njo glede skupnega postopanja obeh držav na Daljnem vzhodu. V dosedanjih razgovorih sta se obe vladi sporazumeli v vseh bistvenih točkah Izmenjava misli v daljnovzholne-n vprašanju se je vršila te dni predvsem po redni tazpis volitev v Bolgariji Za moške je uvedena obvezna, za ženske pa prostovoljna volilna udeležba — Ministri, državni uradniki in dobavitelji ne morejo biti izvoljeni Sofija, 5. jan. br. Napovedi o skorajšnjem razpisu volitev v sobranje so se danes uresničile. Uradni Ust objavlja danes dva odloka kralja Borisa. S prvim so razpisane parlamentarne volitve za mesec marc in sicer bodo volitve štiri zaporedne nedelje: 6. marca v starozagorski in šu-menski pokrajini, 13. marca v plevenski pokrajini, 20. marca v vračanski in plov-divski in 27. marca v sofijski pokrajini. Drugi odlok se nanaša na spremembe volilnega za ostale do novih volitev. S kraljevim odlokom je dobil upravnik bukareške policije Marmesco enake pravice in enak položaj, kakor ga imajo državni podtajniki v notranjem ministrstvu. Upravnik policije uživa zaupanje krone. V prejšnji vladi je izvrševal posle državnega pod-tajnika v notranjem ministrstvu in je imel nadzorstvo nad policijo pri zadnjih volitvah Politične stranke že opredeliti jejo svoje stališče do Gogove vlade. Narodna kmečka stranka je objavila, da bo proti novi vladi v odločni opoziciji, za sedaj pa bo počakala. kaj bo vlada podvzela. Liberalna stranka bo najbrže izvedla reorganizacijo svojih vrst Železna garda je pozdravila prve ukrepe Gogove vlade, v ostalem pa vztraja na svojem dosedanjem stališču. Liberalni disidenti pod vodstvom Jurija Bra-tiana so proti vladi. Na drugi strani po- mor bo pošiljala svoj židovski višek, ki mu je Amerika že deset let zaprta. Problem postaja bolj in bolj pereč, saj vidimo ravno te dni na rumunskem primeru, kako se že vse države branijo beguncev, ki s>o zapustili Rumunijo na prvo vest o antisemitskih odlokih nove vlade Čedalje bolj se kaže potreba, da si ta narod, ki je danes ostal tuje telo v Evropi, najde zemljo, kjer bo živel svoje samostojno življenje in končal svoje ahasverstvo. zdravliajo organizacije rumunske fronte pod vodstvom Vajde Voevoda in skupina nacionalnih demokratov prof. Jorge toplo novo vlado. Zopetna uvedba vizuma med ČSR in Rumunijo Praga. 5 jan. br. Glede na spremenjene razmere v Rumuniji je vlada sklenila, da se s 7. januarjem zopet uvede obvezni vizum v prometu med Češkoslovaško m Rumunijo Vizumi se bodo izdajali brezplačno in imajo merodajne oblast' nalog, da strogo pazijo na to, da zaradi tega ne bodo trpeli medsebojni trgovinski odnošaji. Z zopetno uvedbo obveznega vizuma si hoče Češkoslovaška zagotoviti kontrolo nad dotokom tujcev iz Rumunije, da se prepreči prihod nezaželenih židovskih beguncev iz Rumunije. Van Zeeland odgodil obisk v Londonu Bruselj, 5. je n. w. Bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland je nameraval danes odpotovati v London, da bi tam izročil zaključno poročilo o uspehih svoje misije pri proučevanju mednarodn:h gospodarskih odnošajev Bil je že na krovu parnika v Ostendu ko je dobil neko brzojavko Po sprejemu te brzojavke se je nemudoma vrnil na koono m se s orvim vlakom odpeljal naraj v Bruselj Kaj je vzrok za to nenadno spremembo njegovega programa, ni znano Domnevajo, da je dobil brzojavko -od angleške vlade. diplomatski poti. Sedaj pa je franeogfld zunanji minister izkoristil bivanj« angleškega zunanjega ministra Edesna ter njegovega prvega svetovalca Vansittarta na francoski rivieri in se je snoči tudi sam podal na jug, da stopi v oseboe stike z obema angleškima državnikoma. Kaj pravijo francoski Usti Pariz. 5. jan. AA. Današnji francoski listi izčrpno komentirajo izjavo japonskega admirala Sueguea. »Figaro« naglaša, da ustreza admiralova izjava v celoti vsebini nemško- japonskega pakta, kd so ga pred letom dni podpisali v Berlinu in ki 6e mu je priključila Italija- ker je naperjen zoper komunizem. Pri tem je treba upoštevati, da niti Nemci niti Italijani nimajo na Daljnem vzhodu teritorialnih posestev in da zaradii tega nihče njihovih interesov tamkaj ne ograža. Vrhu teca razvijata obe sedaj močno trgovsko in industrijsko delovanje in iščeta trgov v Aziji. 0 teh vprašanjih pa se morata Nemčija in Italija dogovoriti z Japonsko. Podoben je komentar lista »Epofjue«, ki poudarja, da po maksimalnem načrtu Japonske na Daljnem vzhodu ne bodo varovane koristi niti Nemčije niti Italije. Napočiti utegne dan. ko bo tokijska vlada zavzela proti osi Rim-Berlin docela novo stališče. Kitajci pripravljajo ofenzivo pri Hangčovu šanghaj, 5. jan. g S kitajske strani razširjene vesti o zopetnem zavzetju Hang-čova japonski vojaški krogi demantirajo, priznavajo pa, da se zbira v bližini Hang-čova 15 novih kitajskih divizij, ki pripravljajo protiofenzivo. Večji oddelek kitajskih čet je res že skušal prodreti v Hangčov, bil pa je z velikimi izgubami odbit Ultimat upravi mednarodne koncesije London, 5 jan. o Veliko razburjenje je v tukajšnjih političnih krogih povzroči!a Primator dr. Karel Basa t vest o ultimatu japonskih vojaških In civilnih oblasti upravnemu »vetu mednarodne koncesije v Šanghaju. V njem zahtevajo Japonci kontrolo nad vso upravo mednarodnega področja Vsa politični krogi brez razlike označujejo to nepričakovano zahtevo Japoncev za nov izredno težak udarec za nadaljnje angleško-japonske od-nošaje. Angleški službeni krogi se za sedaj izmikajo vsakršni konkretnejši izjavi o stališču angleške vlade gleoe tega ultimata. Po vesteh »Daily Telegrapha« predsednik koncesijskega mestnega sveta Američan Fran-olin japonske zahteve za sedaj še ni sprejel in je japonskemu generalnemu konzulu v Šanghaju. ki mu je predložil ultimat, izjavM, da se mora mestni svet o tej stvari vsekakor še podrobneje posvetovati. Mestni svet šanghajske mednarodne koncesije, v katerem je 5 Angležev 2 Američana, 2 Japonca in 5 Kitajcev, se je takoj sestal in je bil prvi njegov sklep, da se o ultimatu obvestita francoska in ameriška vlada. Medtem so japonske vojaške oblasti že danes prevzele vso kontrolo nad radijskimi postajami v Sanghaju. Uvedle so cenzuro za novinske in gospodarske vesti po radiu ln celo za brzojavke tujih konzulatov, Krvave borbe v Teruelu Francova ofenziva prekinjena, iniciativa je zopet na strani republikanskih čet Perpignan. 5. jan. g. Po vesteh z aragon-ske fronte se bitka za Teruel kljub silnim snežnim viharjem in izredno hudemu mrazu nadaljuje z nezmanjšano ostrostjo in z menjajočo se vojno srečo. Frankovci prodirajo od južnozapadne strani in si prizadevajo, da bi stisnili obroč okrog Terue-la Republikanske čete so prešle pri Villa-staru v protiofenzivo, ki pa se je zlomila v silnem topniškem ognju frankovcev. V spodnjem delu Teruela je prišlo do krvavih uličnih borb. Frankovci branijo z največjim ogorčenjem svojo posest. Ofenziva generala Franca proti desnemu krilu vladnih čet je bila s tanki vladnih čet odbita in je moral Franco svojo ofenzivo v tem delu fronte popolnoma ustaviti. Sedaj imajo iniciativo v rokah zopet vladne čete. ki se bojujejo z največjo požrtvovalnostjo. Danes so vladne čete zavzele v Teruelu poslopje pokrajinske vlade. Za to poslopje se je bila krvava bitka Republikanci so poslopje najprej obdelovali i mmami. nato pa so z ročnimi granatami vdrli v poslopje samo, kjer niso naleteli skoraj na nikak odpor V veliki dve ra,ni so našli večje število žensk in otrok v strahotnem stanju. Nekaj jih je od lakote že umrlo, drugi pa so bili v zadnjih zdihljajih. Podrobnosti o krvavem klanju Pariz. 5. jan. d. Havasov dopisnik poroča s teruelske fronte, da je bila včeraj temperatura 15 do 17 stopenj pod ničlo, a se je kljub temu razvila zelo krvava borba. Z vrhov, ki obvladu;ejo Concud. severno od Teruela. se je videlo, kako so vladne baterije prizadele napadajoči™ frankovcem resen poraz. Dasi nebo ni bilo oblačno, je pokrivala bojišča gosta megla. Nacionalisti so kljub slabemu vremenu hoteli presenetiti republikance, ki so se bili zakopali na svojih postojankah na Sierri de Corbalan. severnozahodno od Concuda. Skriti pod snegom so republikanski torničari pustili. da so se jim približali napadalni oddelki nacionalistov—navarska brigada in le-gionarji —na streljaj im jih nato obsulil z oenjem. Boj je trajal na nekaterih drugih točkah teoielskega bojišča do davi ob 8, ko so se nacionalisti začeli demolarizirani umikati. Granate so neprestano eksplodirale v snegu in se je videlo razločno, kako lete po zraku kosi človeških teles, pomešani s prstjo. Topovsko streljanje se je venomer odmevalo. Nacionalisti so nato sikušali poslati pomoč iz Caodete, toda njihove sveže oddelke je doletela podobna usoda in so se morali zaradi obstreljevanja republikanskih baterij umakniti. Vsi oddelki, ki so prišli na pomoč prvini vrstam, so se morali umakniti na svoja izhodišča. Tudi pri Villastaru ob bregu reke Turie na zahodnem boku so nacionalisti doživeli enako usodo. Kljub slabemu vremenu so se dvignila republikanska letala in dokaj nizko leteč obsipala nacionalistične oddelke, ki so hoteli napasti republikanske postojanke pri Mueli de Teruel s strojniškim ognjem. Nacionalistične izgube so bile tolikšne, da so republikanci lahko izvršili protinapad in zopet zavzeli več vrhov, ki obvladujejo to fronto. Davi okoii 10. je okoli 50 nacionalističnih letal bombardiralo zasnežene obronke, a zaradi slabega pregleda so bombe padale daleč pred republikansko postojanke. Ko 6o se vzdignila republikanska letala, se je nacionalistična eskadrilja naglo obrnila in izginila. Republnkanci so nato gazeč sneg do kolen prešli v napad in zavzeli prednje postojanke. Popoldne je boj znatno popustih Republikanske čete so z lahkoto zavrnile sovražni napad pri Mueli de Teruel' kjer so vrhovi v republikanski posesti. Nova angleško-italijanska pogajanja Rim, 5. januarja, b. Včerajšnjemu obisku lorda Pertha, angleškega odpravnika poslov v Rimu, pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianii pripisujejo v tukajšnjih dobro informiranih političnih ln diplomatskih krogih izredno velik pomen-Spravljajo ga v neposredno zvezo z novimi angleškimi prizadevanji za izboljšanje medsebojnih odnošajev. Lord Perth je baje sondiral teren za nove diplomatske razgovore med angleško in italijansko vlado, ki bi se utegnili v kratkem začeti s posredovanjem sira Roberta Vansittarta, ki je sedaj povzel- obtožence spoznalo za krive ter so bili obsojeni na zaoor od 8 do 9 mesecev, Poljska vlada ne misli na diktaturo Varšava, 5. januarja, b. V tukajšnjih političnih krosrih je zbudil živahno pozornost uvodnik »Gazete Polske«, ki velja kot Beckov organ. List najprej obsoja panično razpoloženje, ki duši notranjepolitično življenje Poljske že nekaj časa in zavrača govorice o nekem bližnjem nameravanem prevratu na Poljskem. Nato doiaja: Nekateri napovedujejo pri nas rdečo revolucijo, revolucijo nekakšne ljudske fronte, drugi spet nacionalistično-protižidovsko oi nosno radikalno nacionalistično revolucijo. Sedanja poljska vlada na ne zasleduje nikakih skrivnih namenov, ki bi jih mosrli njeni nasprotniki izrab'ti v svoje nimene. List nato ostro pobija take trditve skrajne desnice kakor levice in zaeotavlja. da ne namerava sedanji režim uvesti nikakega totalitarnemu sistema, tudi ne razpustiti strank ali ukiniti ustave, ki ie v svojem bistvu demokratična. Povratek nazaj pa vsekakor ni moroč. Francoski in italijanski polet v Ameriko Pariz, 5. |an. AA. Letalec Antoine de Saint Esuperv je izjavil, da namerava poleteti iz Severne v Južno Ameriko čez obe ameriški celini. S svojim letalom se je že vkrcal na oceansko ladjo »lile de France«. Polet naj dokače trdnost francoskih potniških letal. Po končanem poletu se bo Exu-perv vrnil v etapah h Južne Amerike preko Mehike, odtod pa z ladjo v Francijo. Exuperv ie znan pisatelj. Izjavil je, da bo o poletu, če se mu bo obneseL napisal knjieo. Buenos Aires, 4. jan. AA. Argentinski listi poročajo obširno o bližnjem poletu Italijanke eskadre. ki jo bosrta vodila Bruno Mu«-solini in polkovnik Bizeo. Gre za vzpostavitev neposreine letalske zve« med Italijo in Južno Ameriko. Pri tej priliki bodo rabili v serijah izdelana letala. ra Iz prometne službe Beograd, 5 jan. AA. Napredovali go pri —vnateljstvn državnih železnic v Ljubljani: za višjega svetnika 4/1 inž. Janez Leben, za svetnika 4/2 inž. Viktor Kladnik za višjesra kontro'orja 6. skupine po Ciril Lazar in Frančišek Lioovšek. Oglasi v „ Jutru44 imajo vedno največji uspeli l Beležke Glavno glasilo JRZ o »svobodni Hrvatski44 Glaivni organ JRZ »Samouprava« ironično razpravlja o zagrebških zahtevah po »svobodni Hrvatski«. Po informacijah »Samouprave« so pred podipisom zagrebškega sporazuma omenjali jsvobodno Hrvatsko« samo včasih mimogrede posamezni voditelji HSS in še to kot godbo daljne bodočnosti. Sedaj je vse drugače. Pri tem omenja »Samouprava«, da je posl. dr. 2iga Scholl v »Hrvatskem dnevniku« napisal, da je »hrvatski narod zadovoljen z bilanco svojega dela v preteklem letu ter eloboko prepričan, da to pod vodstvom dr. Mačka dočakal v novem letu svobodno Hrvatsko, polno politične svobode in socialne pravičnosti«. »Samouprava« ironično pristavlja: »Torej dobimo svobodno Hrvatsko že tekom leta 1938. Toda svobodna Hrvat-ka je mogoča samo v svobodni Jugoslaviji. Ker so se gospodje v obrisu sporazuma od 8. oktobra izrekli za Jugoslavijo in dinastijo brez razprave, potem si predstavljajo najbrže svobodno Hrvatsko v samo in edino v okviru Jueoslavije in pod vlado naše dinastije Ka-radjordjevičev, ki je osvobodila ne samo Srbe. temveč tudi brate Hrvate in Slovence izpod tuiega suženjstva.« »Samouprava« misli, da le nastopil čas, ko je treba pričeti z razčiščevanjem pojmov. Sem spada tudi fraza o svobodni Hrvatski. »Ako se smatra svobodna Hrvatska kot platonska teza, potem obstoji že od 1. 1918. Ce pa se foreira ta fraza kot nekaka antiteza proti Jugoslaviji, po'em je to drugo- dosti resnejše vprašanje. V tej državi danes nihče ne zahteva niti svobodne Srbije, ki je rade volje žrtvovala svojo stoletno svobodo za veliko Jugoslavijo, niti svobodn* Slovenije. Zato ie zahteva po svobodni Hrvatski resna stvar o kateri je treba re=no erovoriti. Prvi so poklicani, da jasno in odkrito povedo, kako si predstavljajo svobodno Hrvatsko, vodi telil beojrajsike združene opozicije. Nadalirai molk o tej važni stvari meji že na izdajstvo domovine. Dvanajsta ura bije Ln ni več časa za čakanje in premišljevamje« Resnicoljubni »Domoljub44 »Domoljub« trdi v svojtm novoletnem sovraštva proti Cerkvi: »To se je najbolj pokazalo lani. ko se je vse kar protikato-liško čuti in misli, kakor en mož dvignilo proti sprejetju konkordata. to je pogodbe z državo, po kateri bi bila katoliški cerkvi v naši državi priznana enakopravnost z Judi, Turki in drugimi veroizpovedmi. Pri tej priliki velja poudariti tudi to, da se je vse slovensko svobodomiselno časopisje postavilo na stran onih, ki so podlo napadali in blatili katoliško Cerkev in končno tudi preprečili sprejetje konkordata.« Resnicoljubnega »Domoliuba«, ki v isti sapi ponavlja besede papeža Pija X da so katoliški listi njegovi glasniki, pozivamo, naj z dokazi in citati dokaže, da je napredno časopisje v borbi za konkordat podpiralo tiste, »ki so podlo napadali in blatili katoliško Cerkev.« Spomni naj se. na novoletno izjavo škofa g. dr. Tomažiča. da morajo katoliški listi vedno biti »v službi resnice in pravice«. *•» Zagrebška polemika o papeških enciklikah »Hrvatski dnevnik« se je končno odzval ponovnim pozivom »Hrvatske straže«, da naj se javno izjavi, dali pristaja na načela o družbi in državi, kakor jih vsebujejo papeške enciklike. Dr. Mačkovo glasilo odgovarja, da gleda na papeške enciklike, kakor gledajo na nje in mislijo o njih pravniki. »Enciklike so enciklike. Z njimi se ne proglašajo nobene obvezne dogme, niti ne nastopa v njih papež kot nezmotljivi tolmač verskih resnic. Priporočila in nasvete, ki jih daje papež v enciklikah. more pozneje tudi spremeniti. Nasveti, dani v enciklikah, niso obvezni pod pretnjo greha. Z drugimi besedami: za katoličane so v socialnem pogledu obvezna načela krščanske ljubezni in pravičnosti, dočim ostanejo nasveti, kako ta načela izpolnjevati, samo nasveti Katoličani bodo razpravljali o teh nasvetih seveda z dolžnim spoštovanjem, v praksi pa bodo izvajali tisto, kar bodo smatrali za potrebno storiti, ne glede na enciklike.« »Hrvatsko stražo« je ta odgovor hudo razburil. Napisala je cel.uvodnik o njem Po njenem mnenju je »Hrvatski dnevnik« zagrešil toliko dogmatskih zablod, kolikor je besedi v njegovih izvajanjih. Zanimivo je pri tem še to, da si je »Hrvatska straža« istočasno privoščila tudi glasilo sarajevskega nadškofa dr. Sariča, kateremu očita, da se je zavzelo v njenem sporu s »Hrvatskim dnevnikom« preveč za poslednjega in si celo drznilo njo vreči iz »kategorije katoliškega tiska v ožjem pomenu be<=ede«. »Hrvatska straža« poziva organ nadškofa dr. Sarča, naj se sedaj oglasi, ko je iznesel »Hrvatski dnevnik« tako svojevrstne pojme o papeških enciklikah in pokazal, da ne pozna niti najbolj osnovnih naukov katekizma. Čestitke dr. MaSJka za pravoslavni božič »Nova Riječ«, glasilo g. Vilderja objavlja za pravoslavni božič na prvi strani božično čestitko dr. Mačka Srbom. V čestitki pravi dr. Maček med drugim, da odnos med hrvatstvom in srbstvem, ' med katoličanstvom in pravoslavjem ne sme v nobenem pogledu ovirati borbe za človeka dostojnejše življenje. Dr. Maček čestita Srbom k božičnim praznikom in izraža prepričanje, da bosta hrvatski in srbski kmet dosegla svoje cilje. Spori med sarajevskimi mackovci V Sarajevu imajo taimošnjl H vati posebno pogrebno društvo sv. Ar tona. Pred meseci se je pojavila proti vodstvu društva močna opozicija. Nastof ila je na ponovnih občnih zborih, ki pa so bili zaradi nemirov redno razpuščeni. Zato so opozi-cionalci sestavili posebno t pomenico z obtožbami proti poslovanju vodstva. Spomenico je podpisalo kakih o00 nezadovoljnih članov. Med obema skirMnama je ponovno posredoval sarajevski nadčkof dr. šarič, vendar brez uspeha. Končno je postavila policija društvu barskega svetnika dr. Rudolfa Nestlanga z?, komisarja. Komisar je dobi! nalogo, naj v reku treh mesecev uredi vse stvari in aa miren način likvidira nastale spore. Spor v pogrebnem društvu pa se je med tejto, prenesel tudi na politično poJ^e. Vsi Božično politično v Beogradu Beograd, 5. jan. p. Beograd je danes ie popolnoma v zmaku bližajočega se pravoslavnega Božiča. Večina senatorjev in narodnih poslancev je že odpotovala na svoje domove, deloma pa v svoje volilne sreze. V skupščini in senatu je zavladalo pbpol-no mrtvilo. Nocoj so izšle že božične številke beograjskih listov z mnogobrojniml prilogami. »Samouprava« objavlja obširen članek dr. Stojadinoviča, ki z velikim optimizmom gleda na razvoj naše države v letu 1938. Prepričan je, da je Jugoslavija na poti trajnega napredka rn da bo JRZ igrala tudi v novem letu veliko in častno vlogo. »Politika«, »Vreme« m »Pravda« objavljajo v svojih božičnih prMogah samo literarne prispevke. ln popolnejši Je sedaj Trilysln, ker mu J« dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam siičmmi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež. prhljaj in izpadanje las. To dejstvo Je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TKILF-SIN VEDNO VZPOREJA SVOJ KOBAH Z VEDO. Trilysin Je biološko sredstvo ki hrani, krepi ter ohranja Vaše las« zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las. Dr. Maček o kmečki državi V razpravo o »hrvatskem seljačkem narodu« in » seljački državi« kot najvišjem političnem idealu Hrvatov je posegel sedaj tudi sam dr Maček. Napisal je v svojem listu ositro polemiko s profesorjem Kriško-vičem, ki je nedavno izdal knjigo, z dokazovanjem da ne tvorijo hrvatskega naroda samo kmetje, temveč vsi stanovi skupaj. Dr. Maček priznava, d-a so tudi ostali stanovi poleg večinskega, ki ga tvorijo kmetje, sestavni del hrvatskega naroda, pristavlja pa. da »samo dotlej, dokler so njihove težnje in njihovo delo v skladu s težnjami in delom ogromne večine naroda. Čudim se, kako se more kdo razburjati, ki stoji na stališču polne demokracije, če ogromna in kvalificirana večina kmečkega naroda zahteva oblast za sebe Kdo ima med Hrvati prav;co do oblasti in vlade. Morda manjšina? Delavstvo, meščanstvo ali razumništvo? Gospod profesor Kriško-vič mi bo odgovoril: vsi skupaj! To je res. Potrebno pa je prej, da spravijo nekmečki elementi svoje težnje v sklad s težnjami in interesi seljaštva Dovolj časa se je le vla* dalo hrvatsko seljaštvo t ozirom na tirt^ rese vseh drugih, samo ne t ozirom n« svoje interese.« Dr. Maček dalje zavrača mlšJjenje, da Je potrebno za vladanje ln vodstvo narodnih poslov neko posebno tnanje, pridobljeno v šolah in iz knjig. Po njegovem mnenju je mogoče uporabiti za vladanje kot edino in najboljšo formulo izrek Lev« Tolstoja: »Ako hočeš ljudem vladati, potem jim moraš tudi služiti.« Ako bi nositelji takih idej samo malo pogledali v hrvatske vasi, pa bi našli brez Števila mož, ki nadvse vzorno opravljajo zaupane jim posle županov, občinskih odbornikov, predsednikov gospodarskih in političnih organizacij, najsi nimajo p'av nobenih visokih šol. »Dočrm vla^ dajo ti nad narodom brez kakršnegakoli nasilja, pa ze tako zvani akademično Izobraženi ljudje pri vladanju ne morejo niti ganiti brez pomoči orožnikov, pa makar dt hočejo izvesti kako dobro stvar.« Zima pritiska vedno fmfe Zagreb, 5. jan. o. Vse hrvatske kraje Je zajel hud mraz. V tej zimi je bil današnji dan menda najmrzlejši. Ponoči je temperatura v Zagrebu padla na minus 13. Dopoldne se je v mestu sicer dvignila na minus 10, v okolici pa je padla še nadalje do 15 in več stopenj pod ničlo, železniški promet se je podnevi razvijal še normalno proti večeru pa so pričeli vlaki že prihajati z večjimi zamudami. Tudi iz posameznih drugih hrvatskih krajev poročajo o hudem mrazu. Tako so imeli na Vrhovinah dopoldne —18 stopinj. V Splitu je temperatura v pretekli noči padla na —7 stopenj. Ponekod je ob obali zamrznilo morje, tako v Vranjici. Soli-nu in v Glavičanih. Ledena skorja, ki se je napravila na vodni gladini, je bila debela z;a cel pr3t. Zaradi hudega mraza so se ponekod v Dalmaciji pojavile celo polarne ptice, iz Dalmatinskega Zagorja po- ročajo o celih čredah volkov, ki to prič** li ogrožati živino po vaseh. Berlin, 5. jan. AA. Na ffleakem In ▼ Vzhodni Prusiji toplomer kazal davi — 2$ in —25 C. BudimpeSta, 5. Jan. AA Zadnjo dni vla« da na Madžarskem nenavadno hud mraz. V Budimpešti je bilo davi 20 sitopenj pod ničlo, na severnem Madžarskem ▼ Nyrigy' hazi pa 26. Na cesti Budimpešta—Dunaj io na cesti Budimpešta—Blatno jezero je promet ustavljen. Vse madžarske reke so zamrznile, le Dunav ne. Po njem plavajo velike ledene plošče, mislijo pa, da bo tudi. Dunav do jutri zamrznil. Sofija, 5. jan. AA V vsej Bolgariji Je pritisnil hud mraz. Temperatura je po-nekod padla na 24 sitopenj pod n»Ho. V zadnjih dneh so zmrzniili štirje ljudje. Zaradi hudih snežnih metežev rn viha-rjc" je železniški promet na več krajih pretrgan. Sprejem v državne smučarske tečaje Beograd, 5. jan. AA. Minister za telesno vzgojo rovka Bugunovič iz Zagreba. Ma ja Etn-rovič iz Zagreba. Marija Lelr?n iz Zagreba, Emica Veber rz Zagreba. Milica Jankovič J iz Zagreba, Zdeflka A>man h Kranja Marijana Ažman iz Kranja, Hilda Kumn iz ! Kranja. Alojzija Praček z Jesenic. Marija Rebolj iz Mojstrane. Lenka Tomašič iz Niša in Draginja Jasrenovič n Potoka ferez Ostrolj). Minister za telesno vzgojo je dalje podpisal odlok, naj se v tečaj za smučarske učitelje, ki bo od 10. do 30. januarja na Prepolskem pri Sarajevu, sprejmejo naslednji kandidati: Otrub Stanko iz Ljubljane. Smolej Franc yi Jesenic, Dolžan Mirko iz Mojstrane. Hajdin MiVin h Zarreba. Verigo Boris iz Beograda. Milrovič Aleksander iz Beograda, Primožič Franc iz Maribora. Rub-čič Anton iz Sarajeva. Ratibor Slavičič iz Za?reJ'a. Zadravec Dra™o iz Vlašk,ga, R-i-stič Bogdan iz Beograda. Čepera Henrik iz Smedereva. Mile Usn'č Ozrem iz Rume. Spiček Dragutin iz Smeler°va, Petkovič Stanoje iz Beograda. Finž.gar Rudolf h Krope, Čovik Zdravko iz Sarajeva, Jelačč Ismet iz Sarajeva, Lužanin Ognjen i?. Sarajeva. Petrin Franc izSkoplja, Popovič Djor-dje h Skoplja Banbin Aleksan'er iz Skoo-l;a, Balenovič Zvonimir iz ZaTTfba. Čerček Edvard iz Ljubljane. K!«r>enoič Alojzij iz Ljubi;ane. Markovič Branko iz Beo dovine Barbantini, ki velja za najiboljše-ga strokovnjaka za urejevanje umetnostnih muzejev in razstav. Uredil Je v I tali t? zlasti več muzejev v Benetkah, ter med drugimi tudi sloviti razstavi Tizianovih slik leta 1936 in THitorettovih lota 1937. Grof Volpi bo imel v Beogradu veJ konfes-renc o poglobitvi gospodarskih stikov med Jugslavijo in Italijo. Neposredni povod njegovega prihoda pa Je prireditev velike italijanske umietecstne razstave v 1ugx>> slovenski prestolnici. Na razrtavi bo<$o zbrala dela največjih italijanskih mojstrov iz raznih italijanskih meet. Povratek Nj. Vel. kraljice Beograd, 5. januarja. AA Nj. Vel. kra-Ijica Marija se je vrnila ia Rumimije ki prispela v Beograd danes ob 14. uri. Premestitve pri centralnem presbirofu Beograd, 5. januarja, a. S kraljevim ukazom je premeščen k Centralnemu presbiro-ju v Beograd Anton Zobec, doiprisnik Btfr ga urada v Ljubljani. V smrt zaradi neozdravljive bolezni Ljubljana, 5. januarja. Danes ob 16 15 Je bila policija obveščena, da leži v Florijanski ulici v gostilni »Pri Amerikancu« v tujski sobi neki mrtvec. Policijska komisija pod vodstvom dežurnega uradnika Ketteja in policijskega zdravnika dr. Lužarja Je ugotovila, da gre za bivšega ljubljanskega trgovca Ernesta Sarka, rojenega L marca 1881 v Ljubljani in nazadnje stanujočega v Bolgarski ulici 25. že dolgo je bolehal na neozdravljivi bolezni, — imel je raka na jeziku in v grlu — ter ga Je očividno to pognalo v prostovoljno smrt. Zaiužll Je neki strup, kateremu je že v pretekli noči podlegel. Na odredbo policijske komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kjei bo Jutri Izvršena obdukcija. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: HWn zrak pokriva vso evropsko celino in Itr.lijo^ Hud mraz s temperaturo —20 stopenj in Se manj je pritisnil v Alipah ter jugovzhodni in vzhodni Evro.pL Toplejše vreme traja še na'alje na skrajnem evropskem zahodu in v Sredozemlju. Povsod na celini orevlidu-je oblačno z nekoliko jasmine in jutranjimi merlami. Snežilo je ponekod v južnovzhod-ni Evropi. V Jugoslaviji je hladno vreme s hudim mrazom. Zjasnilo se je na zahodu in severu, drugod pa je oblačno s sneženjem. Nainižja temperatura Novi Sad 25, najvišja Šibenik 3 C. Zemunska vremenska napoved: Preteftio ob'ač.r;o in hladno vreme s hudim nočnim mrakom v vsej državL Nekoliko uteeroe snežiti eredi države in na vzhodu. Pričakovati je malenkostno Evi Sanje temperature. Dunajska: Mrzlo, v pokrajinah t jasnim sefbom izredno hud pens poroči, >JUTRO< St i CefeteS, S. 11938 (t&ehla po/cafo, ptice umirajo V zapadni polovici Slovenije \e mraz odnehal, drugod po državi še narasel Ljubljana, 5. januarja Po vsej Ljubljanski ravnini, večjem rdelu Gorenjske in Notranjske je mraz davi odnehal za 2 — 4" C. Nizke temperature pa so še zmerom ostale v zaprtih gorskih dolinah na Gorenjskem, v gornjem delu Savinjske in Dravske doline. Po Dolenjskem, Prekmurju in večjem delu ostale Jugoslavije je pa bilo davi še bolj mrzlo kakor včeraj. Živo srebro je zlezlo pod ničlo tudi v srednjem in južnem Primorju. Mraz se polagoma odmika pred pritiskom jačje atlantske depresije, ki iz dveh oporišč, nad Britanijo in severno Skandinavijo sili na kopno. V primeru, da prodiranje hladne morske vlage na jugovzhod uspe, dobimo novo snežno odejo po vsej Srednji Evropi. Januarju je odmerjena precejšnja vsota padavin in če jih polovico zataji, se smemo nadejati še dovoljno mero snega Za prvim pritiskom mrzlega vala v letošnji zimi bodo ostale tudi pri nas marsikatere posledice Ni bilo sicer čuti, da bi kje pri nas zmrzel človek, čitali pa smo kako so na Gorenjskem našli dve mladi srnci zmrznjeni. Gotovo je bilo med gozdnimi prebivalci še kaj žrtev mraza, ki je v neposredni okolici Ljubljane tudi dal občutiti pogubo svoje ostrine. V tivolskem parku je zaradi mraza počila skorja na mnogih deblih. Dolgo svežo razpoko ima pri vodometu zajeten jesen, pri Monte Carlu prav tako debela črna jelša. V lepem brezovem gaju je popokalo v mrzlih nočeh več brez, viš je gori v gozdu je pa povzročil mraz skoraj na vsakem desetem deblu razpoko. Posebno prizadeta so debla kostanjev, pred vsemi pa drevesa, ki stoje na vlažnejših tleh. Ob potočku nad brezovim gajem je našel izprehajalec pod drevesom zmrznjeno ščinkavko. Ležala je na tleh gotovo že prejšnjo noč, ker je drobno žrtev mraza pokrival srež. Druga zmrzla ščinkavka je ležala pod grmom, blizu skupine smrek, nad bivšim hotelom Tivoli jem. Smrtna žrtev pri podiranju dreves Črevo je ubilo pridno in pogumno dekle Sava, 5. januarja. V hndem mrazu imajo naši kmetje polne roKe dela, ko pripravljajo v gozdovih drva. Pri podiranju dreves so delavci v stalni nevarnosti, zlasti še zdaj, ko so pobočja zleaenela. Pravkar sta se primerili dve nesreči. Posebno žalosten je primer 80-letne Krištofove Minke, ki je bila dekla pri posestniku Simončiču v Spodnjem Logu. Že navsezgodaj je odšla Minka z drugimi v gozdove pod Mamol. Okrog 11. ure se jim je nagnila bukev, ki so jo bili pod-žagali, na sosednje drevo. Nato so se lotili še tega drevesa. Minka je z enim hlapcem žagala deblo na zgornjem koncu rebri, na spodnjem pa je drugi hlapec spodsekaval bukev. Drevo se je prej podrlo, kakor so pričakovali. »Bežimo, podira se!«. Vsa trojica se je brž razkropila. V naglici pa je Minki na zledenelih tleh spodrsnilo in se je zakota- lila... V tistem je udarila po njej bukev in jo je sunek vrgel več metrov daleč. Nezavestna je obležala. Hlapca sta poizkusila vse, da bi ji pomagala, a so bile poškodbe le prehude. Nesrečno Minko sta naložila na zasilno nosilnico, ki sta jo spletla iz vejevja. Tako sta Minko prinesla v dolino, vendar ji ni bilo več pomoči. Smrt jo je rešila trpljenja. Pokopali bodo Minko na savskem pokopališču. Bila je pridno in pogumno dekle, žrtvi dela bodo ohranili prijazen spomin. Podobna nesreča se je primerila v Ja-blanški dolini. Pri Zamanovih so spravljali les iz gozda v dolino. Podirajoča bukev je oplazila domačega sina in ga je stisnila k tlom. Ko so ga rešili iz nerodnega objema, fant ni mogel več stopiti na nogo. Prenesli so ga domov in zdravnik je ugotovil prelom kosti in hude poškodbe. Zavoljo device na treh vozovih k zdravniku Vzorna skrb družinskega očeta v samoti Litija, 5. januarja. V litijskem srezu smo imeli to zimo že na več krajih davico. Oboleli so otroci iz Litije, Polšnika, Dobovca, šent Jurja pod Kumom, Prežganja in drugod. Sreski desin-fektor je razkužil stanovanja obolelih in vrsto razredov. Da vi ca je tudi letos zahtevala že nekaj smrtnih žrtev. Trenutno je zaprta ljudska šola na Prežgan jem, ker je zbolela mladina v več družinah Pomilovanja vreden je dogodek v družini kmeta Ulčarja iz naselja Reke-Gozda pod Prežganjem. Kmet Ulčar, po domače Gojzdar; ima ducat otrok. Najmlajšemu je komaj pol leta, najstarejša hči šteje 18 let. Pa so se Gojzdarjevi otroci počutili nekaj slabo, nihče pa ni vedel v hiši, kaj bi jim bilo. Za prvim je zbolel drugi, nato tretji in kmalu je bolehala vsa hiša. Naposled so postali vsi zaskrbljeni Očetu so nasvet o vali. naj vendar stopi v Litijo k zdravniku. Videč, da se jim noče povrniti zdravje, je napregel Ulčar konja, štiri otročičke pa je naložil kar na navaden kmečki voz. Nato je ves zaskrbljen pognal proti Litiji, kamor je dve uri hoda. Zdravnik je seveda takoj ugotovil, da Je deca obolela za davico. Obolelim je dal potrebne injekcije, nakar je potolaženi oče odpeljal mladino nazaj domov. V skrbi za Vzorna učiteljica Vinica, 5. januarja Na Silve sirovo še je poslovila od svojih ncencev in zapustile vrste aktivnega učU teljstva gdč. Poldka Bavdekova, učiteljica na Vinici. Po 37 letih neprekinjenega dete. v soli in izven nje je stopila v zasluženi pokoj. Rodila se je v Krškem 23. marca 1881. Učiteljišče je dovršila 7. julija 1900 v Gorici in je še isto leto 23. avgusta nastopila službo na tedanji dvorazrednici v Starem trgu ob Kolpi. Po komaj enoletnem službovanju je bila na lastno prošnjo premeščena na dvorazrednico na Vinici, kjer je neprekinjeno delovala kot neumorna, vzorna vzgojiteljica od 20. julija 1901 do dneva upokojitve. Vsa njena službena doba je bila en sam delovni dan. Poleg vestnega, odličnega dela v šoli je posvetila prosti čas izvenšol-skemu prosvetnemu delu. Posebno je delovala kot vneta zbirateljica narodnega blaga. Zbrala je bogato zbirko belokranjskega narodnega veziva Neumorno deluje tudi pri Sokolu in vrši odgovorno službo prosvetarice Bolnim, prve pomoči potreb-n m ie vedno pripravljena pomagati in lajša sirotam gorje s svojo radodarno roko. Ko odhaja v pokoj, ji želimo, da bi v svojem domu. ki si ga je zgradila s svojo varčnostjo, še mnogo let zdrava in zadovoljna živela med nami. Vemo pa da bo tudi še naprej posvečala svoje moči Sokolu in narodu. družino pa je nato naložil Ulčar še vse ostale svoje otroke in jih je je na dveh vožnjah prepeljal v Litijo k zdravniku, da je dobil zanie pomoč pred zavratno otroško boleznijo. Dogodek, da je prežganjski kmet pripeljal kar na treh vozovih svojo mladino k zdravniku, je zbudil pri nas obilo razgovorov. Kakor čujemo, so storile zdravstvene oblasti zaradi številnih primerov davice vse, da to nevarno bolezen v našem srezu zatro, odnosno jo vsaj omeje. Sreski zdravnik dr. Orel je stavil odločujočim či-niteljem predlog, da se vpelje s prihodnjim letom zaščitno cepljenje proti davici, obvezno za vso mladino v našem srezu od 2. do 15. leta. Letos se je bolezen začela s tem, da je zbolela družina posestnika Av-seca v Mali <5tangi. Hkrati je leglo 6 otrok, le najmlajšemu je bolezen prizanesla. Iz Male štange so zaprosili ljubljansko reševalno postajo za avto, ki je prihitel k Av-secovim in je odpeljal otroke v bolnišnico. številni primeri zaslužijo res, da posvetimo za vratnim otroškim boleznim vso pozornost. Za rešitev naše dece naj ne bodo nobeni stroški prehudi! Jurij Krasovic f Žalec, 5. januarja Dne 4. t. m. je preminil v Žalcu veletr-govec Jurij Krašovic v 66. letu svoje dobe. Pokojnik, ki se je udejstvoval tudi v javnem življenju ter zavzemal mesto podpredsednika Savinjske posojilnice v Žalcu, občinskega odbornika trške občine Žalec itd., je bil svetel vzor neumorne delavnosti. Bil je pravi selfmademan, kakršnih malo najdeš mea nami Rodil se je 24. aprila L 1872. ▼ Braslov-čah kot sin kovača in posestnika. Izučili se je v ugledni trgovini Jakoba Janiča v Žalcu. Kot trgovski sotrudnik je sdužil pri večjih tvrdkah v Ljubljani in se je naposled Stritar in Leta 1875. je počila v Nevesinju puška, ki je dala zrnak za splošno ustajo v Hercegovini. odkoder 6e je bliskovito razširila tudi po Bosni. NasiLstvo pri pobiranju davkov je spravljalo bosansko-hercegovsko prebivalstvo v obup. Prav zaradi prevelikih davčnih bremen so se začeli uipori krščanskega. predvsem pravoslavnega prebivalstva zopet Turke. Ti boji so imeli seveda tudi že narodni značaj. Eo je izbruhnil Znano je, da se v hudih zimah pre-sele ščinkavke po večini bliže k morju, d očim ostanejo samci vso zimo pri nas. Letos jih je mraz najbrž presenetil, pa si iščejo zatočišča blizu človeških bivališč. Da je pa prenočevanje na deblih v gozdu za mraza nevajene, občutljivejše ptice lahko usodno, pričajo mrtva trupla ščinkavk. Po zadnjem naletu snega so prišle k nam z Gorenjskega tudi glasne šoje in se zaletavale v tivolske ptičje kr-milnice. Pritisk mraza jih je pognal dalje, nekatere drzne jše so pa ostale. Med njimi je bila tudi šoja, ki je v mrazu cepnila z veje in poginila. Zadnje ostanke njenega lepega perja — ostalo je najbrž pohrustala gozdna roparica — je našel izprehajalec v jarku nad mestnim vodovodom. »Mraz je, da poka drevje in cepajo ptice!« so rekli stari ljudje. Zdaj je šlo prvo, najhujše že mimo nas, kaj pa utegne še priti, preden bodo primeži-kale trobentice v pomladno sonce, to lahko samo ugibamo. med gradnjo karavanškega predora osamosvojil kot trgovec na Jesenicah. S pridnostjo in varčnostjo mu je uspelo pridobiti tako premoženje, da je leta 1906. kupil od svojega bivšega šefa Jakoba Janiča staro-trgovino z mešanim blagom, železnino, razstrelivom itd. Tako je nadaljeval svojo trgovino v hiši, kjer je nekoč prejel svoje prve trgovske nauke. Z neverjetno žilavo-stjo in spretnostjo je vodil irgovino in jo v teku let spravil na zavidanja vredno višino. Za svojo življenjsko družico si je izbral braslovško rojakinjo iz ugledne rodbine Plasikanove, ki mu ie bila ves čas njegovega plodonosncga življenja zvesta in krepka opora. V srečnem zakoni se mu je rodilo pet otrok, od katerih živita sinova Branko in Milan ter hčerka Nada. Otroke je vzgojil v odločno narodnem in naprednem duhu. Pred dvema letoma je zgradil v Bras-lovčah, na kraju, kjer je rojstna hiša njegove soproge Marice, moderno trgovsko hišo, ki jo je posetil še na dan svoje smrti. Tam mu je postalo nenadoma slabo in se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga takoj z avtomobilom v Žalec, kjer se je pred večerom še enkrat zavedel, nato pa je ob 20.30 zatisnil oči. S pokojnikom leže v grob markantna trgovska osebnost, kakršnih je le malo v našem podeželju, mož, ki mu je bil cilj njegovega življenja samo plemenito delo, Slovenec, posvečen trgovini in svoji ljubljeni rodbini. Pogreb uglednega pokojnika bo na praznik 6. januarja ob 15. na pokopališče pri Sv. Kancij-anu v Žalcu. Ohranili bomo pokojnika v častnem spominu. Ugledni rodbini izrekamo iskreno sožalje! V toresk je umrl v Dolnjem Logatcu po daljši bolezni v 82. letu starosti sreski šolski nadzornik v pokoju gosp. Leopold Punčuh. Zopet eden iz najstarejših učiteljskih vrst. Rojen je bil 1856 v Idriji. Učiteljišče je dovršil v Ljubljani 1876 ter nastopil svoje prvo učiteljsko mesto na Vi- pavskem. Tu je ostal le kratek rok, nakar je prišel za nadučitelja v bližino svojega rojstnega kraja, v Spodnjo Idrijo, kjer je ostal dolgo dobo. Naposled je dobi tmesto šolskega upravitelja v Gornjem Logatcu in s tega mesta je bil imenovan po vojni za sreskega šolskega nadzornika za Rogaški okraj. Na tem položaju je ostal do svoje upokojitve 1924. Pokojnik je bil zgleden učitelj in vzgojitelj mladine. Pa tudi drugače marljiv in sposoben delavec izven šole. Bil je naglasu dobrega pevca in muzikaličnega umetnika. Veselje je imel do vrtnarstva in sadjarstva. Bil je prijeten stanovski tovariš, zvest član in zagovornik učiteljskih organizacij, katerim je v okraju načeloval. Imel je večjo družino, katero je pa vso lepo preskrbel; danes so vsi pri dobrem kruhu in naprednega mišljenja. Vzornemu učitelju bo ohranjen časten spomin, ugledni družini pa izrekamo iskreno sožalje. Dr. Pave! Kozina Ob njegovi šestdesetletnici Naj ne zameri prijateljem! Radi priznamo vrednoto prirojene skromnosti, ali zdelo bi 66 nam krivično, da se ga vsaj danes, ob njegovi šestdesetletnici, ne bi spomnili z nekaterimi besedami. In raje kot da bi zaslužni mož in kulturni delavec za hip posumil v nehvaležnost javnosti, tvegamo — njegovo zamero! Rodil se je 6. jaguarja 1878. v Ljubljani. Oče profesor mu je umrl. ko je Pavelček še prepeval v zibelki. Vsa skrb za njegovo pa za njegovega brata in njegove sestre m i:' j||||| M l £M ^ * vzgojo je tedaj prešla na mater. Ko pa je bolehna mati čutila, de otrokom ne bo več dolgo v oporo, je vzela nadebudnega študenta Pavla iz pete šole ter ga, da pride hitreje do kruha, vpijata v Mahrovo trgovsko šolo. Seveda jo je Pavel 1. 1897. gladko absolviral, povrh pa še v dveh sledečih zaporednih letih položil poleg izpita čez 5. 6_ 7. in 8. gimnazijski razred tudi maturo. Z merljivim, res vzorno vztrajnim šolskim študijem vštric se je Pavle kot študent kaj rad ukvarjal z glasbo. Že kot otrok je rad prepeval, a na gimnaziji je kot dijak na šolskem cerkvenem koru pri nun«h vodil cerkveno petje. Po maturi je gnalo nadebudnega študenta na Dunaj. V kratkih 4 letih je bil promoviran za doktorja filozofije (naravoslovje) in je takoj nastopil v Ljubljani na IL dri. gimnaziji suplentsko mesto. Kot visokošole-e je živel na Dunaju ▼ najekromnejših razmerah saj je po materini smrti prejemal pičlo njeno mesečno pokojnino — bore 18 avstrijskih kron. Res so mu Bicer inetrukcije in subvencija »Podpornega društva« donašale malenkost, ali kaj. ko pa je muzikalni študent znosil vsak prihranek namesto h (peka — v koncertno dvorano ali pa v gledališče. Seveda se je vi-sokošolec Pavel tudi na Dunaju ves čas aktivno glasbeno uveljavljal. Bil je pevo-vodja »Slovenije« in je leta 1902. ob Prešernovi obletnici z velikim uspehom dirigiral dunajski »Prešernov koncert«. Tudi sam je tisti čas kot dober pevec nastopal na vseh tedanjih slovanskih akademskih glasbenih prireditvah. Z n. drž. giminafzije je bil dr. Pavel Kozina leta 1908. premeščen na ljubljansko L drž. gimnazijo, e leta 1927. je ponovno presedlal na Poljane, kjer deluje še sedaj kot vesten, dober in pravičen profesor. Pis&nje ocene o poklicnem delu in delo-vanju g. Pavla Kozine prepuščamo njegovim stanovskim tovarišem in gofti vrst! njegovih bivših in sedanjih hvaležnih dijakov. Mnogo bolj dolžni se čutimo prijatelji opomniti slovensko kulturno javnost na šestdesetletnico dr. Pavla Kozine kot velikega slovenskega glasbenega kulturnega delavca in glasbenega vzgojitelja. Kdor se je količkaj v življenju ukvarjal s petjem mu zveni ime dr. Pavla Kozine polno in sočno. Vedno manj je med Slovenci širokmpo. teznih mož. ki bi smatrali za vredno, da se razen svojemu odgovornemu poklicu žrtvujejo še za drugo važnejše in pomembnejše poslanstvo, odzivajoč se pri tem neodolji-vemu glasu svoje notranjosti. Takšna redka izjema je dr. Pavel Kozina. Ni samo temeljit profesor naravoslovja, je pravtako temeljit profesor petja. Mnogobrojni njegovi sni« v ->Nov;h akor-dih«, »Slovanu*. »Liubl ianskem Zvonu«, »Narodu«. »Jutru'. »Zborih« in drugod izdajajo ne-le temeljito glasbeno naobražene-ga. temveč tudi muzikalno profinjenega pisca. Polesr mnogih opernih in koaeertnih recenzij .je napisal in izdal kot samostojno delo svojo »Pevsko šolo« (v 2 -elih) — edini slovenski še danes aktualni pevski katekizem. Skladatelju Fleiechmnnu je posvetil izčrpno biografijo ter moralno podkrepil akcijo za odkritje spominske sohe temu z*, služnemu pionirju slovenske pesmi v njegovem rojstnem Berieevem. V samostojne."?*! članku je opisal zanimivo čitalniško živijo-nje naših intelektualcev na Dunaju ter tako osvetlil kulturno nehanje tamošnjega našega življenja v tedanji dobi. Pri ljubljanski Glasbeni Matici je prof. dr. Josip Kozina deloval vrsto let kot p-o-fesor eolepetja. a nato je otvoril svojo lastno prvo oblastno priznano in slovito pevsko šolo, v kateri je vzgojil celo vrst« danes odličnih slovenskih pevcev. S prof. Jerajem je prvi sprožil idejo za osnovanje srednješolskih glasbenih akademij, iniciativno je podprl oživotvorjenje opreme šole pod okriljem opere ter je izdelal zadevne osnutke. Najpopularnejši sloves pa si je jubilant pridobil kot vodja znamenitega in v tedanji •dobi gotovo najboljšega slovenskega pevskega kvarteta, ki so ga tvorili slavčki: dr. Kozina, Ljubo Dermelj (Stegnar, Gromi, Janez Završan (Berlot) in Janko Kragelj. Ta kvartet je pod jubilantovim vodstvom naštudiral ogromen vokalni pevski repertoar ter ga izvajal na gotovo rekordnem številu (preko 200) uspelih javnih koncertnih nastopov doma in v tujini. Prav Kozinov pevski kvartet je bil fiefj, ki je v najtežji dobi svetovne vojne navduševal na tisoče in tisoče slovenskih srn, jih podžigal ter kreoil v njih narodno zavest in rodoljubje. Tisti kvartet, ki .je prvi v povojni dobi šel t. lepoto slovensike umetne pesmi osvojevat našo izgubljajoče koroško zemljo in ki je naposled s turnejo pod okriljem »Jugoslovenske matice* pohitel na jug utrjevat ljubezen svobodnega m prebujenega troedinega naroda... Naj bi jubilant z mirnega pristaniškega svetilnika svojega življenja še dolgo vr-to let s ponosom. zadovoljstvom in zadoščenjem motril jasno začrtane in vedno sveti« brazde svoje požrtvovalne in rodoljubne plovbe! K prelepem« "praznikn iskreno stita svojemu zvestemu prijatelju tudi ».Jutro«. _ USPEH ZDRAVLJENJA »No, a/f ste me poslušali in spali ponoči pri odprtem oknu?* vpraša zdravnik bob nika. »Sem, gospod doktor.* »No, ali je izginilo zbadanje r pljuč ah, kaj?* »Tisto ne, pač pa moje progaste hlače, ki so visele na stolu, pa ura in denarnica^ ki sem ju imel na omarici.« šubic: »Raja« upor v Nevesinju, se je osnoval »Glavni osvobodilni komitet«, ki je širil uporniško gibanje. Začela se je srdita borba »za kist časni i alobodu zLatnu«. Bosansko-hercegovski upor je vrbndil silno gibanje malodane po vsem slovanskem svetu, predvsem v Rusiji. V Avstriji eo se med Jugoslovani in Čehi prirejale zbirke za bedne begunce, katerim so Turka požgali in uničili vasi in ee hoteli na ta način mesti nad uporniki. Naše pokrajine so z vsemi silami podpirale vstaše in v javnosti ee je obrnila vsa pozornost na jug, kjer te je odločala usoda krščanske raje. V Ljubljani se je ustanovil v Narodni tiskarni poseben odbor za zbiranje darov in v čitalni ški restavraciji eo Ljubljančani priredili sokolski večer z godbo in loterijo v korist Bosancem in Črnogorcem. Vstašem eo ee pridružili mnogi prostovoljci, med katerimi so bili tradi Slovenci (Toman. Hiubmaver. Stibil in drugi.) Podrobneje je to opisano v knjigi »DobrovoljcL kladivarji Jugoslavije«. Val navdušenja za borbo ljudstva nase krvi ni zatjel samo idealistično usmerjenega dela naše mladine, ampaik je vplival tudi na ukvarjajoče umetnike tedanje, dobe; predvsem na Stritarja in slikarja Jurija Šu-bica. 22k \ni Jurij se je bil tedaj seznanil s Stritarji tl, ki 6e je zelo zanimal za njegov veliki slikarski talent. Vpliv tako vsestransko izobraženega moža. kakršem je bil Stritar, ee je kazal ipri Jurjiu v vsakem po- j gledu, v pri vrsti pa v sodelovanju pri I dunajskem »Zvonu«. Med drugimi deli je j Jurij ilustrirat prelepi Stritarjev ciklus »Raja«, ki je če takrat vzbudil med slovenskimi razumniki splošno odobravanje. (LZ 1887, 188). Izaned desetih 6pevov iz Stritarjeve »Ra- je« si Je izbral mladi umetnik Sest motivov, ki jih je mojbtasko a.deiaJ kot ilustrator in ki bi morali biti pač danes razširjeni v šolskih in drugih knjigah. Zakaj niso bile te ilustracije objavljene v vrstnem redu, ki odgovarja pesnitvi, Je danes težko ugotoviti. Odločilni so morali biti vzroki tehniške narave, morda jih je umetnik izvršil postopoma v redu, kakor ga vidimo v četrtem letniku »Zvona«. Ko je Stritar mnogo po®neje (leta 1902) dal uve-zati vseh šest slik v lični album, ki ga je poklonil ravnatelju Ivanu Suhicu v Ljubljani, je uredM vrstni red slik po evoji »Raji«. V tem albumu si slede slike takole: Begun, Prisega, Na meji. Junak in dete. Poslanec, Junak ki lastovka. Ta razvrstitev slik prede ta vi ja logični razplet dejanja od začetka (Begun poroča o turških grozodejstvih) do tragičnega konca (Junak pred pogoriščem svojega doma). Tudi Janez &ubic je sodeloval s Stritarjem. Narisal mu je, kakor znano, za Zvon ilustracije za Jenkove pesmi »Knezov zet« in »Studenca«, za Levstikovega »Ubežnega kralja« in risibo »Na materinem grobu«, ki utegne biti ilustracija Cegnarjeve pesmi »Sirota«. A za čudo, medtem ko vidimo Janeza na drugih delih vestnega in natančnega do skrajnosti, ko občudujemo na drugih skicah in slikah njegovo genijalno sposobnost upodabljanja človeške figure in posebno izraz obličij do skrajne subtilnosii — že dve leti pTej je nasta* njegov Sv. Martin! —, se njegove perorisbe nekako neiugodno razlikujejo od Jurjevih, kajti Jurij je v »Rajo« položil ves mlaieniški sa-nos in vso svojo čudovito sposobnost upodabljanja figure ter njenih gibov in sestave slikovite in zgovorne kompozicije, tako da bi napak sodil brata umetnika, kdor bi ju meril zgolj po Zvonovih ilustracijah. Nemara je Janeza ilustrativno deJo in ie poeo- bej risanje * peresom manj zanimalo, kajti brezdvomno se je tako delo, kakor danes tudi takrat, v naših skromnih razmerah s neznatnimi nakladami tiskovin in zelo izplačalo. Jurij je bil pa v začetku svoje potii ter je očitno polagal važnost na jav&i nastop kot sotrudnik »Zvona«. Brez dvom« pa ga je predvsem zagrabilo navdušenje za aktualm temo o raji, ki je morala vplivati na mladeniča plemenite narave, kakršen je bil on. Vredno je omeniti, d* je tisk večine Zvonovih flmrtraflij celo Idfc kshtti izvešes »JUTRO« It. * * i * < Domače vesti Hrlstos se rod IJ — Bratom ln sestram, M so pravoslavne vere — če s t it Božiči »JUTRO" W * Iz pisarne Vodnikove družb« v Ljubljani. Vljudno obveščamo, vse gg. poverjenike (lce), člane tn prijatelje Vodnikove družbe, da je Vodnikova pratika za leto 1938. pošla. Člani zamudniki morejo dobiti le še ostale tri pripovedne knjige letošnje izdaje za člansko ceno Din 20, dokler traja §e zaloga. Kdor se torej zadovolji samo s tremi pripovednimi knjigami letošnje izdaje, naj takoj pošlje po položnici, ki jo kupi na poštnem uradu, znesek Din 27, t j. članarina Din 20 in poštnina Din 7 (na položnico napiše Vodnikova družba — Stev. čekov, računa 14.520) odnosno naroči knjige direktno v pisarni Vodnikove družbe, Ljubljana, Knafljeva 5, pritličje. • Spored koncerta Učiteljskega pevskega »bor« »Emil Adamič«, ki bo 10. t m. ob 20. v veliki Filharmoničnl dvorani, je na slednji: V I. delu koncerta zapoje zbor Ivana Grbca »Otroci molijo«, nato dr. Sva rov zbor »Kako je bilo Tebi, Matija, takrat« in Vilko Ukmarjev zbor »Tebi Mati Marija«. Sledi zborovska simfonija »Ro-ženice«, ki jo je napisal zagrebški skladatelj Ivan Matečič-Ronjkov, ki je Istran in je uporabil v tem svojem zboru razne istrske motive. Zbor sam je izredno obsežno delo in traja njegova Izvedba 22 minut. V II. delu koncerta so na prvem mestu 3 belokranjske in sicer »Polžek«, »Na pust« in »Tepežnica«, ki jih je kom-poniral Slavko Osterc, sledi Milojevičev zbor »Muha in komarac«, sklepno besedo pa ima Emil Adamič z »Narodno« in z sGodci«. Dirigent zbora je Milan Pertot, izvajalcev je 80. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln škropijeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 SVILE 9 ZA PLES* SAMO 4 DNI NAJNIŽJE CENE? Crep de Chine 90 cm Din 17.- Crep Satin 90 cm Din 25.- Svileni Tfill 90 cm Din 29.- Taft 80 cm Din 20«— Cloque 90 cm Din 38.- Bemberg za perilo 70 cm Din 19.- čiste svile: 68.- Crep Marocain 90 cm Din Crep Roumain 90 cm Din 48.- Crep Georgete 90 cm Din 68.- Svilene in volnene čipke, čiste svile po izrednih cenah MANUFAKTURA F.KS. SOUVAN MESTNI TRG 24. * Clanstrn Učiteljskega pevskega cbora javljamo, da bo prihodnji pevski tečaj 8., 9., in 10. januarja v mali dvorani Filharmonije ▼ Ljubljani (Kongresni trg). Začetek tečaja bo 8. januarja ob 10. dopoldne, v ponedeljek 10. januarja ob 20. bo pa koncert. Zato točno V6i in vse! — Odbor. . * Kljuiavnifarski mojstri ii rse banovine Imajo v nedeljo. 9. t. m. ob 9. uri dop. v sa-k«u pri »Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani važen gospodarski sestanek z razgovorom o davkih o kalkulaciji in poživitvi eaposlitve. Vabljeni vsi brez izjeme! ♦ Lovci! Vseh vrst kožuhovino že sprejemna lovska prodajna organizacija »Divja kola«, Ljubljana-velesejem na zalogo za prvo letošnjo dražbo, ka bo 24. t. m. Kar imate blaga že pripravljenega, ga takoj odpošlji-te. Inozemski kupci hočejo biti informirani o naših zalogah in kakovosti blaga. Zato je takojšen odziv nujno potreben, čim več bo inozemskih kupcev, toljše cene za naše krzno bo možno doseči. PRIVILEGO VANA AGRARNA BANKA D. D. v Beogradu o b v e S č a vse reflektante na uradniška in služiteljska mesta v banki in njenih podružnicah, da ne bo več sprejemala nobenih prošenj za namestitev, ker so vsa mesta zasedena. Prosilci, ki so prošnje že predali, se tem potom pozivajo — da dvignejo svoje dokumente. je v heliogravnri, fotomehaničnem brazdo-tisku (»novi iznajdbi«, kakor pravi Stritar v uredniškem delu prve Številke »Zvona« 1887.) Kaj mršavo izgledajo v primeri e temi zadnje tri reprodukcije v »Zvonu«, ki so izdelane v navadnem vrhotisku g klisejem. Ilustracije »Raje« so Šolski primer za postavljanje paralele med pesnikovim in sli-karjevim delom in dalo bi se o tem pisati, kakor je Lfssing pisal o Laokoontu. Nas pa zanima predvsem sli kar je vo delo. »Begun« predstavlja trenutek, ko plane )unak z detetom v naročju v hišo svojega tasta. (Njegova žena si je bila prehod la srce, da ne bi prišla Turku v roke.) Ilustracija tega prizora je mojstrsko rešena ter slika zgovorno prestrašenost oseb. Občudovanja vredna je eksaktna risba obrazov, rok rn draperije. Brezhibna je perspektiva. Manj prepričevalna je morda razsvetljava, ki jo Širi leščerba, viseča od stropa. Dejansko razsvetljuje strop (z vestno konstruirano senco tramovja), nima pa pravega učinka pri osebah, kajti one sprejemajo svetlobo od drugega, neznanega svetlobnega vira. Toda ta navidezni nedostafek je bržkone nastal zato. ker bi drugače utonili nekateri obrazi v temi. »Prisega«, ki bi se lahko imenovala tudi ^molitev«. n:ma pri Stritarju pripovednega značaja. Ilustrator je narisal junake pred razpelom (ki j® pač bolj kranjsko nego hercegovsko!) ter je dal vsakemu izmed nj!h drugačno po?o. Zelo zgovorna je risba »Na meji« (imenovala bi »p lahko »Slovo« pravi Stritar v evojpm komentarju.) Ganljivo je to slovo. iz katerega, je slikar narisal prizor, ko Jomflk v ospredju poljub! 6voje dete: »Hčerka moja, kretna ti cvetica. * Poroka. V Pragi se je dne 3. januarja v Plečnikovi cerkvi na Kral. Vinohradech poročil Ljubljančan, g. med. univ. dr. Viktor čerček z edč. Mary Janotovo, hčerko univ. prof. dr. inž. Rudolia Janote Priči sta bila gg: inž. Miran Vari ia inž. Edo Marion, oba iz Ljubljane. Mladoporočencema iskreno čestitamo! * Poročila sta se v Juržincib pri Ptuju g. Spindler Dušan, učitelj v Mozirju, in gdč. Gizela Kosi- učiteljica na Mariji Reki nad St. Pavlom v Savinjski dolini. Bilo srečno! * Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani razpihuje: a) 10 nagrad po 100 din za literarne sestavke o protituberkulozni borbi med ljudstvom ln sicer za gojence višjih razredov srednjih Sol. Članek sme obsegati največ 1 1/3 na stroj pisane strani in b) 25 nagrad po 100 din za zemljevide okoliša dispanzerjev, katere naj bi izdeloval1 gojenci meešianskih in obrtno nadaljevalnih šol po navodilih zdravnikov protijetičnih dispanzerjev. Dela bo pregledala in ocenniia posebna žirija pri proti-tuberkulozni zvezi. Rok predložitev del je določen do 1. marca 1938. Podrobna navodila dajejo šef-zdravnik protijetičnih dispanzerjev v Ce'ju, Brežicah, Jesenicah, Kamniku, Novem mestu, Rogatcu, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Črni pri Prevaljah, Vurberku in v Ljubljani (Cal-lettov dispanzer za mesto in dispanzer zveze protituberkuloznih lig za okraj Ljubljana okolica) ter v Cerknici pri Rakeku. ♦ Nov grob. V št. Janžu na Dolenjskem je podlegel pljučnici 22-let.ni posestnikov sin France Majcen. Bil je priden in marljiv mladenič, za katerim žaluje poleg staršev še 7 bratov. Lep mu spomin, družini naše soža-Ije! Cveti, eveti. lepo se razvijaj!« Vsak gib, a tudi poedinosti noš in krajine so preštudirane in virtuozno je odtehtano razmerje med črnim in belim. V kompoziciji enostavnejša, a morda prav zato učinkovita je ganljiva risba »Junak in dete«. Vsaka poteza je na svojem mestu. Središče kompozicije eta obraza očeta in otroka, ki jima beremo v izrazu žalost ob slovesu. »Se enkrat daj si poljubiti ob slovesu oči in lice srček moj, potem Te moram zapustiti, vrniti se v krvavi boj«. Najbolj učinkovita v dejanju in v Kompoziciji kakor tudi v uporabi močnih cr-nobelih kontrastov je risba »Poslanec*, ki kaže trenutek, ko spozna vodja ranjenih in obupanih sobojevnikov v poslancu svojega očeta, ki so mu Turki iztaknili oči. »Kjer prej oči — votlini dve!« Posledico kvemo iz teksta: »... Srditi vee plane roj, strašan se dviga krik v nebesa: Na boj. na boj — do smrti boj!« Zadnja, melanholična risba, ki iwsH.-*r-Ija junaka pted pogoriščem svoje m d«ma ima naslov »Junak in lastovka*. Tudi lastovka išče svojo streho. A njej io bolje: lahko zletivdruge kraje ter si poišče n-Vi dom. Junaku brezdomcu pa preostane le £e 1> atka pn'i.3. 'ludi ta motiv je .zdelan z :.i?0 juh kaK •.«« -i-;:* i kuj« 3e pa v tisku, kjer je označba »IfeMgr. L C. Zamarski« nastala pač v tiskarn'; kshi ta risba je klišejski odfteek na barvasti podlagi, ki slabo posnema sivino roba kakor nastane pri odtisu brazdotiskaroke plošče. Upor Srbov In Bolgarov je M povod, da Je ruski car Aleksander II. napovedal Tur- KINO MATICA PREDVAJA NAJVEČJI GLASBENI VELEFILM, KI GA MORA VIDETI VSA LJUBLJANA CVETOCI SPANSKI BEZEG ■ BELI JORGOI/AN V nemškem Jeziku! (Wenn der tveisse Flieder bluht ...) V nemškem Jeziku! V glavni vlogi najlepši ljubavni in pevski par: JEANETTE MAC DONALD — NELSON EDDT Opozarjamo, da so radi ogromne dolžine filma predstave . - ■■•, -—". - ;------ '« *' " 'J' , f-v ' * Vr. . . . • / » , REZERVIRAJTE VSTOPNICE! TELEFON 21-24 Danes ob 10.30 uri matinejska ^fVf TFltf T1? IM If ČIMFTIf TA Forster — Hana Moser predstava po znižanih cenah. M T An DOPOLNILNI SPOREDI • Huda zima v primorskih krajih. V torek so zabeležili v Splitu najnižjo temperaturo v dobi nekaj let. Bilo je 7 stopinj pod ničlo, kar je dosti za Primorje. V nekaj letih ni bilo nikdar izpod minus 6. Dosti hujša zima pa je po planinah, a tudi na Ivanjskem ln Sinjskem polju. Pri planinski koči na Vagnju je padla temperatura na 20 stopinj pod ničlo, na Kamešnici pri zavetišču prof. Giromete pa celo na 24 stopinj. Ker so krška polja zamrznjena, prihajajo proti morju velike jate divjih rac in gosi. Iz neretvanske doline Javljajo, da je bilo oni dan na Hutovem blatu blizu Cap-ljine ob izlivu Neretve toliko divjih go3i, da so pokrile vse polje. Tudi v Sibenlku je 6 stopinj pod ničlo. V okolici so zaradi hudega mrazu omejili obrat v nekaterih rudnikih. Potniki, ki prihajajo iz Obrovca, pripovedujejo o strašnem mrazu na Zrmanji. Zima dela veliko škodo ribičem, ki ne morejo na lov. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl reg. S. br. 13. «5/» ♦ Promet novega potniškega vlaka na progi Jesenice • Rateče - Planica. Pri-čenši od sobote 8. t m. dalje bo vozil ob sobotah na progi Jesenice - Rateče-Planica nov potniški vlak z odhodom iz Jesenic ob 22 37 in s prihodom v Rateče-Planico ob 23 26. Ta vlak bo imel v Jesenicah zvezo na večerni brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 20.48. ♦ Poizvedba. 2e 16. novembra je Izginil iz Celja 14-Ietni dijak gimnazije Slavko Su-panič. Deček je močan in oblečen je bil v modro obleko smučarskega kroja. Dan po svoiem odhodu iz Celj9 je pisal nekemu prijatelju iz Lese, potem pa za njem ni bilo več, sledu In tudi poizvedbe po orožništvu doslej še niso imele uspeha. Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi to njegovi materi Ivanki Supamičevi v Poljčane—Čadranska vas. ♦ Svetovno znani tenorist Benjamin PigM bo gostoval v Trstu 5. februarja v operi Ma-non. Prijavite se if. dvodievni izlet v Trst od 5. do 6. februarja. Prijave sprejema (ter vBtoipnice rezervira do 20. .januarja). Izletna pisarna M. Okorn. Ljubljana, hotel Slon. telefon štev. 26—45. VhM PrpSomove ulice. Eno srce — ena RADENSKA. ESfcNCA ZA K L M IN Li H KRJE V 'rogeriji IVAN KANC-Nebotičnik. Iz Llublfane n— V razstavi bratov Siibiccv bo Imel vodstvo danes ob 11. g. dr. L Ložar Ker bo razstava odprta le še do nedelje, pričakuje Narodna galerija v zadnjih dnevih številnega obiska. a— Lulkomo gledališče Sokola I. na Taboru vprizori danes ob pol 16. izredno zabavno šaljivko »Jurček zmagovalec«, v kateri vžeme energični Jurček v kozji rog vraga Piikca. Vstopnice lahko dobite isti dan od 10. do 12. ure v društveni pisarni. Lahko tudi telefonično. Javljamo cenj. občinstvu, da točimo sedaj izvrstno kavo „Express" v stroju najmodernejšega tipa. Slaščičarna in kavarna PETRIČEK mmihim^ u— V Šentjakobskem gledališču ponove dre-vi, v soboto 8. in v nedeljo 9. t. m. veseloigro »Nobene žene več!« Vsem, ki ljubijo zdrav humor, toplo priporočamo, da si ogledajo io zabavno delo. Novak v vlogi natakarja Maksa in Cafutova v vlogi njegove neveste Silve, vzbujata salve smeha. Sodelujejo še: Vizjak, Mlekuševa. Grgurevičeva in Jamar. Eačetek točno ob 20.15. a— Trgovski ples bo v soboto, dne 8. januarja v vseh spodnjih in zgornjih prostorih Trgovskega doma. Umetniški del programa bodo izvajali gospa B ravni čar jeva- gospodična Nollijeva, gospod Franci in dr. švara. Ofi-cielni sprejem do 21.30. Igrata Nagode-jazz in v baru Odeon-jazz. n— Zveza gospodinj ponovi ekskurzijo v razstavo bratov Subicey jutri v petek ob pol 16. Sestanek pred Narodnim domom, vodstvo ima g. Mihuč, vse kakor prvič. 25. D R A Ž B A.....KOŽ divjadi na velesejmu 24. januarja 1938 PoSljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »DIVJA KOŽA« — Velesejem Šoferji! Velik« tkupAčtn* pok Ban fh Šoferjev bo danes ob 3. popoidie n« Cankarjevem nabrežju prvo nadstropje. Volan. ASTRONOMSKA TOČNOST! LONGINES AKADEMSKA JADRANSKA STRAŽA vabi na PLESNO VAJO ki bo Izjemoma v petek 7. t* m. TRGOVSKI DOM / JENKO / ADAMIČ Opozarjalo e- občinstvo na glasbeno ln pevsko remek delo kinematografije »Cvetoči španski bereg—beli jorgovan z Je-anetto Mac Donaldovo tn Eddyjem Nelso-nom. Film je po pettedenskem predvajanju v Zagrebu dospel tudi v Elitni kino Matica. Tudi opozarjamo na današnji oglas. PrlporoJamo, da si že v naprej rezervirate vstopnice! Leto 1 Q J S začnite s 8VEDSKO KARTOTEČNO KNJIGO »A G R i P P A« Priporočljiva ta: trgovine, industrij«, narne zavode, zdravnike, društva itd. Pojasnila daje: M. T1CAR d. i o. l LJUBLJANA, fteienburgnva L, kjer dobit« tudi v s« trgovske knjiga. Vse, kar Vas zanima« prinaša revija »Prijatelj«. Sporočite svoj naslov upravi »Prijatelj«, Ljubljana 108, ki Vam pošlje eno Številko brezplačno na ogled. m Kino Uninti — TeL 22'21 Hitite in oglejte si film — ker v soboto že nov Danes ob 15, 17, 13. ln 21. poje krasen program ! Grace Mosre Tir M¥TM¥ • slovita primadona Metropolitan JL V fflaf ffiaf A 9 opere — operne arije (Tosco.) Prekrasen film romantike — lepši kot Rose Marie. ln druge lepe pesmi Vsa Ljubljana je navdušena.' IDanes ob 11. dop. Isti film ob znižanih cenah od 2.50 Din napre} kom vojno, v kateri so bili zlruženi slo-vanflki narodi zmagoviti ter so v b;tki pri Plevni Turke občutno porazil'. Okoli Silvestra 1877-78 so tekia mirovna pogajanja med Rusi in Turki in Stritar je takrat napisal verze: »Prežaloefcen slovanstvu bil je čas, slovanstvo so sovražniki križali, mi stali smo pod križam in jokali...«, a v drugi Številki (15. jan. 1878) roti carja, naj ne posluša Turka, ki leži na tleh ter mu podaja roko, češ: zdaj je pravi čas. »Razsodi staro pravdo, silni car!« Prišlo je drugače, le 3. marca istega leta je bil sklenjen mir pri San Štefanu, ki je pomenil zelo nepovoljno rešitev jugoslo-venskega vprašanja. Berlinska konferenca, ki se je vršila še istega leta, je položaj še poslabšala, saj je dala Avetroogreki mandat. da okupira Bosno in He,ceLUC V MEGLI«. e— Predavanje o Trbovljah bo priredilo Jugosi. akademsko društvo v Celju v petek 7 t. m ob 20 v dvorani Delavske zbornice v Celju. Predaval bo pisatelj Ln novinar g Ludovlk Mrzel iz Ljubljane. Predavanje je tudi za širše- javnost. e— Maturantski ples »e vrši 15 januarja ob 20. v Narodnem domu v Celju. Igra akademski Ronnjr-jasz, Iz Maribora a— Članski sestanek OJNS * Maribora. Mt*»tna organizacija omladine Jugoslov enske nacionalne stranke v Mariboru je sklicala t3 ianes (praznik Sv treh kraljev) ob (4 članski eestanek, ki bo v prostorih gostilne iVelle v Košakih na Aleksandrovi cesti. Na sestanku bo med drugimi poročal o političnem ;>oložaju narodni poslanec g. Avgust Lukačič. Vabljeni so mladi in stari nacionalisti iz Maribo-a in okolice, a— Ljudska univerza v Mariboru. Pod okriljem Pnrodoslovnega društva v Ljubljani. ki priredi v sredini januarja več smotreno zasnovanih prireditev, predava v Mariboru v ponedeljek. 10 januarja 1938 ob 20 uri g doc dr Ivan Matko, šef internega oddelka splošne bolnice v Ljubljani C »Prehrani človeka« in s posebnim ozirom na zelo važen sestavni del naše hrane o »Vitaminih« Na predavanje opozarjamo vse. ki se zanimalo za to vprašanje, predvsem pa naše matere in sploh vse činitelje. ki se baviio z odaolo otrok Od pravilne pre hrane je le prečesto odvisno normalno de-lovanie naSih organov in moreio nastopiti v naikraišem času naitežle motnie ne samo v prebavilih ampak tudi v ostalih delih riašesa telesa, če hrana ne vsebule odgovarjajočih množin: tolšč. beljakovin, vitaminov itd Po današnjem izkustvu so posebno važni vitam'ni. kar oričajo zlasti gpornania. ki so bila nabrana v raznih vo^nsh V riieko-tpnnnckt vo'nf je na or !e?alo oo mand^ii^^h bolnicah n'č mani kskor 70 000 voiaVnv bo^h na skorbntu predavaniu bo siedUo nredvajanie posebnega filma po H'si tonskemu zavodu v Linbliani. k' se zlasti nanaša na vitamine kot neohhrv*°n cestami del naše d'•"hrane !n bo predavanje hofato izpopolnilo. S fpm filmom, ki 1e dol' iann m ln ie ra*-delien w 4 dele bo predavatelj g doc dr Ivan M^tko nazomo poVa?al slo"°ncki publiki kai «e rno^e r«»ed'tl človpSVernu oreanlzmu. če nteeovi hrani iz kakršnega tVarijete< a Hansom Al-' '-som v eL vlogi. Narodna banka je izdala svoj izkaz za 31. deeemoer 11*37., ki zasluži posebno pozornost, ker so v tem izKazu vsako leto že upoštevane spremembe v zvezi 3 sestavo bilance. Medtem ko se je zlata podlaga v pred-postecinjem izkazu zmanjšala za 32.4 milijona Um, zaznamuje posieonji lznaz povečanje za 3.9 na 1709.0 milijona Din. Devize izven podlage, ki so v prejšnjem izkazu nazadovale za 73.4 milijona L»in so se tudi v poslednjem tednu decembra nadalje zmanjšale za 12.5 na 452.4 milijona Din. To zmanjšanje zlate m devizne rezerve v zadnji polovici decembra je očitno v zvezi s plačili v inozemstvo zaradi obnove anuitetne službe za naša zunanja posojila v Franciji v smislu nedavno doseženega sporazuma. Postavka raznih aktiv, ki vsebuje, kakor znano, tudi zlato in devize, je v "predposlednjem izkazu nazadovala za 48.9 milijona Din, v zadnji četrtini decembra pa se je ponovno zmanjšala za 14.7 na 2030.6 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru pa se je. kakor običajno ob koncu meseca, zmanjšala za 19.4 milijona Din ter je znašala 359.5 milijona Din, tako da je bilo ob koncu leta v obtoku za 840.5 milijona Din kovancev. Menična in lombardna posojila so se zaradi uitima povečala za 73.4 na 1704.5 milijona Din. Stari državni dolg se je v poslednjem tednu zmanjšal za 14 6 na 1638.4 milijona Din predvsem zaradi tega, ker se je delež države na dobičku že uporabil za znižanje te postavke. Začasni državni dolg v višini 600 milijonov Din pa je ostal nespremenjen. Na pasivni strani bilance se je v zadnjem tednu decembra rezervni fond povečal za 29.2 na 199 4 milijona Din, ostali fondi pa so narasli za 2.0 na 33.9 milijona Din Obtok bankovcev se je zaradi večjih potreb ob koncu leta povečal za 256.6 na 5834.1 milijona Din. Vzporedno pa so se zmanjšale obveznosti na pokaz za 190.2 na 2458 6 miliiona Din: pri tem je državno dobro-imetje naraslo za 16 2 na 39 0. privatna ži-rovna dobroirnetja so nazadovala za 236.9 na 1390.6, obveznosti na pokaz po raznih računih pa so zopet narasle za 30.5 na 998.5 milijona Din, Naraščanje zlate in devizne podlage Zlate in devizne rezerve so se v teku preteklega leta prav občutno povečale, kar pa žal ni v celoti razvidno iz izkazov Narodne banke, ker je Narodna banka pričela knjižiti del zlatih in deviznih rezerv v postavki raznih aktiv. Želeti bi bilo. da bi Narodna banka vsaj v svoji bilanci razčlenila to postavko, da bi na ta način nudila preglednejšo sliko razvoja kritvenih rezerv Tej zahtevi lahko Narodna banka tem lažje ugodi, ker so se kritvene rezerve prav v preteklem letu v izrednem obsegu povečale. Zaradi pravilne presoje gibanja izkazanih zlatih in deviznih rezerv pa je treba še omeniti, da se v izkazih in bilancah Narodne banke računajo tuje vrednote še vedno po starih paritetnih tečajih in ima podlaga v resnici večjo vrednost nego je izkazana. Ta večja vrednost se zaenkrat upošteva samo pri računanju kritvenega odstotka, ker se podlaga unošteva s pri-bitkom oficieine premije 28.5% na stare paritetne tečaje. Skupaj s to oficlelno premijo je znašala vrednost zlate podlage ob koncu lanskega leta 2196.1 milijona Din. Ce tudi pri postavki, ki označuje devize Izven podlage, upoštevamo višjo vrednost s pribitkom oficieine premiie, tedaj dobimo naslednio sliko o gibanju vrednosti podlage in deviz izven podlage v zadnjih letih (v milijonih Din): podlaga devize izven podlage 22.1.1935 1653.2 138.9 31. XII. 1935 1881.6 426.1 31. Xn. 1936 2089.5 709.7 31. XII. 1937 2196.1 566.9 Medtem ko se je vrednost zlate podlage nasproti prejšnjemu letu povečala za preko 106 milijonov Din, je vrednost deviz izven podlage nazadovala za skoro 143 milijonov, in sicer predvsem zaradi tega, ker je Narodna banka del deviz iz te postavke prenesla med razna aktiva. V celoti je torej vrednost izkazane podlage in deviz izven podlage od lanskega leta nazadovala od 2799 na 2763 milijonov. Te številke pa nam, kakor rečeno, ne nudijo prave slike, ker je del zlatih in deviznih rezerv knjižen tudi v postavki raznih aktiv Prav ta postavka pa kaže v preteklem letu oerom-no povečan'e, in sicer od lanskih 819.8 na 2030.6 milijona Din. torej za 1211.3 mili- jona Din. Pretežni del tega povečanja odpade na zlato in devize »n cenijo v beograjskih poučenih krogih, da je v postavki raznih aktiv za okrog 800 milijonov zlata in deviz. Ce računamo torej znesek 800 milijonov kritvenih rezerv v postavki raznih aktiv, potem znašajo celotne kritvena rezerve (zlato in devize) Narodne bank« preko 8 ln pol milijarde Din. Ta krltvena rezerva pa predstavlja 43% skupne vsote obtoka bankovcev in obveznosti na puhaz. Posojila Pri posojilih ni bilo v teku lanskega leta večjih sprememb. Menična posojila so se od konca prejšnjega leta zmanjšala za 26 7 na 1431.9 milijona Din, lombardna pa so narasla za 14.0 na 272.7 milijona Din. Gibanje posojil je bilo v zadnjih osmih letih naslednje (v milijonih Din): posojila menična lombardna skupaj konec 1929 1288 230 1518 konec 1932 2112 345 2457 konec 1936 1459 259 1718 konec 1937 1432 273 1705 Skupna vsota meničnih tn iombardnih posojil, ki se je ob koncu leta 1932.. ko je bila denarna kriza na višku, povzpela na skoro 2.5 milijarde Din. je lani v celoti nazadovala le še za 13 milijonov. V izkazani vsoti eskontnih posojil je kakor druga leta že upoštevan odpis dubioz-nih posojil. V kakšni višini so se letos gibali ti odpisi zaenkrat še ni znano, vendar je verjetno, da se je potreba po odpisih precej zmanjšala. Za leto 1936 so znašali odpisi še 14.6 milijona Din nasproti 32 0. 32.8 63 1 in 50.S milijona Din v prejšnjih štirih letih. Kakor smo že omenili, se Je v poslednjem tednu decembra stari državni dolg zaradi odpisa v višini državnega deleža na dobičku Narodne banke zmanjšal za 14 6 milijona Din Lani Je znašal odpis zaradi uporabe deleža države na dobičku 14.7 milijona Din Lahko torej sklepamo, da se čisti dobiček Narodne banke v letu 1937 ni v znatnejši meri dvignil. Za leto 1936 Je znašal 41 miljonov Din Kakor smo že poročali pa se letos večji znesk porabi za dotiranje rezerv medtem ko bo dividenda ostala nespremenjena. Naraščanje denarnega obtoka Stalni nakupi zlata in deviz so v teku lanskega leta povzročili nadaljnje naraščanje našega denarnega obtoka, med-tem ko se je obtok kovancev le v manjši meri skrčil. Skupna vsota denarnega obtoka (bankovcev in kovancev) kaže v zadnjih letih naslednje gibanje (v milijonih Din): bankovci kovanci skupaj konec 1929 5818 146 5964 konec 1932 4723 479 5102 konec 1933 4327 960 5287 konec 1936 5408 865 6273 konec 1937 5834 841 6675 Kakor nam kaže gornja primerjava, je lani naš denarni obtok dosegel te 6675 milijonov Din, to je za 513 miljonov več nego pred enim letom in za 1573 milijonov več nego ob koncu leta 1932 In celo za 711 milijonov več nego ob koncu leta 1929. Pri tem pa še nismo upoštevali znatnega naraščanja obveznosti na pokaz. 2irovne naložbe pri Narodni banld imajo namreč isto funkcijo kakor denar, ker predstavljajo v resnici deponirane bankovce in se plačila vršijo potem s prenosom od enega računa na drugesa Prav te žirovne obveznosti pa so v zadnjih letih naglo narasle Samo privatna žirovna dobroirnetja so znašala ob koncu preteklega leta 1390 milijonov nasproti 651 milijonom ob koncu leta 1936 Gibanje obveznosti na pokaz je bilo v zadnjih letih naslednje (v milijonih Din): obveznosti od tega na pokaz žirovne naložbe konec 1931 417 326 konec 1934 856 532 konec 1935 1386 690 konec 1936 1529 651 konec 1937 2459 1391 Ce k skupni vsoti denarnega obtoka prištejemo še privatne žirovne naložbe, tedaj vidimo, da je znašala ob koncu leta 1932. vsota denarneaa obtoka In privatnih žirov-nib naložb 5487 m'li.ionov (denarni obtok 5102, žirovne naložbe 385). ob koncu lanskega leta pa se je ta vsota povzpela že na 8066 milijonov (den obtok 6675 žirovne naložbe 1391), tako da se je od leta 1932. povečala za 2579 milijonov. Uredba o skrbstvu za brezposelne delavce m* Privatne posredovalnice Nadaljnje določbe uredbe se nanašajo^ na privatne posredovalnice za delo Ln službe. Dovolila za otvarjanja in vodstvo takih posredovalnic se lahko izda samo osebi, ki izpolnjuje splošne pogoje za samostojno vodstvo obrata in je neoporečna ter ima v ta namen ustrezajoče higiensks prostore. Do volila pa se izdajajo samo za one kraje, kjer ne obstojajo uprave za posredovanje dela Pn izdaji dovolila ie Ir^ba položiti kavcijo, i znaša v kraiih do 50000 prebivalcev 2000 Din. v krajih do 100 000 prebivalcev 5000 Din in v krajih s preko 100'XV) prebivalci 10 .e deli na področja ro^ameznih javnih borz dela v istem razmerju, kakor so bili prispev-ki r^raui. * Glej »Jutroc od 4. ln 5. t. m. Gradnja delavskih stanovanj Kolikor bo javna služba posredovanja dela imela dovoljne rezerve za pomoči brezposelnim delavcem in za redno poslovanje posredovanja dela, se sredstva rezervnih fondov javnih borz dela uporabijo za gradnjo delavskih stanovanj kakor tudi poslopij za uradne prostore in za oskrbovanje brezposelnih delavcev Denarna sredstva v ta namen se določijo v proračunu Delavska stanovanja gradijo po pravilu občine, uprave za posredovanje dela pa daiejo občinam v ta namen posojila na 25 let Osrednja uprava in javne borze dela pa gradijo same poslopja za svoje uradne prostore. Kazni Z denarno kaznijo od 50 do 3000 Din se kaznuje lastnik podjetja, ki odpusti naenkrat več nego 5 delavcev in teea ne prijavi najbližji upravi za oosredovanje dela Z denarno kaznijo od 100 do 3000 Din se kaznuje podietie, ki naiema delavce na račun inozemskih podietij brez predhodnega dovolienia oblastva, ali pa v času stavke na podlagi ne^nifnih izkazov Z denarno kazniio od 500 do 5000 Din se kaznuie podietie. ki bi ustanovilo posredovalnico 73 delo ali ne bi tnko no=redoval-nico 7aorlo v roku eneps leta od dne ustanovitve uprave za posredovanie dela. Kazni izreka pristoini insoektor dela. Prehodne do'o^be Do končne razmeiltve področja javnih borz dela. ki jo bo Izvršil minister za socialno politiko določa uredba področia posameznih borz dela Javna borza dela v Ljubljani s podružnico v Mariboru ln eka- OPOZORILO. Podpisana tovarna opaža, da si nekateri naši trgovci dajejo izdelovati v inozemstvu svinčnike in peresa z napi« som svoje tvrdke ali z znamko v domačem jeziku; pri tem najrajši uporabljajo imena naših pokrajin, vodi in gori ali zgodovinskih oseb (to se dogaja posebno pri svinčnikih za reklamo). Vse to vzbuja pri odjemalcih vtis» kakor da je blago izdelano doma. Ker je NASA TOVARNA ZA SVINČNIKE EDINA V DRŽAVI, smo primorani, da tako zavajanje naših od je« znalcev zabranimo. 2alibog se ie prerado dogaja, da tako blago ni prvovrstno in povsem brezhibno, da ni tako, kakršnega so odjemalci navajeni pri naših izdelkih. To v veliki meri škoduje ugledu našega podjetja in jemlje dobro ime, ki ga uživajo »Hardtmuthovi« svinčniki po vsem svetu. Zato upamo, da bodo trgovski krogi popolnoma razumeli našo odločitev, da bomo z vsemi zakonitimi sredstvi nastopili proti vsakemu, ki bi po 1. aprilu 1938. »e dajal v promet svinčnike in peresa tujega izvora, katerih zunanjost in oprema bi bila taka, da bi kupovalce zavajala v zmoto, kakor da so to domači izdelki. Izvršitev te naše odločitve smo namenoma odložili na poznejši čas; domačim trgovcem, ki so svoje blago naroČili v dobri veri, smo s tem dali priliko, da svoje zaloge do omenjenega časa lahko izčrpajo. T0YARNA K0H-I-N00R SYINCNIK07 L.&C. HARDTMUTH V ZAGREBU I I pozituraml v Celju in Murski Soboti Ima področje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Do t. Julija 1938 se bodo Izdajale podpore Se po predpisih naredbe od 20. avgusta 1928. Poleg teh podpor pa se bodo lahko dajali dodatki, ln sicer: 1 tedensko podporo osebam, ki po stari naredbi dobivajo podporo 2 tedna; 2 nadaljnja tedna podpora osebam, ki po stari naredbi uživajo podporo 3 tednov; 3 nadaljnje tedne podporo osebam, ki po stari uredbi uživajo podporo 4 tedne; 4 tedne nadaljnje podpore osebam ki po stari naredbi uživajo podporo 5 tednov; 6 nadaljnjih tednov podpore osebam ki dobe po stari naredbi 6 tednov podpore. Minister ca socialno politiko se pooblašča, da uporabi 20 milijonov Din iz tekočih dohodkov fonda za pomoč brezposelnim delavcem za dajanje posojil za gradnjo cenenih delavskih stanovanj oblinam, 2.5 milijona Din pa za zimsko pomoč In zaščito dece. rok, ki Je bil določen za 7. Jan. preložen na 22. januar. Gospodarske vesti = Povečanje hranilnih vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski. Mastna hranilnica ljubljanska ie tudi v zadnjem četrtMju preteklega leta zabeležila prav občutno povečanje novih vlog. ki so v tem četrtletju narasle za 11.1 na 92.4 milijona Din. Prirastek novih vloe ie znašal v oktobru 3.2 milijona Din. v novembru 2.6 milijona Din, v decembru pa 5.8 tnilitona Din. = Opozorilo orožnikom francoskega ln belgijskega blaga. Po sklepu odbora za uvoz pri Narodni banki mora vsak uvoznik francoskega in belgijskega blaga, ki ie zanj po odloku fijančnega mintetra št. 69.54o/8 od 18. dec. L 1937 in št. 70.31+8 od 22. 12. 1937. (»otrebno dovoljenj* Narodine banke za uvoz in plačilo, pri izročitvi prve prošnje za uvoz kateregakoli od navedenih 39 kontroliranih predmetov poslati Narodni banki seznam blaga, ki ga ie uvažal leta 19S7. na posebnih obrazcih, ki se prav tako- kakor obrazci za prošnie lahko dob? pri Narolni tanki in vseh njenih podružnicah. Odbor za uvoz bo vzel na znanje samo prošnje, ki so pravilno sestavljene f>o navodilih na teh obrazcih in opremljene z vsemi potrebnimi podatki o uvozu leta 1937. = Konkurz je razglašen o imovini Franca Okorna, posestnika, kovača in osebno jamčečega družbenika tvrdke »Liv«, kovji-ske industr. kom. družbe v St. Vidu nad Ljubljano (upravnik mase dr. Ljudevit Brence, odv. v Ljubljani; prijavni rok do 31. jam., ugotovitveni narok 7. februarja ob 9). Obenem je razglašen konkurz o imovini tvrdke »Liv«, kovinske industr. komanditne družbe F. Okorn v St. Vidu nad Ljubljano (upravnik mase dr. Ljudevit Brence. odv. v Ljubljani; prijavni rok do 31. jan., ugotovitveni narok 7. febr. ob 9.). Končno je razglašen konkurz o zapuščini po pok. Ivani Kovičevi, sodarjevi ženi v Tacnu (upravnik mase dr. Jos Kamušič, odv. v LJubljani; prijavni rok do 31. jan., ugotovitveni narok 7. febr. ob 9.). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Leopoldine Repšetove, lastnice tvrdke Ignacij Repše, mizarstvo in trgo-I vina s pohištvom v Ljubljani Igriška ulica (poravnalni upravnik dr. Ivan Vrtačnik. odv. v Ljubljani; poravnalni narok 26. jan ob %9„ prijavni rok do 22. jan.). — V poravnalni stvari tv. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani je poravnalni na- Borze 5. januarja Na ljubljanski borzi so se arstrijski R-lingi v privatnem kliringj danes za maJeci-koM okrepili in »o se trgovali po 8.58, med' tem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bii promet v avstrijskih šilingih po 8 56 (v Beogradu 8 5595). v angleških fumtih po 238 in v grških bonih po 28 Nemški kliriinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14 00, za konec januarja pa v Zagrebu prav tako 14.00, za konec februarja 14.05 ki za konec mere« 14.00. Na zagrebškem efektnem tržiSču fe bik danes tendenca prav čvrsta in so se skoro vsi tečaji dvignili, zlasti blago se je nudilo po mnogo višiih tečajih in tako ni prišlo do prometa Vojna škoda se je dvignila na 426 — 423 (v Beogradu je bi! promet po 426 — 427.50) DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 239S.65 — 2413.25, Berlin i733.02 - 1740.90, Bru.~»tj 730.35 — 735.41. Curih 996.45 — 1103.52, London 215.08 — 217.13, Newyork 4274.75 — 4311.07 Pariz 146 — 147.44, Praga 151.09 — 152.19 Trst 225.69 - 228.78. Curih. Beograd 10, Pariz 14.6725, London 21.61, Newyork 432, Bruselj 73.2650, Miilaa 22.7250, Amsterdam 240.55, Berlij 174.00, Dunaj 80.15. Stockholm 111.40. Oslo 108.60, K6benhavn 96.4750. Praga 15.1650. Vanšava 82, Budimpešta 86.26. A-lene 3.96, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škod* 426 - 428, 4B/» agranne 55 - 57, 4% aever-n? agrarne 55 — 57. 6% beglužke 81 — 85: 6% dalm. agrarne 78 — 82, 7*/» stabiliz. 89 — 92, 7% invest. 96.50 — 97, ?•/• Drl hip. banka 99.50 - 101, 7% Blair 84.50 — 88, 8°/o Blair 94 bi; delnice: Nsrodna banka 7500 — 7550, PAB 212 — 216, Gutmann 5175 dein. Sečerana Oeijek 160 — 165, Trbovelj« sika 205 den., Dubrovačka 400 den., Oceania 600 den.. Jadranska 405 dea. Beograd. Vojna škoda 427 — 428 (426 — 427.50), za marc 426 — 427, 4% agrarne 55.25 bi., 4% severne agrarne 55 den., 6*/t begl.učk* 80.50 - 80.75 (80.25), 6% dalm. agrarne 78.25 — 78.75, 7% Drž. hip baika 100 — 101, 7° » Blair 84.25 — 84.75- «•/• Blair 92.25 — 93, Narodna banka 7500 den, PAB 216 den. Blagovna tržišča ti TO + Chicago. 5. januarja. Začetni tečaji i pšenica: za maj 94.75, za julij 88.50; koraia: za maj 62.75. + W in ni peg. 5. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 127. za julij 118.25. + Novosadska blagovna bo;za (5. t m) Tendenca čvrsta. Pšenica (78/79 kg): baška 175 - 176; baškha potiska 176 — 177; banateka 169 do 177: sremsk-a 175 —176, gl.ivoifka 176—177. Koruza: ba$k« ie eremska nova 9:3 — 95: baška nova sušena 110—112. Oves: baSki 8rem«ki in slavonski 127 — 130. Rž: baška 172 — 174. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 - 132 50. Moka: baška in srtinska »Og« in Ogg« .>72.50 - 282.50. »2« 27.2 50 - 2b-2 V); »5« 23250 - 242 50: »0« 212M - 22l>50 »7« 182 50 — 192 50: »8« 125 - t?0 OtroM: baški srem^i in banetski v vTečah 94—98. NJEMU ZAHVALJUJOČ SE ZOBJE BLESTE KOT BISERI ! >Kolynos« odstranja z veliko naglico grde, rumene madeže, uničuje klice, ki povzročajo ■ kj -na" in 5 bele tn lepe. — Poskusite »Kolynos< antiseptično zobno pasto. Povečajte aljaj svojega smel ljaja ■ »Kolynnaom«. Varčujte — kupit« veliko tubo! NAMESTO LETNE BILANCE O ŠPORTU Bežen pogled na lanske športne dogodke brez imen in številk Novoletna Številka skoraj nalaga uredniku vsake rubrike, da sestavi majhno bilanco dogodkov od zadnjega Silvestra, da se Se enkrat ozre nazaj vsaj na glavno, kar je od takrat najbolj slabo vplivalo na »ljegove že tako slabe živce in zato tembolj zanimalo čitatelje njegove rubrike. Zato se menda ponavlja vsako leto, da delajo ta dan bilp-nco skoraj vsi uredniki, najprej zunanje-politični in za njim ostali po vrsti; notranji sešteva domačo politiko, kulturni vse, kar je počilo tamkaj, domači pa kupe nesreč in nezgod, vesele ln žalostne zgodbe iz dneva v dan. Kako bi to bilo. če bi športni držal križem roke? Od prve do zadnje nedelje se ja lani vrtil tudi film o športu, griaj pa zdaj nekoliko prepočasi, sem to tja ob slabi luči ln kar tako, kakor da bi ne imel pravega gospodarja, toda navsezadnje se je le nabralo mnogo lepega, mnogo novega in mnogo tega. kar bo zopet kamenček v bodoči ponosni stavbi našega športa. Dolgo je še do tja, ko bo ta stavba pod streho, na nekaterih koncih ji manjka sploh Se vseh temeljev, toda iz leta v leto je takega gradiva vendarle več in tudi ljudi, ki zmerom znova radi primejo za to delo. Novi časi in novi rodovi g&htevajo to stavbo ln škoda je vsakega dneva, ki mine, ne da bi kaj storili zanjo. Predvsem oni, ki so poklicani, da bi jo gradili, pa nočejo videti te svoje prave naloge. Po običaju b! moralo zdaj slediti dvajset ali koliko kratkih opisov (opremljenih z imeni in številkami) o vsaki športni panogi, ki smo jo bodisi z uspehi ali neuspehi. bodisi navdušeni ali razočarani lani gojili na športnih terenih, poletnih in Rimskih, od Triglava do Vardarja. Po običaju bi moral veljati prvi opis nogometu, poslednji pa »ping-pongu«, na koncu pa bi prišli Se vsi oni, ki sploh niso imeli srportnega sporeda, pa Imajo tudi klube in eeje in vse drugo, kar spada k vsakemu iSK (športnemu klubu). Po običaju bi moral v naslednjih stolpcih o športnem pregledu biti še enkrat omenjen vsak Izmed tisočev, ki je kakorkoli in kjerkoli na besih, zelenih ln Se drugih poljanah — pripomogel, da Je šla športna slava o nas daleč po Širnem svetu, izpuščen pa vsak tisti, ki pri tem ni imel dovolj srečne roke in Je dosegel — nič ail Se celo manj kakor to. Tega vsega v teh vrsticah ne bo, v glavnem zato, ker bi jih bilo mnogo preveč, da bi se mogle naenkrat zvrstiti na omejenem prostoru,- pa tudi zato. ker je v tej številki že drugih bilanc dovolj za ljubitelje takega štiva. Slednjič vas vprašam, ali bi bili zadovoljni s člankom tele vsebine: Dne tega ln tega je bila otvorjena ta ali ©na aezona toda pravzaprav še ni bila otvorjena, ker je vreme ukrenilo drugače. Zato so modri prireditelji spored prenesli ga teden dni pozneje, pa so potem imeli prazno hišo. Upajmo, da Je to bilo zadnjič tako. Ali pa recimo po drugi verziji: Dne te- in tega so se spomnili svojih pravih .nalog tudi aktivni pristaši tega ali onega SK. ki so poskusili srečo kakor nalašč. Silo je krasno, dogodek, kakršnega ne pomni to dobro športno občinstvo. Brez dvoma bo ostal trajno v spominu! Tako bi pisali za prijatelje žoge. enake Sa častilce krone vseh športov, lahke atletike, še bolj slavnostno za navijače ob plavalnih točkah, pa spet bolj umerjeno za peščico »žrtev« ob ograjah na teniških igriščih ali barierah okoli borilnih odrov. Tudi lanska smučarska bilanca v tem ne bi bila izjemna. Povsod je bilo dovolj vsega. da naj bi se nikoli več ne ponovilo, pa S zmagovitemu koncu" uspeh Se za zeleno mizo z nevidnim na- i leno mizo njihovi predstavniki ns trobijo ali še višje » v isti rog z njimi? Slabo Je vse, kar ni sprdtnikom v sodniškem zboru neKje. In tudi ostali njihovi nastopi so prinašali le uspehe, sorazmerne, več ali manj skromne, toda vselej sigurne in vredne imen, ki so za njimi. Da celo v baika-niadi v Bukarešti! Glede nogometa, športa na juriš, najbolj udomačenega in sploh onega, o katerem vse preveč pišemo v športni rubriki (kakor pravijo njegovi neprijatelji), pravzaprav sam ne vem. ali spada na to stran meje med dobrim in slabim ali ne. Veliko slave nam ni prinesel, onstran domačega plota smo bili vse leto precej pri kraju z vsem znanjem in še srečo povrhu, pa je neizogibno, da nas bratje od juga kar na debelo gledajo kakor ostalo provinco. Naj jim bo, toda mi pa se le trkamo na našega zastopnika v ligi, čeprav večkrat s strahom, kakor z veseljem. Zdaj smo v kolu najboljših, ki bo povečano na 12 klubov, pa ni strela, da bi se ne rešili na eno izmed prvih desetih mest. Prvih šest ali sedem pa itak sami od sebe prepuščamo drugim. To pa je v bistvu le premalo za toliko let dela in take kupe žrtev, kakor jih je že terjala ta preklicana žoga. Kdo je na vrsti zdaj. med pozitivnimi? Vsi oni manjši in zato še bolj žilavi v na-Si športni družini, ki so se vsak po svoje trudili, da bi pomagali našemu športu na noge. Tu so kolesarji, ki kljub dolgoletni tradiciji le ne morejo prav na plan, tu so motociklisti, ki po svojih najboljših močeh vztrajno orjejo ledino, tu so teniški igralci, ki neutrudljivo streme za svetlimi vzgledi, iz Zagreba, tu so drsalci, in med njimi pionirji nove drsalne panoge, hokeja na ledu, ki zaman čakajo vsaj ene sibirske zime, da bi jim nadomestila žalostne zime za nekaj let nazaj, tu so — oh vedno zapostavljeni — igralci bele žogice, table tenisa, ki jih nihče ne more dovolj razumeti, da so športniki kakor vsi veliki in še vrsta ostalih. Vsi so delali, vsi so se pehali, toda pot do velikega cilja in končne zmage je tako dolga. Bo pa prišel čas, ko bodo tudi stopili v vrsto prvih mednarodnih tekmovalcev, ko bodo tudi deležni uspehov, napredka, zanimanja in veselja, brez katerih je delo v športu, kakor da bi se ne premaknilo z mesta. In oni s senčne strani O senčnih straneh lanskih športnih dogodkov. bi res ne kazalo pisati preširoko, ker se tako le obujajo spomini na vse številne primere, zaradi katerih je naš šport trpel škodo in zaradi katerih smo morali zmerom znova vzdihovati, da po tej poti še dolgo ne bomo prišli nikamor. Toda ne glede na to sodijo v tako bilanco prav tako kakor oni, ki se jih spominjamo z veseljem. Iz zimskih mesecev našega športnega življenja moramo na tem mestu omeniti dva nevesela dogodka, dovolj znana pod imenoma Planice in Jahorine. Planica odn. njene edinstvene skakalne naprave so tudi letos trpele zaradi hudih zaprek, ki pa so tokrat ostale bolj skrite za široko javnost. Mednarodna smuška federacija Se zmerom ni da! a dovoljenja, da bi smeli zagovorniki nove discipline smuških poletov nemoteno razviti svoje delovanje ln pod tem pritiskom se tudi lanska planiška prireditev ni mogla razviti do nekdanjega bleska. Pri vseh križih in težavah pa so imeli Planičarji boje tudi z domačimi »prijatelji« in tako Je bilo neizogibno, da smo za Planico tudi lani trošili dragocene sile in mnoge denarja, pa ji vendar še nismo mogli priboriti zasluženo mesto v njeni smučarski disciplini. Borba pa je že dosegla višek in se zdaj sigurno bliža režimsko, pa naj ima vsaka vas v Sloveniji svoj športni bazen, v Zagrebu pa šele prepričujejo odločilno gospodo o tem, da brez umetnega kopališča ni športnega plavanja. In če je najnovejše mednarodno tekmovanje z Italijo dvignilo zanimanje za ta šport in naš športni ugled onstran meje, je to za gromovnike pri savezu manj pomembno, kakor pa skromen napredek enega izmed podeželskih klubov za Zagrebško goro, ki glasuje slepo z njimi. V teh okoliščinah se bomo pač slabo pripravili za velike tekme za svetovno prvenstvo v Londonu! Sicer pa smo bili z aferam! sploh uspešni na vseh koncih ln krajih. Afero so imeli naši kolesarji, potem ko so se vrnili z uspelega izleta v Postojno, afero so Imeli table-tenisti, med katerimi je cela sekcija ljubljanske Ilirije izstopila iz saveza, njeni igralci pa so se razgubili v druge, da celo zagrebške klube, vrsto afer in nesoglasij sta Imela Ljubljana in Primorje, preden sta uredila vprašanje Igrišča ob Tyrševi cesti (afero sem imel Jaz z enim izmed podsaveznih funkcionarjev) in še ■UOnega mnogo, Vss prrreC Je bdo Ufc nepotrebnih sfer, mnogo preveč truda ln skrbi Je Slo na račun dolgotrajnih razprav za zeleno mizo, namesto, da bi s« — kakor bi se spodobilo pravemu športniku — našla mirna pot ca edino koristno ureditev v Interesu velikega skupnega cilja. Takšna bi bila bilanca lanskega športnega življenja, brez Imen in brez Številk, razdeljena po drugih vidikih kakor običajno. Toda bilanca brez imen ln brez Številk pa ne zasluži tega Imena in bo treba tem vrsticam dati drugačen naslov. Mi smo samo bežno pogledali nazaj v vse razne vrste naših športnikov in ugotovili na splošno, kaj nas je veselilo, ko smo jih gledali, in kaj nam nI bilo prav, ko so tarnali — včasih pri nas, včasih drugod. Toda delo v športu pri nas do zdaj Se nikomur ni prineslo zadovoljstva ln hvaležnosti in zato Pet mimtt smeha MOŽ NE SME •Ž§ spet zahtevate predujem?« •Oh, ko zahteve moja ienm spet denae gospod ravnateljl* •Tako, Ali smem vprašati zakaj?* •Vi Jo »mete, gospod ravnatelj. Jat pet ne.« PRIHRANEK Trgovec, ki si pogosto umiva roke, pravi ženi, da mu da novo obrisačo. * Varčevati bi moral,* mu reče lena, »življenje je drago. Vidiš, koliko mani ob-risač bi se potrgalo, če bi ti vselej po umivanju pomolil roke skozi okno in si Jih na vetru posušil.« »To ni slaba misel. Toda Jutri bom mo- čudi — vse kar je prav — precej takega, da nam bo ostalo prijetno v spominu. Dogodki, ki smo jih bili veseli Ker Je že tako naneslo, pa sestavimo to bilanco po tej delitvi na dva velika dela. Prvenstvo imajo pri ljudeh reda in sistema prijetni dogodki, pa naj bo najprej ne-Xaj besed o onih, ki bodo ali naj bi bili iz lanske sezor.e — takole se to zapiše — z slatimi ali vsaj bolj vidnimi črkami zapisani v zgodovini slovenskega športa. (Vrst. ni red in množina zlata poljubna!) Po tem nekoliko izdatnem uvodu lahko brez strahu omenimo lansko italijanskemu goslovensko tekmovanje v plavanju in ^vaterpolu, v katerem nam je ljubljanska Ilirija nabrala lepe lavorike. Prireditve so bile tehnično na višku, naravnost ogromen pa je bil njihov propagandni pomen. Letos bodo te tekme še bolj privlačne, kajti štirim dobrim udeležencem se bo zdaj pridružila še Reka in tudi Dubrovnik bo slej ali prej moral priti med to plavalno elito. Uspehi, napredek, zanimanje in veselje, to so postavke s tega velikega turnirja v vodi. Tudi meddržavno tekmovanje med češkoslovaško in Jugoslavijo je bilo za ljubljanske plavače veliko zmagoslavje. Smučarske zadeve so na splošno trpele zaradi pomanjkanja snega (in denarja, kajpa, ob vsaki množini snega), toda tega niso krivi smučarji in zato spadajo s svojimi nastopi v kategorijo onih, ki zaslužijo pohvalo. Ne prav vsi ln ne prav povsod, toda z redkimi izjemami so se držali odlično in postavili cele može, Med njimi velja posebej omeniti vrlega Smo-Jeja z Jesenic, ki je slavil najlepši član v življenju — in ž njim tudi ves jugoslo-venski zimski šport — na dan dne 18. febr. v Chamonixu kjer je v smuškem maratonu na 50 krn zasedel šesto mesto na svetu. Kar verjeti niso mogli svojim očem, ko so se prepričali tam navzočni tujci vsega sveta, da Je ta čudežni smučar doma iz neznane Jugoslavije. To je bil usoeh. ki bo op tal še dolgo nedosežen. Tudi lahkontletl so si po mejem zasluti?5 mesto v prvem delu te bilance za silo. Tudi oni so preživljali težke krize brez sveje krivde in mnogo so morali seiati, da so slednjič prišli tako daleč, da Imajo sedal dve vrhovni upravi, eno Dravo in eno nepravo, ki se trgata za dekrete lz rok soortneera m'nistra. čeprav vse to ni !>o-soeševaio dela na prostem, so slovenski lahko^rieti storili zunaj ogromno delo. Nai*K>lJ viden 1e bil ntihov nastop na medmestnem trobolu 7. Zagrebom in Reogradom. kier «»o nos1«!! zastoprnke oboilh domov poražene Takrat so s« res pri ieli vsi. orranizscila ■'e 'r>Ha na viSku. nn se le p.,Vn:Tf)t.j. ,-i3 Kranica ne oženiš zl^pa. Totia le tam, kj«r se mu nI treba boriti za Druga neprijetna afera lz zimske se-I zone je dobila ime po krasnih smuških terenih sredi Bosne na Jahorinl. Tamkaj je dal takratni minister za telesno vzgojo prirediti nekakšen vsedržavni smučarski izlet, s katerim pa je bilo žal združeno tudi smučarsko športno tekmovanje za najvišje naslove v vseh disciplinah. Zaradi slabih priprav kot posledice prevelike naglice in pomanjkanja tehničnih podrobnosti se je to športno tekmovanje, ki je bilo sicer vsako leto — čeprav skromno, — pa vendar športno na višku, spremenilo v splošno polomijo. Odpovedali so funkcionarji in tekmovalci ln nazadnje še oni, ki so bili navzočni samo kakor gledalci. Savez je imel pozneje mnogo nepotrebnega dela, da je izgladil vse zamere navzgor in navzdol, jahorinski dogodki pa so vrgli na vse naše smučarstvo nepotreben madež ter razburkali mnogo mirnih delavcev v njem. Najbolj pogubno, kar so pokazali, pa je bil dokaz, da so nezdravi športni pojavi po drugih panogah našli pot tudi v vrste naših smučarjev, kjer je dolga leta šlo vse enodušno in z naglimi koraki od uspeha do uspeha. Upajmo, da je bila jahorinska šola zadnja iz tega poglavja. Seveda pa to nista bili edini aferi, ki sta lani obeleževali naše športno žitje in bitje. Povsod smo jih imeli več ali manj mučne in kočljive, več ali manj zapletene in še danes neporavnane. V lahki atletiki oni dolgoletni spor zaradi vodstva dveh zagrebških garnitur, ki si Izmenoma lastita legalnost in edino upravičenost do obstoja in zapovedovanja. V ta spor so seveda vsak po svoje zapleteni tudi funkcionarji vseh lahkoatletskih klubov po državi in namesto, da bi se vse skrbi in sredstva porabila za delo na tekallšču. morajo zdaj podpirati, zdaj podirati one, ki so vsakokrat najbolj legalni. V nogometu oni tradicionalni spor med Zagrebom in Beogradom, ki troši toliko sil, zaposluje ogromen aparat, vpliva na vsako odločitev našega vrhovnega nogometnega foruma in onemogoča skupno in smotreno delo za afirmacijo našega nogometa. Potem pa pridejo neizbežni neuspehi ter vik in krik pri onih, ki niso »na vladi«, pa spet trdo priborjen; uspehi, ki spet niso všeč onim, ki so v opoziciji, če je sklep »vladnih« še tako dober, je onim iz opozicije slab, pač samo zato, ker izvira od drugih. In tako gre ta vojska med »vlado« in »opozicijo« iz leta v leto, skoraj brezupna za opozicijo, dokler se ne menja ves sistem, pa vendar neizprosna, ker so glavni 'nteresl drugje ln ne v nogometnem športu. Ali je kaj boliše pri plavečih? Kaj je onim. ki so v večini, za to. da bi naš plavalni sr>ort po poti, ki njim ne gre v račun l*hko dosegel 'enSe uspehe? Kaj se menita Zagreb ali SnMt za to da so slovenski plpvači v zadnOh letih dosegli serijo mednarodnih rezultatov, če pa. za ze- Zveza slovanskega Sokolstva spaja vse narode V Krakovu je bila 14.ln 15. .m. važna seja predsedstva SSS. Zastopane so bile vse v tej zvezi združene slovanske sokol-ske organizacije; COS, SKJ, ZPS in SBJ, ki so jih predstavljali bratje dr. Bukovski, dr. Klinger, Truhlaf in Kepi češkoslovaško Sokolstvo, Arciševski, dr. Rovinski ln Fazanovlcz poljske Sokole, Gangi in dr. Arsenijevlč Jugoslovensko sokolsko zvezo ter dr. čakarov bolgarske Junake. Po lepem sprejemu na krakovski postaji so se zastopniki podali na grob pok. maršala Pilsudskega ln položili tamkaj vence v barvah svojih držav. Potem so se poklonili spominu največjega poljskega pesnika Mickiewicza pred njegovim spomenikom. Sejo je vodil starosta SSS, br. dr. Bukov-sky, ki je v pomembnem govoru izrazil veselje vseh Sokolov, da so se zopet sestali v bratski la slovanski Poljski k posvetovanjem. Govorili so potem bratje Arciševski, Gangl ln dr. Čakarov. Bratje Poljaki so povabili ostale slovanske zveze na njihov pokrajinski ziet leta 1938. v juniju vLvov. Poročila tajnika, načelnika ln blagajnika so bila soglasno odobrena. Udeležba vseh slovanskih Sokolov na zletu v Pragi je zagotovljena, kjer bodo medsebojni stiki zopet poglobljeni. Prav tako je bil odobren razpored n. slovanske sokolske fioie po zletu v Pragi, od 7. do 10 julija Vsa seja Je pokazala složno, vzorno vzajemno rasnimevanje, bila je polna bratske pre-sntnosti, ki Je našla najmočnejši izraz v sklepu: Sokolske zveae Poljakov, Cehoelo-vakov. Jugoslovenov ln bolgarski Junaki, združene po Skupni slovanski misli v SSS so sklenile v težnji za stvorenje najboljših odnošajev med tesni narodi: Zveze, združene v Zvezi Slovanskega Sokolstva !s njihov! organizacijski deli, iupe, okrožja, društva ln čete, »e ne bodo udeleževale Javnih izjav proti narodu, čigar Sokolstvo ali Junaštvo je včlanjeno v Zvezi Slovanskega Sokolstva. Seja v Krakovu je pokazala lep napredek dela v najvišji slovanski sokolski organizaciji. To izredno veseli vse prave ln prepričane slovanske rodoljube. X. vsesokolski zlet v Pragi Zletne zimske igre bodo obsegale poleg tekem za prvenstvo COS in SSS v smučanju tudi prvenstveno tekmovanje v uaituem drsanju po ledu in v kanadskem lednem hokeja!. Kot kraj prireditve je bil izbran oni kot Slovaške ki leži pod Tatro Tamkaj se bodo pomerili smučarji od 6- do 13. februarja v Tatranski Lomnici, drsalci 6. in 7. februarja isto tam. hokejisti pa bodo tekmovali v sose&čini, v Novem Smokovcu 7. 8. in 9 svečana. Smučarji bodo tekmovali v teku na 50 km. v iz vidin i šk ?m teku, predajaem teku 4 X 10 km, smuku članov in članic. smuSkihl likih obeh kategorij članštva. teku olanic na 8 km. Članov na 18 km, in teku članov III. razreda aa 10 km. Tudi Članice todo imele svoj izmenični tek 4 X 6 km. Zaključna točka sporeda bodo smučarski ekoki 13. februarja. Predzletni znaki so se pojavili t Pragi ie pred meseci Opazili pa smo jih tudi že v Ljubljani. Kakor smo izvedeli, je prispela te dni večja količina predzletnih znakov Ju-goslovenski sokolski matici, ki jih bo raz-pečavala po 2 dinarja. Segajte po njih. nosite jih! Na Češkem jih je bilo dosedaj razprodanih nad č?trt milijona. 7nak je Meč oval, ki Ima v sredini vrisano belo rimsko desetico: nad ovalom je sokol-ptica z razpetimi krili. Nosi se znak v gumbniei. Klub češkoslovaških turistov bo priredil v zletinih dneh v Pragi letni zbor Združenja slovanskih turistov, ki se ga bodo udeležili zastopniki iz Bolgarije, Jugoslavije in Poljske. V tletni spored je bila uvrščena posebna točka: poklonitev spominu velikim sinom sokolske rodoviae in države. Poleg izrazov najglobljega spoštovanja prezide-itu Osvoboditelju se bo Sokolstvo spominia!o svojih ustanoviteljev dr. TvrŠa, Fiignjrja. dr. Šaj-nerja, dr. Jana Podlipnega. načelnika dr. Vanjička, pok. tajaika SSS Vinka Stjepamka in dr. Renate Tyrševe. Je tudi že toliko Idealnih delavcev vrglo ral na zdravnikovo zahtevo napraviti sa- TMISIFA \9 trAMIV/k 4«% OV I« •■«<> ! " J » f f . . dečo kopel, — in res ne vem, kaj naj potem naredim.« V URADU Sef: »Zapomnite st, črnilnik, da glavna knjiga nima svojega imena za to, da bi ne njo polagali svojo utrujeno glavo!« SOLIDARNOST Gospod doktor Je bil poklican k neki družini, kjer je zbolela mlada vzgojiteljica in leži. Preiskuje Jo in preiskuje, toda nobenega bolezenskega znaka ne odkrije. »Slišite*, Ji reče, »saj vam ni nič!* »Res je,* prične vzgojiteljica »veste, le tri mesece mi niso dali plače, zdaj so mi j pa odpovedali službo. Zato se Jim bom * maščevala in bom nekaj dni ležala.* »Imenitna misel,* reče zdravnik, malo se | odmaknite, bom fe Jaz legel. Tudi meni j so dolžni več honorarja le od lanskeg» : leta.* puško v koruzo in pustilo svoje SK ln vse, kar Je bilo z njimi ali proti njim. Toda za njimi so priSli drugi, novi in mladi, in teh je zmerom več, kajti šport Ima globoke temelje v današnjem svetu. Zato bo šel svojo zmagovito pot preko nasprotnikov Planice, preko prirediteljev Jahorine ln preko množice povzročiteljev vseh tistih sporov in afer, ki so ovirale športno delo ln odganjale njegove prijatelje. Ostanite mu zvesti vsaj vsi vi, ki veste, kako važne so njegove naloge ln kako dragoceni so njegovi pravi uspehi. L. Struna. OkolstTO sokolsko društvo ▼ Vojvodini, nameravajo j za milijon dinarjev zgraditi lep sokolski j dom, ki bo oosil naziv po ustanovitelju diu. štve. Malostranski Sokol, ki nosi sicer uradni i naslov Praha IIL. matično društvo preži- i denta Maearvka in drugega prezidenta dr. ! Beneša. bivšega vzornesra sokolskega delavca Josipa Klenke ij prve načelnice COS, s. Miiade Male. je praznoval te dni svojo 50]€tnico. Med članstvom maloetransk« ga Sokola so se udejstvovali tudi jugosloven-ski visoko&olci pred vojno Ln ee prijavljali na svoje poznejše eokolovanje doma. Društvo namerava pomladi zaključiti svoj 50'etni Jubilej t večjim nastopom na vol iaškem stadionu na Strahovu. Napredovanje Sokolstva na Slovaikem. Razvoj sokolske misli med brati Slovaki gre počasi, toda z vso gotovostjo napej. Danes šteje Sokol tamkaj že 160 društev s 46.000 pripadniki, to je priblifino toliko, kakor dravski sokolski zbor pri nas Povprečno pride na društvo 127 članstva. 33 naraščaja in 105 deoe, kar j® zelo ugodno razmerje, boljše od onega na Češkem in Moravskem. V zadnjem času se ustanavljajo tamkaj tudi čete s prav dobrimi uspehi. Lanski ogromni izleti češkega dela COS na Slovaško pričenjajo roditi zelo dobre sadov«. Slovo od vzornega gospodarja Globočnika Jttgoslovenski sokolski koledar je izfel te dni in ga bo založnic* Jugoslovanska sokolska matica pričelo razpošiljati prijavljenim naročnikom Vsebuje poleg koledar-«ke?a dela in raznih vporabn^stnih podat, kov tudi izvleček rz predpisov glede znižane vožnje sokolskih pripadnikov po jugoslovanskih železnicah, dalje členek br. Ganirla o X. vsesokolskem zlet«, br Svaj. garja kritična razmotrivanja o raznih sokolskih vprašanjih in lep propngflndn: čla- Železniki, 2. januarja lUt pred vstopom v Novo leto je zatisnil po dolgotrajnem in hudem trpljenju svoje oči daleč po Škofjeloškem okraju p mini ^©posestnik g. Anton GlobočniK. Kre.pki mož se je dolgo ustavljal bolezni, ki pa kjub vsem prizadevanjem ni popustila Sfer 71 let je omahnil v smrt. Selška do.ina proivsem pa Železniki, so izgubili z njim enega svojih najvidnejših pre istavcikov go spolaJtikega življenja, čigar ime bo oste'o vedno v lepem in hvaležnem spominu. G bIO'*o£nik je vzorno skrbel za družino in obsežno gospodarstvo, pri tem pa j,, bi marsikateri zaslužek tesno, nerazdruži iivo povezan s prospehom Globočnikovega vele-posestv«. Za Železnike, znam pasivni trg, velja vprav to dejstvo posebej podčrtali! ZA OBA ENAKO »Tonček, obljubil ti mt, da ne pojdel na ulico.* »Da, mama*. »In jaz sem ti obljubila, da Jflh bo>S dobi? s šibo, če me ne bol ubogal,* •Da, mama*. »Toda če Jaz nisem držal 6b'fube, Pz tudi tebi ni treba.* ČE SE PREPIRATA DVA... »Kako je bilo pa doma, ko si prinese? <0 spričevalu štiri nezadostne?* »Čisto srečno te Je Izteklo. Oče tn mama sta se začela prepirati, po kom sem s% vrgel, pa sta med prepiranjem pozabila n« mene.* PRIPOROČILO K Sh/nvu je prišel mlad!grelec tn ga pr&= sil, naj mu napiše priporočilo za nekega gledališkega ravnatelja, s katerim se je Shaw dobro razumel. In Shaw Je napi Nt! takole: »Dragi prijateljGospod, ki bo prišel k Tebi, igra Hamleta, Romea, klavir tn biljard Biljard najbolje. Priporočam ti ga!* HUDOBNOST »Svoj glas sem zmtrrrmf* ta Z00.004 din,* reče neka pevska. »Zakaj ti pa zavarovalnica tne&ke noče izplačati?* vpraša druga. je bil rojakom vsetkakor ivest prijatelj, najboljši »vetovalec in dobrotnik. Sokolsko in bralno društvo sta ga »teli v svoje &anfce vrste, sokolu je pomagal pri sanaciji « podporo in čudi sicer ni prikrival svo.ega na. pre.nega mišljenja. Ako nič drugega, ga Je njegov ugledni gospo larski položaj uvedel v vse akcije in načrte domačega kraja Mnogi so »e zatekali k njemu, zlasti zaradi nasvetov, ki jih Je znai dejatj goapi Globočnik preuda no in na podlagi vsestranskih lastnih izkušenj. Njegovo poznavanje zakonov, uredb, predpisov in pravilnikov je bilo splošno znano. Bil je vzoren gospodar in mož. ki je po pravici užival veliko spoštovanje. To je poka. zal tudi njegov izredno ioigt potrreb Ne samo Železniki, marveč posrrefici iz vne Selške doline gori do Sorice. so prihiteli, .'a se poslove na poslednji poti od moža, kise je zapisal v gospodarskem življenju domačega območja ne najvidnejše in častno mesto. Naj mu bo lahek počitek v rodni grudi, a uglednim svojcem izrekamo ob nenado. mestljivi izgubi svoje globoko sožalje! Lep zgled v naši industriji Slovenska Bistrica, 3. januarja Kakor vsa naša podeželska mesta, ima tudi Slovenska Bistrica nešteto siromakov, čeprav leži v njenem območju močna industrija, ki je pa tudi edina gospodarska opora vsemu okraju. Pred božičnimi prazniki je prišel k nam na običajno inšpekcijo eden izmed lastnikov tovarne bakra, ravnatelj Gruber ki se je poleg svojega poslovnega dela pozanimal tudi, kako živijo naši ljudje. Tako se je lahko prepričal, da je v mestu in v okolici mnogo siromakov, posebno otrok, ki hodijo sredi najhujše zime komajda oblečeni m obuti v šolo Pa je poslal uradnico tovarne gdč. Egersdorferjevo, da obišče vse hiše. kjer živijo ti siromaki, in da popiše, kaj vse kdo potrebuje. Ves teden je hodila od hiše do hiše, videla je mnogo revščine, a vse, kar je videla, je skrbno zapisala. Ko je prišel božični reče r, se je v prostrani sobani tovarne zbralo več ko 70 otrok z materami. Prižgali so lučke na drevescu in otroke pogostili z gorkim ka-nek glede so7elovanja ženeva pri sokol. Jjf0!" in poticami. Blagajnik, »dobri atek« skem de'u. Daije bo našel čitatelj v kole- Skofca, je otrokom spregovoril nekaj pri darju nadaljevanje sokolske kronike in sr&nih in iim —- bilo niti malo krvi ln ustne so jim oneme-le. kajti toliko lepih, koristnih reči na kupu si duša siromasnegs otroka ni mogla predstavljati: srajca, čevlji, Skornji, obleka, plašč, čepica, nogavice. Bilo je neka/ družin, ki sc prišle kar s po štirimi, petimi otroki, in vsi so biii obdarieni. Največ, ie veselje pa sta imela pri tem gdč. Egers-dorferjeva in »dobri atek«, ki sta bila sama izbrala in pomerila obleko, pa ste se lahko zdaj v svoje največje zadovoljstvo prepričala, da se nista nikjer v men preveč uštela. Mnogo Je Industrij r Sloveniji in mnogo Je siromakov, ki bi bili lahko vsaj enkrat Čeravno pa se gosp Gk>b^uTkJ domačemu i na ,eto zadovoljni, če bi tisti, ki imajo, t javueuiu žvijenju ni preoči/to posvečal je razumevanjem žrtvovali vsaj del tegi. kar v:, --- , . je žrtvovala naša tvornica bakra. Pri tej priliki naj še poudarimo, da je to ena izmed redkih tovem pri nas^ ki še ni imela niti štrajka niti mezdnega spora, pa niti prcoirs zaradi odpusta, ker sš gresta gospodar ie delavec složno na roko. končno zanimiv pregled vsega slovanskega Sokolstva. V Sremskih Knrloveih. kjer je leta 1904. ustanovil br. dr. Lsza Popovič. znani r.n- srčnih besed in jim dal očetovskih nasvetov za šolo in dom V prisotnost' šefa knjigovodstva FCleina, ki je zastopal odsotnega ravnatelja, so po imenu klicali otroka za otrokom in slednjega takorekoč oblekli od giebaki vaeučiliški proitsor, prvo srbsko « nog do glave. Na obrazih teh rsveisv ni Mornarji o potopu parnlka »Srdja« Ljubljana, 5. januarja, Da/vl Je potoval! sko«i Ljubljano del posadke dubrovntškega parnika »Sndj« Id se je potonil, kakor znano, 28. deoembr& blizu Anvt sa. Od svojih tovarišev v ve* liki smrtni nevarnosti se Je v Ljubljani ločil g Anton Arb, ki Je opravljal službo radio-telegraflsta na potopljeni Ladji. Simpatični g, Anton Arh je po rodu iz Trsta, ima pa svojo rodbino v Celju, kamor g7* zdaj na oddih in kjer bo čakal, da ga Du= brovniška plovba, pri kateri službuje i* 11 let, pokliče v novo službo. G. Arh je vedel marsikaj zanimivega povedati o katastrofi. »Srdj«, tovorni parnik 6.000 ton, je v začetku decembra na otoku Cipru naložil okrog 5.000 ton pirita, da bi ga odpeljal v Anvers. Kakih 50 milj pred ciljem je ob pol 12. ponoči r gosti megli prišlo do trčenja z neko švedsko tovorno ladjo. Parnik »SrdJ« je bE tako hudo poškodovan, da se je že v 15 minutah potapljal. Na nJem Je bilo SJ mož. Z lastnimi čolni se jih Je rešilo kakih 10 in k sreči sta bila v bližini švedski parnik »Swanden« in nemški parnik »Pre« sident Korz«, ki sta rešila ostale. ra,sen dveh. V kuhinji parHka Je voda zalila ln udušila kuharja Simona Sariča, starega 27 let, doma ia Krapnja, mornar H rte to Barič, star 34 let in doma z otoka Vira, pa Je utonil, ko je skočil v morje v upanju. da bo priplaval do kakega čolna. Kuhar Sarlč Je bil sicer samec, a je podpiral številno rodlbino, mornar Barič pa je zapustil ženo tn četevero malih otrok. Oba paraika sta rešeno posadko Srdja« preps-ljala v Anvers, kjer 80 si pomesrečeiMt opomogli od prestanega mraza in strahu. Nekaj mornarjev je še zdaj tam v bolnišnici. Vodstvo plovbe je takoj nakazaJo potrebna denarna sredstva, da so se njeni rešeni uslužbenci oblekli in lahko odpotovali v domovino G. Anton Arh Je bil edini Slovenec med posadko Vsd ostali njeni člani so doma lz Dalmacije. Parnik »Srdj« nI popolnoma izginil pod vodo. S spretnim manevriranjem »o ga spravili s premcem do bližnje sipine, do-čim Je s krmo popolnoma pod vodo. Vzroke usodnega trčenja bodo ugotovili pred pomorskim razsodiščem, (Soiicne nagrade izžrebane Izredno visoko število rešitev —1 Žrebali bomo še tolažilne nagrade LJubljana, 5. januarja. Naposled Je vendarle padla odločitev, ki so jo tisoči in tisoči čitateljev in čitateljic »Jutra« pričakovali z napetim zanimanjem. Da, nagrmadilo se nam je v teku božičnih praznikov in do zaključnega roka v ponedeljek zvečer neznansko mnogo kuvert z reSitvami naših dveh božičnih nagradnih nalog — da toliko se je nabralo tega, da v obilici redakci.skih opravkov okrog praznikov in novega leta že kar nismo zmogli vsega sproti pregledati, šele v teku zadnjih dveh dni smo potem lahko vso to ogromno kopo razvrstili in prešteli. In kaj imo mogli pri tem predvsem ugotoviti? Da odpade glavni dobitek na našo poštno upravo, ki je pridobila z našo božično nagrado težke tisočake za znamke. Sicer pa je lepo število naročnikov vpoštevalo naš božični nasvet in so nam poslali rešitve po več skupaj v eni kuverti. Skupno je priftlo 8206 rešitev Kar se obeh božičnih ugank tiče, ne bomo Še posebej poudarjali, da je ona s krogi bila prav lahka in da ima tudi nešteto variant. Mnogo razmišljanja in ugibanja pa so povzročali trikotniki. Premnogo kje so družbe razpravljale v božičnih praznikih samo o teh preklicanih trikotnikih in po mestnih kavarnah se je pogovor sukal največ o tem. Marsikateri reševalec je pač ure in ure presedel ob skrivnostni podobi razkosanega starinskega spomenika, še ta in oni učenjak se je spravil na reševanje z vsemi rekviziti visoke matematike in geometrije. Po takem je umevno, da je število pravilnih rešitev, ki se nanaša na kroge, daleko višje od pravilnih rešitev glede števila trikotnikov. Trikotnikov lahko naštejete 68. Skupno smo prejeli, kakor smo že rekli, :g206 rešitev. Obe nalogi, kroge in trikotnike, je pravilno rešilo 1415 tekmovalcev, samo krog«? 4856, samo trikotnike pa Ie 98. Ker je za udeležbo pri žrebanju zadostovala že rešitev ene naloge in so oni, ki .so obe nalogi pravilno rešili, prišli dvakrat v poštev, se je torej žrebanje vršilo med 7784 tekmovalci. t žrebanje 2rebanje je bilo danes popoldne v ured= jiiištvu »Jutra«. Komisiji je predsedoval g. glavni urednik listov konzorcija »Jutra« Stanko Virant, upravo »Jutra« so zasto- pali gg. upravnik Andrej Berce, šef lnse-I ratnega oddelka Lojze Novak ln blagajnik France Vrečar, uredništvo pa večje itevilo urednikov. 2reb je odločil naslednje nagrade: Radio »Barcarola« prejme Josip Ga-brovšek, Ljubljana, Masarykova c. 64, fotoaparat: akademik Pavel Kunstler, Ljubljana, Lepi pot 1, otroško kolo: Aglca ArzenSkova, Mozirje, zbirko 10 vezanih knjig revije »življenje ln svet«: Bogomir Guštin, Rače St 181 pri Mariboru, zapestno uro: Joža Terčon, učenec 4. raz. osnovne šole v Kranju, smučI ln blago za smučarski dres: Ivo Otujac, Ljubljana, Masarykova c. 58, drsalke: Viljem Drevenšek, Maribor, Wil- denrainerjeva ul. 13/1., šah: Ladislav Gregi, rudnik Kopaonik, Raška—Lešak, Zetska banovina, kaseta parfuma »Nada«: Ivan Lednik, Celje, Masarykovo nabrežje 8, Štiri kasete »Elida«: Albin šibenik, Sto-žice 170, Ježica pri Ljubljani; Josip Zupan iz Mojstrane; Franc Cesnik iz Ljubljane, Ulica na grad. in Dana Mišičeva, Domžale, Ljubljanska c. 89. 10 zbirk po pet romanov »Jutra«: Slavko župevc v Rogaški Slatini, Marija Lapuh, Idrija, Via Trieste 16, Franjo Vogri-nec, Sarajevo, Berkuša mala 54. Anton Zgonc, gostilničar in sodavičar, Cerknica pri Rakeku, Ivan Srakar. Otočac 175, Matija Šinkovec, Maribor, Magdalenska 25, jurist Boris Zajec, Ljubljana, univerza, Jožef Glavnik preglednik finančne kontrole v Ljutomeru, 85, Slava Suša, Ljubljana Vn. Zgornja šiška 284, ln Jakob Torkar, Novo mesto. Zagrebška c. 18. 10 zbirk mladinskih knjižic »Jutra«: Lojze Urgl, čelovnik 4. p. Loka pri Zidanem mostu, Emanuel Golar, Ljutomer, Emilija Lieske, Ljubljana, Kumanovska 21, Vida Jesihova študentka, Ljubljana, Koroška ulica 18/1., Desanka Treo, Ljubljana, Gosposvetska 4/IL, Norbert Drugovič, Celje, Cesta na Grad, Adolf Sokol, LimbuS pH Mariboru, Milka Pichler, Ljubljana, Pražakova 17/4, Rudolf Kreutz, brivec v Sevnici ob Savi, in Franja Zore. Rakek 133. Kompleten izvod »Tarzana«: Pavel Erzin, LJubljana, Zrinjskega cesta 8/IL, ln Dora Jarc, Kočevje. 10 albumov s slikami naših krajev: Albert Žigon, Ljubljana, Trnovski pristan 4/1., Anica Mihevčeva, LJubljana, Rožna dolina, Ognjeslav Grdslinger, nadučitelj v pokoju, Muta ob Dravi, Josip Langof, robni blagajnik, Senta, Dušan Skerlep. Mala vas 26 p. Ježica, Borut Preinfalk, Ljubljana, Karadžičeva 16/1., Ivo Gaberščik, Bo-logna, Via Foscerari 17. Dušan Grom, Novo mesto. Sv. Florjana trg 5. Slavica Klančarjeva, škofja Loka Stari dvor 9 ln Bogomir Dobnik, Ljubljana, Livarska ulica 7. ★ Tako Je torej sreča ukrenila po svoje in mi sodimo, ia bodo nagrade prav gotove priSle v prave roke ter da Jih bodo nagrajenci veseli. Ostalim, ki jim sreča tokrat nI bila naklonjena, ostane tolažba, da bo »Jutro« kmalu, najkasneje za Veliko noč, spet razpisalo velik nagradni natečaj. Obenem pa so vsi reševalci z obema ugankama Imeli nekoliko oslajene ali Se pravilneje »zasoljene« božične praznike, saj glavni namen nagradnih nalog je, krajšati reševalcem čas ln jim pripraviti nekaj prijetnega razvedrila. Vsem nagrajencem, ki prebivajo v LJubljani in v bližnji okolici bomo poslali pismeno obvestilo, s katerim naj se potem blagovolijo oglasiti v lnseratnem oddelku »Jutra« v Selenburgovl ulici, kjer so nagrade razstavljene v velikem Izložbenem oknu ln oo vse te dni od Božiča sem vzbujale toliko pozornosti. Ostalim reSevalcem iz najrazličnejših krajev Jugoslavije, pa tudi za mejami, bomo poslali nagrade po poŠti. Za pravilno rešitev božičnih nagradnih nalog smo razpisali 45 nagrad. Te Je danes razdelil žreb med one, ld so vsaj eno nalogo pravilno rešili. Ker pa Je bila udeležba pri nagradnem tekmovanja nad vse pričakovanje velika ln Je tudi število pravilnih rešitev nenavadno visoko, smo se odločili razdeliti naknadno fle 100 tolažflnlh nagrad t obifld raznih knjig te »Jutrovfli« zbirk. Izmed onih pravilnih rešitev, ld danes pri žrebanja niso Imele sreče, bomo v petek zato izžrebali nadaljnjih sto tekmovalcev ln Imena Izžrebancev objavili v nedeljski številki »Jutra«. Smučarska šola na nedeljskih izletih Zanimiva prireditev Zvese za tujski promet Ljubljana, 4 januarja. Zver& tujslki promet je že pred božičem pisala smuŠke tečaje, ki niso bili snišljeni kot strnjeni tečaji v teku enega ??amega tedna, kakor so to bili skoro vsi doslej razpisani tečaji, tudi niso bili ti novi tečaji predvideni za eno samo mesto. Namenjeni so bili onim smučarjem, ki jim dnevno delo ne dovoljuje smučanja ob dejavnikih, temveč ie ob nedeljah in pravnikih. Če je že kdo prisiljen, da reducira svoje i*mučanje !e na nedeljo in praznike, si bo želel. da tak dan čim bolj uspešno porabi. Žele' si bo dobrega sne-ga, želel si bo prijetne dražbe. dobre oskrbe, želel bo dobrega vodirka ali tečaja. Vsem terr zahtevam zadosti Zveza za tujski promet v svojih tečajih. Dobro organizirana vremenska služba omogoča vodstvu Zveze odrediti vsako nedeljo in praznik izlet y oni krej, kjer sc snežne razmere res dobre ir. zanesljive. Sposobni smuški učitelji, 'zp-ašani po jugoslovanski zimsko ■•portni zvei-i, so prireditelju na razpolago. T tečaji med katerimi najdemo znana imena Banovec, Zupan, Križman, bodo vodili "ečajnike po lepih terenih, ter jih sproti sprezentativeev kot eo Egger, Stertan in dru?i. Letos je to moštvo doseglo že vrsto lepih uspehov. Gotovo največji leto8-nji uspeh ipa je KAC dosegel proti reprezentanci Rumunije, ki je pretekli teden gostovala tudi v Ljubljani. KAC je svoje goste oba dneva porazil in sicer c 8:0 in 2:L Tečaj za nogometne sodnike Sodniški odbor LNP bo priredil v mesecih februarju in marcu t. 1. tečaj za nogometne sodnike. Nekdanji nogometaši in prijatelji tega športa, ki žele postati sodniki, se vabijo, da pošljejo pismene prijave sodniškemu odboru najpozneje do 15. t. m. V tečaj pa se lahko prijavijo tudi osebe. ki sicer ne žele opravljati izpit pa se hočejo podrobno seznaniti 5 pravili nogometne igre. Podrobna pojasnila v pisarni LNP, Beethovnova ulica. Kdor je Romune gledal ▼ Ljubljani, si paj lahko predstavlja, kakšna mora biti ijrra Celovčanov, da eo porazili tako sijajne teh-ničarje in taktičarje, kakor to Rumuni. Ilirija, ki se je v tekmi z Rum um pokazala v ie precej dobri fomni. je ▼ tem tednu stalno in trdo trenirala, tako da je do> eegla svojo polno formo. Zato opozarjamo občinstvo, naj ne ta« modi lepe prilike, da vid! napeto in zanimivo tekmo ▼ hokeju na ledn, polno brzine in tehničnih fine* Občni zbor SK Kranja Za športno življenje v Kranja so težki pogoji Te dni so imeli v Kranju ob precej številni udeležbi občni zbor SK Kranja. Predsednik dr. Demšar je uvodoma pozdravil vse navzoče ter se zahvalil vsem za požrtvovalno delo in trud, ki so ga doprinesli za razmah športnega življenja v Kranju. Obrazložil je nadalje vse težkoče, e katerimi se mora klub boriti in pozval vse težkoče, s katerimi se mora klub boriti in idealne športne delavce, naj tudi v bodoče vztrajajo na začrtani poti. Vsa nadaljna poročila funkcionarjev so izzvenela v ugotovitvi o veliki brezbrižnosti, s katero spremljajo naši merodajni faktorji športni pokret. Po porazni ugotovitvi, da glede skrbi za razvoj športa pred-njačijo Kranju skoraj vsa gorenjska mesta. je občni zbor poveril novemu odboru nalogo, naj se s primerno resolucijo obrne na odločilne faktorje in Jih skuša v večji meri zainteresirati za domače športno gibanje, predvsem za čimprejšnjo zgraditev odn. dovršitev letnega kopališča. O tem je izčrpno govoril tudi ing. Gros, ki Je podal poročilo plavalne sekcije, katera mora gojiti plavalni šport v mrzlih savskih valovih. pa je kljub temu zmagala na plavalnih tekmah v Radovljici, čeprav Je razpisani pokal po plasmanu v skokih ostal tamkaj. Od sekcij je bila tudi letos najbolj agil- na nogometna, ld je pokazala res lep napredek in uspeh. Moštvo SK Kranja si je priborilo Jesensko prvenstvo v L razredu ljubljanske skupine in ima tudi največ izgledov, da si bo priborilo v preostalih dveh tekmah dokončno prvenstvo v tej skupini. Vsega skupaj je moštvo odigralo 47 prijateljskih, eno mednarodno in 12 prvenstvenih tekem. Klub je posvetil mnogo pozornosti juniorjem in baš v začetku prvenstvenega tekmovanja se je pokazalo, kako velikega pomena je bila ta pozornost za dosego njegove sedanje pozicije v prvenstvu. V novi odbor so bili nato Izvoljeni gg. dr. Demšar kot predsednik ln Dyml, Ing. Gros, Horvat, Janša, Jarc, Kern, Lieber, Ogorelc, Osojnik, Potušek, Roje ln dr. Sitar kot odborniki. Pri slučajnostih Je občni zbor Izrekel Igralcema žgurju in Malcu, ki sta bila lani spomladi obdolžena tvornega napada na sodnika, popolno zaupnico in pohvalo za njuno trajno korektno športno vedenje. Tek SmK Ljubljane na Pokljuki Ob zaključku tekmovalnega tečaja, ki ga je imel trener Kuisma na Pokljuki, se je vršil tek na 10 km. Rezultati so pokazali prav lep napredek v6eh tekačev. Proga se je delila v dva dela. Namen prvega dela je bil preizkušnja tehničnega znanja tekmovalcev, kjer sta pridobila Jakopič in Močnik lep naskok. Drugi del je pa bil v tehničnem oziru mnogo lažji. Uspehi tekmovanja so bili naslednji: 1. Jakopič G usti 41:48 2. Močnik Cveto 45:27 3. Rotar Franc 46.24 4. Starman Lado 49.04 5. Dekleva Milen 59:40. •aka ▼ tej smučarski disciplini. Kajti m •portnika bodi najprej domovina! Na Holandskem je skupina bivših nogometašev ustanovila svoj »klub starih« (»old bpy«, hočejo pri nas de jati bolj učeno), ki si je izbral med ostalim tale glavna članska pravila: 1. člani ne smejo uživati alkohola, razen po mastnih jedeh, 2. za mastne Jedi veljajo vse razen Jajčnih in S. člani sploh ne smejo uživati jajčnih jedi. Prijeten klub, tale »klub starih«, ki mu bržkone ne bo treba daleč naokoli iskati zvestih pristašev. V Beogradu bodo Imeli za praznike tale nogometni spored: jutri ln v soboto revan-žni tekmi za zimski pokal med BSK in Baskom odn. Jugoslavijo in Jedinstvom, v. nedeljo pa mednarodno tekmo med državno reprezentanco in dunajskim Rapidom. Tretja revanžna tekma za zimski pokal med Gradjanskim ln Concordijo bo že danes v Zagrebu. Smniki pring pri Maribor«. V nedeljo 9. t m. priredi agilni motoklub »Pohorje« smuški jCring, in sicer na 5 km dolgn progi Studenci—Laznica. Start za to zanimivo prireditev to v nedeljo 9. t m. ob 13.30 pri gostilni Rechberger, ▼ Studencih, cilj pa pri Gračnejevi gostilni v Lazmicd pri Limbušu. Tekmovali bodo v dveh kategorijah, in sicer motorji do 500 om3 ter motorji $ prikolico. Prva dva plasirana v vsaki kategoriji boeta prejela lepo nagrado. Tableteniški turnir za klubsko prvenstvo 2SK Hermesa bo danes. Discipline: 1. single gospodov, 2. single dam. 3. double gospodov in 4. mixed-double. Začetek turnirja bo ob pol 10. dopoldne, udeležba je za vse članstvo obvezna. SK Ljubljana.- Dan«6 ob 18.80 obveze« trening liginega in rezervnega moštva. Igramo na dva gola. Postave na običajnem me* sto. V nekaj vrstah Avstrijec Josip Bradi, ki se ponaša z redko slavo, da je v Planici dosegel najdaljši smuški skok na svetu, je na novega leta dan in v nedeljo nato skakal v močni norveški konkurenci v Innsbrucku in Gar-misehu. Obakrat je tudi letos pokazal svoje veliko znanje ter dosegel največ točk in najdaljše skoke v borbi z močnim Norvežanom Raidarjem Andersenom. V Innsbrucku je imel 226.5 točke in skoka po 76.5 ter 72 m, boljše od Andersena z 220.7 točke in skokoma 72.5 in 72 m, v Garmischu pa prav tako 228.6 točke in 2 skoka po 74 odn. 80 m pred Andersenom z 227.5 točke in skokoma po 73 in 80 m. Znani Sorensen jc bil celo četrti z 209 točkami in znamkama 68 odn. 71 m. šele pri drugi reprizi v Oberammergau je Andersen prišel do prve zmage, to pa tudi samo zato, ker je Bradi padel. Kaže torej, da Je ta skakač še zmerom v odlični formi in je nadstometr-ski skok v Planici uspel res najbolj vrednemu zastopniku te panoge. Na Norveškem so z veseljem zabeležili vest in jo poslali tudi v svet, da je na eni izmed velikih skakalnic skočil njihov ju-nior Olaf Haavik 83 m daleč. Planiški vzgledi vlečejo torej polagoma tudi gori na severu, kjer po imeli še nedavno toliko govoriti zoper Bloudkovo zgradbo v Planici. Kakor smo tukaj Ze zaplsa'1, je hotel Birger Ruud s svojo mla^o ženo takoj po poroki, ki je bila pred kratkim, odpotovati v Ameriko, da bi tamkaj pokazal smuško skakanje, obenem pa nemoteno ln kakor se svetovnemu prvaku spodobi preživel me-ri*>np te^n« Bireer na se 1e po sestanku z zao*opmki norveške smučarske zveze odločil. da bo o*tal rtoma in rajši nastopil na FIS tekmah v Lahtiju od 24. do 28. | februaria. na katerih bo branil naslov po- Službena vremenska poročila po stanja z dne 5. t. m. Bateto-Planlca 870 m: —22, »olnčno. mirno, pršič 100 cm, Kranjska gora 810 m: —19, solnčno, mirno, pršlč 70 cm, sankališče in drsališče uporabno, Erjavčeva koča na VrSiču 1501 mt —12, solnčno mirno, pršič 130 cm, Dovje - Mojstrana 650 mt —18, aalnčno, mirno, srei 35 cm, Sv. Križ nad Jesenicami 1000 mt —17, solnčno, mirno, 10 pršita na 40 podlage, na osojnih straneh sren, Bled S10 m: —14, solnčno, mirno, srež 30, Jezero zamrznjeno, drsališče uporabno, Pokljuka-Sporthotel 1S00 m: —15, sclnčno, mirno, 15 pršiča na 100 cm. Sv. Janez v Bohinju 5S0 m: —17, lahna megla, srež, 50 cm, Zlatorog v Bohinja 530 mt —13, solnčno, mirno, srež 40 cm, Dom na Komnl 1520 mt —15, solnčno, mirno, srež 160 cm, Skalaški dom na Vpglu 1540 mi —17, solnčno, sever, 5 pršiča na 150 cm, Jezersko 890 m: —16, jasno, mirno, 15 pršiča na 40 cm, Kote na Krvavca 1800 m t —12, solčno, mir no, srež po robovih spihan sneg, 30 cm, Kote na Vellld Planini 1585 m: —12, solnčno, srež 120 cm, Skofja Urita S50 mt —16, rahla megla, mirno, 8 pršiča na 20 podlage, Dom na Polževem, 620 m: —14, barometer se dviga, solnčno, mirno, pršič 25 cm, Kote na Kureščku 833 m: —15, solčno, mirno, 5 pršiča na 40 cm, Dom na Mrzlici 111S m: —12, solčno, mirno, 15 pršiča na 45 cm, Kote pod Kopo 1317 m: —12, solčno, mirno. srež 120 cm. Sv. Marjeta v 2»ebeh, 884 m: —15, solnčno, mirno, 10 pršiča na 20 cm podlagi, Rossinijev humor Rossini je rad mnogo ln dobro jedel. Tudi sam si je znal pripraviti okusna jedila. Nekoč je bil povabljen na kosilo h gospe, ki ga ni baš v obilni meri postregla. Ko se je poslavljal, mu je gostiteljica deiala: — Upam, da bom imela kmalu čast, va» znova videti na kosilu pri m»ni. — Seveda, je odgovorit Rossml, takoj zdaj, če hočete. Rossini ni Imel obzira do nikogar. Nekoč je Igral portugalski kralj v Parizu njegove skladbe na violončelo. Ko je končal, je vprašal velikega mojstra, kakšna je njegova sodba. — Za kralja ni slabo. Sicer pa niso vladarji odgovorni za tisto, kar delajo.., S9 je odrezal Rossini. Nekega dne je prišlo k Rossini ju zastopstvo mesta Pesara s sporočilom, da mu nameravajo odkriti spomenik. Prosili so ga, naj bi sam prisostvoval odkritju. — Kaj bo spomenik drag? Je vprašal Rossini. * — Okrog dvajset tisoč lir. — Dvajset tisoč lir? Dajte Jih meni, obljubim vam, da pridem določenega dne ln se postavim na podstavek. Tako boste imeti najbolj originalen spomenik, meni pa bo dvajset tisoč lir prav prišlo... Rossini Je bil nekoč do ušes zaljubljen v neko pevko, ki ga Je tudi rada videla. Toda smola je bila ta, da je pevka te bila nekaj vezana na tenorja, ki je skrbno pazil nanjo. Rossini si je izmislil za svojega tekmeca maščevanje. Spisal je "ovo opero, v kateri Je moral peti tudi tenor Postavil mu Je pa nekatere glasove tako visoko, da jih kljub vsemu prizadevanju ni zmogel. Pogrešil je in z napačnim petjem spravit pevko iz ravnotežja. Ta je bila na ne-artčnega tenorja tako razsrjena, da je zle-tets »aravnost Rossini ju y naročj* >JUTRO« St t — 8 Četrtek, & L 1938 ..Dragulj v diademu" Angleški ključ do Vzhodne Azije — »Dolina dišečih voda« — Kanton in Kantončani — Zakaj silijo Japonci na jug Kitajske Zimsko oranf« Pred dnevi so Japonci začeli izkrcavati svoje čete v Južni Kitajski, da bi izvršili odločilni napad na Kanton. Ker so začeli že izvajati tudi blokado v tem delu Kitajskega morja, je nastalo na Angleškem novo vznemirjenje zavoljo Hongkonga. Kako resno gleda angleška vlada na te stvari, je najbolje razvidno iz tega, da je sklenila to mesto, ki ga od časa kraljice Viktorije imenujejo »najlepši dragulj v diademu britskega Imperija«, močno utrditi. Obenem se spet ponavljajo vesti, da bo odposlala na DaljrJ vzhod močno vojno brodovje. Hongkong je za Angleže ključ do Vzhodne Azije. Postal je borza Daljnega vzhoda in važno središče svetovnega kapitala. Znamenit pa je tudi po svoji lepoti, ki se po njej kosa z Riom de Janeino. Prekrasen je njegov evropski predel, Viktorija, ki se vzpenja po sočno zelenem pobočju Picka, spodaj, v »dolini dišečih voda«, kar pomeni Hongkong po naše. pa leži pristanišče z desetimi kvadratnimi miljami vodne površine, ki je neštetim svetovnim potnikom in mornarjem najlepše pristanišče na svetu. Mesto leži na otoku, njemu nasproti pa leži na celini najemno ozemlje Kovlun. ki je prav za prav hongkonški tovarniški in ladjedelni-feki predel. Sest ur plovbe po Kantonski reki navzgor, ki se pri Hongkongu izliva v Kitajsko morje, leži mesto Kanton z 861.000 prebivalci. Kanton je tudi z železnico zvezan s Hongkongom in s Kovlunom. Tako za Hongkong, kakor za Kanton je bilo Izredno važno da so zadnje leto dogradili 1300 km dolso železniško progo do Han-kava v središču doline Jangceja Dogradili so jo delno z denarjem, ki bi ga morala Anglija dobiti po boksarski pogodbi od Kitajske, pa ga je že 1. 1930 Kitajski vrnila To progo napadajo že več tednov japonska letala. Kanton ima v moderni Kitajski posebno mesto. Tu je središče za vse blago, ki ga prevažajo v velike kitajske province Kvamgsi. Kvangtung in Kvajčav ali pa iz njih Kantonci spadajo kakor prebivalci vse kvangtunške pokrajine med najna- Lep skok na drsališču prednejši del kitajskega ljudstva. Sunjat-sen, vodja kitajske revolucije, ki je odpravil kitajsko cesarstvo, je bil Kantončan. Tu se je rodilo kuomintanško gibanje in od tu je korakalo k svoji zmagi. Neštevil-ni izseljenci Kantonci pošiljajo danes svoje težko zaslužene prihranke v domovino, da bi se vsaj na ta način udeleževali borbe proti japonskim vdiračem. Ker so tu trenutno edina vrata, »kozi katera je Kitajska še zvezana s svetovno trgovino v Pacifiku, so se Japonci odločili, da mesto zasedejo. Cim jim to uspe, tedaj bi bila Cangkajškova Kitajska že ma-lodane Izolirana od vsega sveta. Angleži pa se boje, da bi boji za Kanton privedli do incidentov v hongkooškem področju-Zato se pripravljajo za ta primer. 2e sedaj si išče na tisoče Kitajcev pribežališča v Hongkongu in v resnem primeru utegne priti do še hujših položajev nego v šanghaju. Za sedaj so se Angleži odločili, da svoje ozemlje utrdijo, ln da zaprejo preko 20 milj dolgo mejo med Kovlunom in provinco Kvangtumg. da bi preprečili množestveno bežanje Kitajcev na svoje ozemlje. Kakšne drugačne ukrepe bodo še storili, ni znano Vsekako je gotovo, da bi japonska blokada Kantona ogra-žala tudi plovbo v Hongkong in tega Angleži ne bi mogli gledati brez stvarnega odpora. Trojčke )e povila v J , f - ' ~ - .'J Takole orjejo sneg na avtostradi Berlin-StetOs Proces proti Jagodi Obtožen je političnih in kriminalnih zločinov — Pobeg siru ni uspel ;m Š ii Julija Dufrenctova z Martlnlquea je ženska, o kateri pišejo te dni vsi francoski dnevniki Povila je trojčke, dva sina in eno hčerko O bivšem šefu G. P. U. ln predhodniku sovjetskega »notranjega ministra« Ježo-va. Jagodi, ki ga je dala stalinovska železna roka spraviti v zapor, so že večkrat poročali, da se je usmrtil. Te vesti niso bile točne, kajti sedaj poročajo iz Moskve, da se bo razprava proti njemu vršila v drugi polovici tega meseca Res je le to. da je ležal Jagoda dalj časa v kaznilni-ftkom lazaretu v Butirkih živčno popolnoma razstrojen, sedaj pa se je popravil in ga tudi zopet po cele ure zaslišujejo. Ta zasliševanja so sicer brez pomena, kajti mož je svojo obtožnico prejel že ob začetku preteklega tedna. Sovjetski glavni državni tožilec Višinski ga je v tej obtožnici obtožil cele vrste političnih in tudi kriminabiih zločinov-Seveda mu očita »trockizem« in pa to, da je v zvezi z več višjimi častniki in drugimi dostojanstveniki, ki so jih med tem že ustrelili, pripravljal atentat na Stalina in Vorošilova. Razen tega ga dolžijo milijon- skih poneverb in tatvine denarja ter dra^ gocenosti, ki so pripadale na njegov ukaa ustreljenim »političnim zločincem«. Na zadnje mu zame rja jo še to, da je hotel večkrat pobegniti iz sovjetskega paradiža, ki ga je pomagal tudi on spreminjati v »raj«. Ko je začutil, da se mu prestol pri G. P. U. maje, je dal po posredovanju nekega grškega trgovca naložiti ogromno vsoto denarja na neki bančni račun v F1-ladelfiji. Ko so ga degradirali na ljudskega komisarja za prometne zadeve, je za/~ Cel popivati. Po neki orgiji je z dvema če-kistoma skušal v avtu pobegniti na Finsko, pa mu to ni u^ipelo. Vrniti se je moral v Moskvo tn v past, ki so mu jo tam nastavili. Med preiskavo je njegovemu nasledmku Ježov-u baje uspelo, da je izsilil povratek velikih vsot, ki jih je bil Ja* goda naložil v inostranstvu, in nekih dokumentov, ki jih je poslad na Francosko ln ki Soviietiko Rusijo zelo kompromitirajo Zato se razprava sedaj lahko izvede. Da-li bo javna ali tajna, pa še ni znana flarrls Legg je v Ontariu dokazal svojo veliko spretnost na ledu s tem, da je skočil preko mizice, na kateri je dama pila čaj Drama zaradi obleke Danski rentnik je v navaln besnosti ustrelil ženo, nato pa še sebe Neki 55-1 etn 5 rentnik iz Aalborga se je te dni strašno razkadil, kei je doznal, da si hočeta njegova žena in hči že zopet nabaviti novo obleko. V prepiru, ki je nastal zaradi tega, je pograbil velik samokres in začel kakor brez uma streljati okrog sebe. Pri tem je ženo smrtnonevarno ranil, hči pa, kii jc bila samo obstreljena, jc pravočasno zbežala, čeprav ji je tekla kri iz ran na obeh lokah. Njena prva pot je bila v najbližje sosedstvo, kjer je alarmirala znance ter jih prosilla, naj ukrote očeta. Ko pa so sosedi vdrli v hišo, so našli rentnika v naslanjaču mrtvega Pognal si je sam kroglo v glavo. V trenutku, ko se je ustavil rešilni avto pred hišo, kjer se je odigrala krvava drama, se je vrnil iz šole domov dvanajstletni sin rentnika. Sosedi so se zavzeli zanj ter ga med neutolažljivim jokom odpeljali drugam. Rentnik, ki je izvršil krvavo dejanje, si je v mladih letih pridobil veliko premo- ženje v Južni Ameriki. Toda od tam je tudi prinesel tropsko bolezen, ki se je od časa do časa javljala v napadih besnosti. V takšnem napadu je nesrečnik pokončal svojo ženo in sebe. V začetku igra, na koncu požar V sbbi enega izmed največjih njujorških hotelov so se otroci te dni igrali »električno železnico«. Po neprevidnosti pa je šinila iskra iz naprave in kmalu se je vnel ogenj, ki je zajel celo nadstropje. Neka deklica v starosti pet let in neki 34 letni nastavljenec hotela sta se zadušila v dimu, 25 drugih oseb je bilo ranjenih. Nekateri so se rešili s skokom skozi okno, pod katerim so držali gasilci razpete ponjave. Pariška razstava ne bo podaljšana Francoska država ne prenese finančnega rizika rehitevanje Nemški Izletniški avto se je s potniki zrušil v 70 metrov globok prepad v Dolomitih — Trije mrtvi, 14 hudo in 11 lahko ranjenih Iz Milana poročajo o hudi avtobusni nesreči, ki se je primerila vozilu, s katerim se je pripeljala ob koncu leta večja družba Lz Stuttgarta na izlet v Dolomite, Na Cesti Val Badie med Corvoro in Bruneck-kom je hotel šofer prehiteti neko vozilo, pri tem pa je udaril ob zaščitni zid na mostu in avto je treščil s potniki v 70 m globok prepad, kjer je obležal v strugi reke. Avtomubilisti, ki so hiteli po cesti kma- Podlasica usmrtila dojenčka V W«.lhui»t-u pri Sue«sexu se je prikradla podlasica v otroški voziček in oklala malčka 110 vratu in obrazu tako hudo, da je otročiček zaradi ran umrl. lu po nesreči, so videli katastrofo im takoj poklicali -eševalce. Ti so se morali z vratolomnimi prijemi spusfti v prepad, kjer je na dnu ležalo popolnoma razbito vozilo. Med razbitinami so odkrili tri mrliče. Štirinajst potnikov je bilo močno poškodovanih, 11 pa lahko ranjenih Karabinjeiji in alpmci so pomagali, da so nesrečnike dvignili iz prepada. Ranjcnce so odpeljali v bolnišnico v Brunecku, kjei so lažje poškodovane obvezali in jih petem z vlakom odpravili v Stuttgart, odkoder so prišli. Hudo ranjeni pa so ostali v zdravniški oskrbi Avtobus, ki se je razbil, je bil pred usodno vožnjo popolnoma nov »n najmo-derneje opremljen. Lastništvo trpi zaradi tega občutno škodo. Francoski senat je storil te dni dokončni sklep, da se svetovna razstava iz lanskega leto, ki je privabila v Pariz ogromno tujcev. letos ne obnovi. Ta sklep je napravil v francoski javnosti slab vtis, ker ne bo imel Pariz letos nobene takšne privlačnosti, kakršne so lani mnmile obiskovalce svetovne r^stove v francosko prestolnico. Pariš/ki tisk obžaluje, da ne bo razstava podaljšana tudi zaradi tega. ker je g tem odstranjeno učinkovito sredstvo ze mir, kar je ipapeški nuncij v svojem novoletnem govoru izrecno nasrlasil. Senat je odklonil podaljšanje rarstave predvsem rz finančnih razlogov. Finančno stanje Francije ni tnkšno. da bi mogla država tvegati še nekaj sto milijonov frankov za podjetje, ki se o njem ne ve, kako Nov tip angleške puške »Daily Telegraph« poroča, da bodo v angleški vojski v kratkem uvedli novo puško. Ta Up bo tehtal trikrat toliko kakor puške, ki so zdaj v rabi in bo Imel dvojni kaliber Izstrelki bodo tako močni, da bodo lahko prebili jeklene plošče pri tankih-Angleški vojaški strokovnjaki proučujejo ta čas tudi tip novega topa za boj proti tankom. Brez skrbi za VaSe perilo. Lepo in čisto bo oprano, ako ga boste prall s PERION pralnim praškom. — Poizkusite ln uporabljali ga boste vedno 1 _ 5 Se bo izplačalo. Poleg tega je morala tu1-! j vlada upoštevati pritisk, ki je prihajal iz i province. Tam so namreč ljudje tožili, da jim je Pari*z lansko leto odžrl vse obiskovalce. ki dru-srače vsako leto prihajajo tudi v manjša mesta. Posledice potresa v Peruju Kakor poročajo iz Lime, je povzročil nedavni potres v Peruju veliko škodo. Po uradnih vesteh znaša število človeških žrtev 125. zasebno pa se govori celo o 500 žrtvah. Več sto hiš bodo morali zaradi poškodb nanovo pozidati. Ctiamberlamov sin, topničar Sin angleškoga min. predsedniika, Fran-cls Neville Chamberlain se je dal uvrstiti v vrste angleške suhozemne vojske, m sicer kot navaden topciičar, Šest dni v nmetnem ozračju Belgijska letalska poročnika Stijns ln Abraham sta se dala v nedeljo, lanskega 26. decembra zapreti v tlačno komoro da bi v njej prebila razne poskuse. To je bila ena tistih komor, %v katerih je mogoče ustvarjati na umeten način razne temperature in zračne pritiske in na ta način razmere, ki vladajo v velikih ozračnih višinah. Raziskovalca sta hotela komoro ostaviti šele letos v nedel jo 2. januarja. Aparati in steklena okna so omogočala nadziranje obeh mož, ki bi lahko v sili ušla iz komore tudi skozi poseben izhod. Dala sta možnost za celo vrsto opazovanj, ki sta jih sporočala zun^niemu svetu no telefonu. Na zadnje pa nista mogla zdržati toliko časa, ko-sta nameravala. Izeubila sta m>n*rtno tek in nezadostna prehrana ni ostala brez posledic za niiiu. Na Silvestrovo zvečer so ju morali iznustiti. Vendar na sta znanosti moe'a sporočiti marsikaj važnega. Lep dar: Zgodbe brez groze Amerika se oborožuje Ameriška vojna mornarica v Tihem oceanu bo v kratkem ojacena a »uriml novimi torpedovkami: Moffett, Macdougal, Balch tn Wlnslow, katerih gradnjo so zaradi napetega mednarodnega položaja pospettli 135 dni v nezr vesti Američanka Ida Smithova je pred štirimi meseci padla 3 40 m visoke strehe na zemljo ter obležala nezavestna, Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer se je ftele čez 135 dni osvestila. Ves čas njene bolezni so jo hranili z mlekom skozi cevko, Japonci prenašajo topove Takole so japonski topulčarji prenašali artilerljo čez neki most, Id so ga jim umikajo« se Kitajci razstrelili tik pred nosom V 19 letih 25 vojn Kak&na je bilanca zadnjih devetnajst »mirovnih« let ? Nad vse razveseljiva... V teh 19 letih je bilo na svetu namreč samo 25 vojn, ki so tega imena vredne. Francija je imela l 1925. vojno proti rifaklm Kabilom. Anglija je imela vojne na trškem, v Egiptu, v Arabiji in Indiji, Italija Je imela vojno v Abesiniji. Rusija se je borila proti beli armadi in Poljski. 1.1, d. Na vsem s*'etu bi našel strašno malo dežel, tn ena med njimi je Norveška, ki se lahko ponašajo s tem, da v po v ornih letih Se niso imele prilike pokazati svojega orožja v praksi... Mraz v Bolgariji Zadnje dni je tuli v Bolgariji občutno padla temperatura. M' s la, bolga ski T, i-slav. je pokrit z nad dva m debelo enečino odejo. V mnos h kmjih tia kmetih so se zaradi mraza pojavili tropi volkov, ki nad-leNu, če smem vpralali, koliko časa pa ste zdaj ie vdovec"?« ga je naposled prekinil lord Darling. VSAK DAN ENA »Ali sliši« ščinkavca. kako lepo ftčinka?« »Kakšen ščinVavec? To je vendar moj bronhijalni katar!« (»Dask Familie Blad«) »JUTRO« it i 9 Kulturni Karel Novy pregled T torek, 11 1 m. bo ▼ ljubljanski drami literarni večer, oa katerem nastopita češkoslovaška pisatelja Josel Hora in Karel Nov?. Danes predstavljamo občinstvu romanopisca Karla Novega. Fo svoji življenjski ueodi zavzema Karel Nov? med sodobnimi češkimi pisatelji dokaj osamljeno mesto. Njegov življenjepis, ki ga je prvi v Jugoslaviji opisal dr. Oton Ber-kope« v božični številki »Jutra« leta 1935, spominja na biografijo Maksima Gorkega ali Knuta Hamsuna, ki sta se tako rekoč vt dna« povzpela v višino kulturne in umetniške pomembnosti. L. 1890 v Benešovu pri Pragi rojani Karel Novy je bil sin bene^ov-skega peka in se je bil moral zaradi družinskih razmer Se sam izučiti očetove obrti.. Tako je naposled zašel med vandrovce in je na svojih pol i kanjih po deželi spoznaval življenja in človeške odnose mno«<» bolje kakor premnogi absolvent visoke tole; ob-askaval je tedaj podotce »univerze« kakor Maksim Gorkij in ko se je l^til pisateljevanja. se je pokazalo, da je '<&ilo tako šolanj? prav uspešno. BeneSov e svoje e&olioo ie zanimiv kraj. /ii daleč od Prag«, vendar je kakor sleherno £e6ko ali moravsko mesto, ponosen na svo-t« lokalna izrodila, ki segajo nazaj k Žižki. Te masto je bilo pred vojno na glasu tudi salo. ker je v njegovi tesni bližini grad Ko-eopižte, na katerem je takrat gospodoval avstrijski prestolonaslednik Frane Ferdinand žrle«? sarajevskega atentata. Ta mogočaik je gospodarsko obvladoval vso okolico in starejši pr5bivsici Benešova ga imajo še vedno ns svežem spominu, saj so ga lahko spoznavali! z onih strani, ki ho bile Širšemu svetu prikrite. Spoznali so pod masko cesarske Visokosti grabežljivega in nasilnega grašča-&a, čigar trda pest i«1 ležala na eksistenci mnrxT'h ' "f ^v Tudi o?e poznejšega a-vtorja češkega romana o sarajevskem atentatu je občutil prestolonaslednikov pohlep po posesti; ko je namreč zašel v stisko, so njegovo majhno pegast pognali na dražbo in tako je postala asi mogočnega gospoda iz Konopišta. Karel ~Vov? je bil še mladenič, ko je — baje na pritisk iz Konopišta — prišel pod obtožbo, da *čuva mladino, medtem ko jo je v resnici organiziral za prosvetno delo v napredni smeri. Počasi se j s pozne jši romanopisec povzpel med novinarje in pridno delal v redakciji dunajskega češkega dnevnika. Leta 1918 je "bil dunajski dopisnik »Hrvatskega lista«, potem ko je že nakaj časa 6odeloval t maffiji. Po prevratu ga srečujemo pred-^em med političnimi delavci. L. 1919 je bodoči pisec »Atentata« govoril nad rakva-mi Principa. Grabeža in Cabrinoviča v Te-reoinu. Bil je član raznih redakcij V zad- njih letih je med vidnim! urednik! »Narodnega osvobozeni«. kjer usmerja kulturno rubriko. Preko iurnalfajtike' ki je včasih dobra priprava za pisatelja, je prišel Karel Nov? v literaturo. S seboj je prinesel obilen zaklad življenjskih izkušenj, bistre pogiede na človeka in njegovo družbeno {f^oblematiko. v konfliktih in borhab izostren čut za življenjsko realnost, obeneqi pa seveda evež in ki-pač pripovedni t^ient, ki si je vedno bolj pridobival tudi tormalnih kvalitert. Ze * romanom >Mč^tecko Rafkov« je opozoril nase. Njegov ^ajvečiji dosedanji tekst pa je trilogija železni krog«, ki obsega romane »Pa-ni B a š o 50 latnici Srpske kr. akademije nauka in objavlja nekrologa dr. Franu Lorgerju in dr. Ljudevitu Pivku, dr. Oton Berkopec (Praga) pa otSirneje prikazuje življenje in delo 6lovečega češkega zgodovinarja Josefa Pekara, ki je umrl lani v Pragi. V Slovstvu ocenjuje M. Abramič ptujski list »Arhaeologische Karte von Jugoslavien« (delo B. Klemenca in B. Sarie). V Novak Grafenauerjevo »Karolinško katehezo«, Fr. Baš »Jugoslovenski isforiski časopis«, Ohme-larove »Les minoritčs nationales en Europe centrale«, in Sueftov spis >Der national? Kampf in der Siidsteierinark 1867 bis 1897«. J. A. G. poroča o Kubovem spisu »Cestv za slovanskou pisni 1885—1929«, Vilko Novak pa o reviji »Vasi szemle«, ki jo izdaja v Zgom-bathelyu madžarski slavist dr. Avgust Pavel. V Društvenem glasniku so poročila o Zgodovinskem društvu, o Študijski knjižnici in O Banovinskem arhivu v Mariboru. V prilogi se zaključuje druga knjiga Arhiva (šašel-Ra-movš. Narodopismo gradivo iz Roža). »Puh češke poezije« se glasi naslov kratkega predavanja, ki ga bo imel 11. t. m. na literarnem večeru v dramskem gledališču vodilni češki pašnik Josef Hora. Le rod-kokdo Je v toliki meri kakor on poklican spregovoriti o tej temi, aaj Je Jate! Hora BaJznaiilLiepOi poezija. O pomika Bori ta njega pomen« objavimo v sobotni MeiviDd podrobnejši informativni članek. Iz Julijske krajine Kmetijski natečaji Zadnja leta je propaganda za pospeševanje kmetijstva nekoliko popustila. Posebno tako zvane žitne bitke se ne razvijajo več tako živahno bi glasno kakor pred 12 leti, ko so se pričele, pač pa »o se uvedli posebni natečaji, ki ao se razširili na razne kmetijske panoge in se razdelili v pokrajinske ln državne. Te dni se zaključijo tretji letni natečaji, ki ao bili razpisani za lan3ko leto. Preteklo nedeljo so bili v posameznih pokrajinskih glavnih mestih razdeljene nagrade, ki so bile razpisane v okviru pokrajinskih natečajev, prihodnji teden pa bodo v Rimu nagrajeni Se najboljši izmed onih, ki so pri pokrajinskih natečajih dosegli prva mesta v posameznih kmetijskih panogah. V goriški pokrajini je bilo razpisanih za preteklo leto 8 natečajev, tako za širjenje enotnih vrst žita, za racionalno urejanje zemljišč, za Čim večje pridelovanje koruze in krompirja, za travnifitvo Itd., v tržaški pokrajini pa prav tako večje Število, n. pr. natečaj malih posestnikov za največji pridelek žita, za odstranjevanje kamenja s kraških travnikov, za gradnjo silosov za senike. Za higijensko urejanje gnojišč, itd. Slišni natečaji so bfli razpisani tudi na Reki, v Puli in v Zadru. V Trstu je bilo razdeljenih skoraj 400 nagrad v skupnem znesku preko 80 000 lir. K nagradam za kmetovalce v tržaški pokrajini je prispevalo kmetijsko ministrstvo 25.C00 Ur. Poleg drugih so bili nagrajeni Ivan Eler iz Milj. Anton Mrhar z Razdrtega, Lojze Tavčar lz Dutovelj, Albina Cernetova lz Tomaja ln Ludvik Gabrijelčič iz Praprotnega pri Nabrežinl. V Gorici je bilo razdeljenih okrog 150 nagrad, tam so bili nagrajeni v enem ali celo več natečajih poleg drugih Oskar Pahor lz Prvačine, Ivan Volčič iz črrnifi, Josip 2gur lz Podrage, F ran jo LMznik lz Poljubina, Pave' Kosmač z Ledin, Lojze Kovačič iz Idrije ob Bači, Karel Rudolf iz Lom pri Črnem vrhu, Mihael Golja s Se-la pri Podmelcu, Anton Hrast iz Livka, Anton Klanjšček iz Vrtojbe, Ciril Uršič iz Idrskega, Ivan Gorkič iz Preserja pri Komnu, Josip USaj iz 6t. Petra pri Gorici, Jakob Cemažar lz Novakov pri Cerknem, Ivan Vitez iz Vrabč, Fr. Trošt iz Lo-žie pri št. Vidu na Vipavskem, Andrej Bregant iz števerjana, Karal šavnik iz Bilj in France Pregelj iz Vipave. Posebej so bile nagrajene tudi nekatere mlekarske zadruge. V okviru državnega natečaja za najboljši pridelek koruze v goratih krajih je idrijski posestnik Ivan Golja iz Idrije prejel najvišjo nagrado v znesku 2.500 lir. Golja bo moral v Rim, kjer mu bo Musso-lini izročil nagrado. A D I 0 Četrtek, 6. januarja LJubljana 9: Cas, vreme, poročila, spored. — 9.15: Veseli zvoki (plošče). — 9.45: Misijonsko predavanje. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Otroška ura (gdč. Manca Komanova). — 11.30: Koucert Radijsksga orkestra. — 13: Cas, vreme- poročila, spored, obvestila. — 13.20: Skrajšana opereta »Cornevillski zvonovi (plošče). — 16: Švicarski ljudski napevi (Malenškov trio). — 17: Kmetijsko predavanje. — 17.30: Koncert. Sodelujejo: g. Afclivoj Kučič, prof. Mar jam Lipovšek in Radijski orkester. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Božične pesmi poje Ciril-Metodov zbor v Ljubljani, vodi g. L. Puša. — 20.40: Šaljapin poje (plošče). — 21: Slovenska lahka glasba (Radijski orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Kvartet mandolin.. Beograd 17.30: Violinski in klavirski koncert — 20: Pest ar glasbeni spored. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 20: Zvočna igra. — 20.30: Božične pesmi. — 21: Orgelske skladbe. — 21.30: Božične pesmi. — 22.30: Ples. — Praga 20: Orkestralni koncert češke glasbe. — 22.20: Zvočna igra. — Varšava 20: Operetni večer. — 22.05: Komorna glasba. — Dunaj 11.45: Simfonični koncert — 12.50: Lahka godba. — 15.40: Komorne skladbe in plošče. — 17.40: Zvočne slike. — 20.L;5: Dogodivščine saksofonove familije. — 21.30: Violina (Vaša Prihoda). — 22.30: Umetniške piošče. — 23: Ciganska godba. — Berlin 19.10: Neot-ičajni zvoki. — 20. Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 19.10: Pester koncertni spored. — 20: Koncert solistov. — 21: Spored po željah. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Siuttgart 19.15: Plošče. — 20: Koncart Chopinove glasbe. — 21: Orkestralni koncert: Dvorak. — 22.30: Vesela muzi-ka. — 24: Mozarlov koncert. Petek 7. januarja Ljubljana 11: šolska ura: Naša mladina za izšeljeniško mladino (vodi gdč. Julija šušteršič). — 12: Odmevi iz Koroške (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14.15: Vreme, borza. — 18: žena v glasbi (gdč. Vida Rudolfova). — 18.20: Slavne pevke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut za planince. — 20: Večer lahke glasbe. Sodelujejo: Radijski šramel, Radijski orkester ln piošče. — 22; Cas, vreme, poročila spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Ruske romance. — 17.25: Vojaška godba in narodna glasba. — 19.50: Plošče, zborovsko petje, narodna in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Orkestralni in violinski koncert. — 20.30: Arije in pesmi. — 21: Klavir, operetna muzika in ples. — Praga 19.15: Operetni večer. — 20.15: Zvočna igra. — 20.55: Iz ru?kih oper. — 22.S0: Plošče. — VarSava 19.35: Pester glasbeni spored. — 20.05: Simfonični koncert. — Dunaj 11.25: Koncertna ura. — 12: Lahka glasba. — 15.35: Lisztove pesmi. — 16.05: Plošče. — 17.30: Koncertna ura. — 19.25: Dunajska pesem. — 20.05: Spevoigra »Ruska svatba«. — 22.20: Plesna muzika. — Berlin 19.10: Lahka glasba. — 20: Zabaven spored. — 22.30: Koncert solistov ln orkestra. — Miinchen 19 10: Odlomki iz zvočnih filmov. — 20: Pester spored. — 22.30: Prenos lz Berlina. — Stuttgart 19.15: Koncert malega orkestra ln solistov. —-20: Spored za lovce tn druge prijatelje narave. — 21: Orkestralni in zborovski koncert. — 21.80: Nove plesne skladbe. — 22.30: Plošče. — 24: Nočni koncert.. Natečaji za natege 8 1. januarjem je bOo racqpukudh veft natečajev sat učiteljska, službena mesta m šolah V„ IV., ki ni. kategorij«. Natečaji se nanašajo na učiteljska službena mesta ▼obče in posebej ▼ pokrajinskih glavnih mestih. Tako so biM poleg drugih razpisani natočajl za službena mesta na osnovnih Šolah UL kategorije v Trstu in IV. v Gorici, Pult ln na P-eki. v smislu razpisov se smejo natečajev udeležiti učitelji s najmanj 5 let službe ki v okviru te dobe s najmanj dvema letoma služtoe na osnovnih Šolah vttjUi kategorij. NatečaJnSd bodo morali napraviti tudi poseben ustmeni izpit. Prošnje za pripustitev k natečajem bo treba vložiti do konca februarja pri oddelku za natečaje pristojne Šolske oblasti v omenjenih mestih. ____ K prošnjam bo treba piOožltl naslednjih 9 od upranraih, političnih. Šolskih tu zdravstvenih oblasti potrjenih ter pred-piano kolekovaalh dokumentov: potrdilo o italijanskem državljanstvu, učiteljsko diplomo, poslednje izpričevalo odnosno sek o' točkah, doseženih pri zrelostnem izpitu, ali kakšno drugo nadomestno izpričevalo, izdano od prosvetnega ministrstva odnosno ravnateljstva učiteljišča o končnih šolskih uspehih kandidata, rojstni list, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo, da je kandidat včlanjen v fašistični stranki odnosno v njenih borbenih, vseučiliških, mladinskih ali ženskih organizacijah, obči kazenski list ter fotografijo s podpisom, ki ga potrdi za kandidata pristojni podestat ali lcakžen notar. Potrdilo, da je natečajnik vpisan v fašistično stranko mora biti Izdano na kole-kovanem listu (po 4 hre) od tajništva pokrajinske zveze, v katero je kandidat stvarno vpisan. Vse takse in ostali stroški za te proSnje znašajo preko 50 lir. Prošnje, ki jim vsi omenjeni dokumenti ne bodo priloženi, ne bodo vpoštevane. V primeru, da bi bdlpro- __T roku IS dni pritožita pri prosveb« neon nrfntetnstvu »per Izločitev lz natečaja. Izpiti se bodo vršili bržkone kooeo potrio^i aH ▼ pričetim poletja. Drobne novice Uspeh T tolt Listi poročajo, da * teJjstvo na Šolah t Vo-larjih to Trnovem na GoriSkem doseglo poseben uspeh. Do konca preteklega leta so pripravili vse učence ki učenke 4. In 5. razreda obeh osnovnih SoJ, da ao se včlanili ▼ faOstor- ske mladinske organizacije. _ Polovično voznino je prianala uprava epenskega tramvaja članom večjih družin (s 4 aH več člani) za nedeljske telete 1z Trsta na Opčkie ln okolico. Izletniki se bodo morali odpeljati lz mesta vsako ne-. del jo pred 16. uro, z Opčm nazaj v Trst pa pred 21. uro. Vozni listki se bodo prodaja- ' U po 2 UrL Novi »prejemi r fašistično staranim. V tržaAko fašistično zvezo Je bdlo te dni na novo sprejetih 82 mlndeničerv iz vrst onih. ki so se udeležili abesinske vojne- Med njimi Je 38 fantov iz najbližje meetoe okolice bi z dežele. Listi, ki so objavili njihova imena, pristavljajo, da je to že sedmi sezmam mladeničev, ki so bdli kot bivši bojevniki sprejeti v stranko. _ V Puli nameravajo letos zgraditi novo palačo podružnice italijanske emisijske banke. Palača bo v centru mesta. Imela bo tri nadstropja tn poleg nje se bo dvigal 25 m visok stolp. Zgrajena bo v srednjeveškem slogu, kakor so bili vsi nekdanji plemenita.«,ki gradovi v IstrL Vprav te dni je Skupina delavoev že pričela kopati temelje za novo zgradbo. Pred goriškim sodiščem je bil 22-leted Anton Vidic obsojen na 2 meseca zapora, ker se ni pravočasno prijavil k nabora. Obsojen je bil na tako majhno kazen zaradi tega ker se je prostovoljno odzval pozivu k sodni razpravi. Trikraljevska križanka Pofez: 1 domala žnval; 5 del pohižtva; 9 jugoslovenska reka; 10 vzklik, 13 manjši od molekula; 24 italijanska avtomobilska znamka; 15 španski bikoborec; 18 francoska členica; 19 nasprotno od vere; 21 olikan; 23 on (nemško); 24 reka v Afriki; 26 tuja kratica za približno; 27 ima:o žitarice; 29 član družine: 31 od (italijansko); 32 žgana ilovica; Kar pik: 1 moSko krstno Ime; 2 fara krava; 3 nota; 4 nakana; 5 rek" v Bolgariji; 7 francoski pisatelj; 8 izgovarjam j koncem molitve; 10 plin; 11 gre (francosko); 12 antiseptično zobno sredstvo; 16 ploskovna mera; 17 isto kot 14 počez; 20 arjak; 22 pokrajina v Afriki; 25 žensko krstno ime; 27 vprašalni zaimek; 28 kraUca za nevarnost 4 X 3 5 6 1 a 9 40 M. M 13 m r B K 46 PH 13 \9 20 M ^ M 25 2J> H H 29 30 31 ■ 31 n 33 35 Hi n H if KB H s? Ho M H H M5 kt H8 ■ s© U 54 52 Si si SS Si M 5d 33 bi (francosko); 34 Jut; 36 jugoslovenska reka; 38 igralna karta; 39 glasbeni instru-msnt; 41 meomet; 42 divja žiVal; 44 predmet, ki privlačuje; 48 trgovska računska kratica; 49 polica (francosko); 52 oče (sr-bohrvatsko); 54 označba suverena; 55 moško krstno ime; 57 žensko krstno ime; 58 reka v severni ItalijL na morju; 29 Šahovski Izraz; 30 oče; ?5 majhna usta; 37 žensko krstno ime; 39 dai-matineki otok; 40 praivec; 42 se nahaja, ob vodah; poleg 42 moško krstno ime; 43 in (francosko); 45 ploskovna mens; 46 moško krstno ime; 47 krstno ime slavnega psvca; 50 zaimek; 53 vzklik; 56 ime črke. Rešitev novoletne križalike Vodoravno• 1, 103, 154 in 247: Prijatelj ne bodeš za zlo pač mi vzel, resnobne besede na praznik vesel, ni praznik, predragi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan. — 52 in 212: Srečno naj bo tisoč devet sto trideset osmo leto — 25: Erato — 26: Neblag — 27: Old boj — 28: Jelša — 30: le — 32: Eva — 33: še — 34: Ia — 35: Pat — 36: Ep — 37: Imena — 40: era — 43: Neda — 46: Sp« — 49: Drina — 51: teda — 54: oval — 55: ino — 56: Alah — 57: im — 59: ara — 60: na — 61: orel — 62: ča — 63: Rina — 65: odeja — 69: ar — 70: et — 71: od — 73: an — 74: s. r. — 75: veja — 76: or — 78- ti — 79: nona — 82: Watt — 85: Ita — 86: uta — 88: ora — 90: Aron — 92. Ifer — 93: Anka — 94: če — 95: sprt — 96: pek — 98: Tael — 100: ep — 101: Miro — 102: raze — 108: le — 109: A. M. — 110: to — 111: ocena — 115: vi — 116: dar — 119: led — 121: p. n. — 122: ko — 124: A. G. — 125: mar — 126: ar — 127: oda — 128: era — 129: ob — 130: ata — 131: da — 132: gaz — 133: siv — 134: kri — 136: »e — 137: ko — 139: od _ 140; At. — 141: ekd — 142: evi — 144: et — 145: ad — 146: ko — 148: ab — 149: neo — 150: nac. — 151: or — 153: a. d. — 166: alat. — 167: dan — 168: re — 169: Prus — 170: led — 171- K. A. C. — 172: ep — 173: toga — 175: da — 176: m. p. — 178: sta — 179: oj — 181: vo — 182: Ig — 183: br. — 185: ko — 186: Irma — 189: Verd — 192: Po — 194: re — 196: Om — 198: Bonač — 200: stil — 201: nrav — 202: as — 203. oja — 204- so — 205- gos — 207: Rir — 208: sa — 209: ju« — 210; A. Sič --221: NuSa — 222: torek — 224: Rim — 225: Sto« — 226: sin — 227: Sedan — 228: Er — 229: ha — 231: S. I. — 232: Ra — 234: atr. — 235: K. K. 236: koran — 238: umetno — 241: čutara — 245; SUd, . Navpično: 2: re — 3: I-rena — 4: Java — 5: ata — 6: to — 7: L n. — 8: Jeseničani — 9: n. b. — 10: el — 11: baš — 12: ogenj — 13: šolat — 14: zla — 15: Ad. — 16: Z\\ — 17: ložač — 18: oj — 19: aj — 20: če? — 21: mlad — 22: Istra — 23: Va — 24: zlitina — 29: Spalato — 31: Emona — 36: Enare — 38: Eno — 39: UraJ — 41: Roma-nofob — 42: an — 44: Eberswald — 45: do — 46: S. S. — 47: polovicar — 4S: sv. — 50: Iva — 52: sled — 53: ah — 56: aroma — 58: karat — 64: Iran — 66: dete — 67: eja — 68: ja — 72: Din — 76: otrok — 77: bralec — 78: Topola — Oplenac — 80: ns — 81: ar — 83: t. k. — 84: ta — 86: uprizoritev — 87: pezeta — 88. Otelo — 89: asr — 91: Ren — 95: sin — 96: pas — 97: Ko-Iog — 99: le — 101: M. Z. — 102: re — 104: navada — 105: emirat — 106: endogene — 107: padavica — 112: Ema — 113: nato — 114: Arad — 117: dekada — 118: razdor — 119: leseni — 120: Erivan — 122: kosa — 123: obed — 135: re — 137: kanal — 138: obilen — 143: Noe — 146: Kajuta — 147: Odesa — 152: rž — 155: pod — 156: rt — 157: zdaj — 159: previs — 160: reporteri — 161: aktivnost — 162: šematbzmi — 163: Lombroso — 164: ep — 165: n. r. s. — 171s Kotor — 174: Oger — 177: preja — 180: Bo5 — 184: Logatec — 185: Karst — 187* mi — 188: al — 190: ra — 191: dv. — 192s pa — 193: os — 195: Bosanka — 197: Mo sor — 199: nit — 204: Sušiik — 206: sir — 209: Jud — 211: Cehov — 213: trume — 214: im. — 215: boj se — 216: eo — 217» tarče — 218: ss — 219: Onore — 220: t« ' — 221: nered — 223: Kari — 227: stan — 230: daj — 231: I. N S. — 233: aut — 234* ate — 236: ki — 237: ne — 238: uj — 239: en — 240: ta — 242: ti — 243: ad. — 244: aL — 245: »v. — 246: la 7Felice Natale; smrtnih grehov Povest Iz Casarovovlh dni Saj si nisem bil mogel misliti drugega, kakor da bom zadel ob odpor fanatičnega človeka; a zdaj sem videl, da stvar, ki zajema svojo moč iz resnice, nikakor ne potrebuje obrambe gorečih privržencev, ker se razvija samoumevno kakor pomladno popje v blagoslovljenih aprilskih dneh, med tem ko se iz človeške pretkanosti in človeške slabosti siromašno zgrajena stavba bogoslovske kazuistike, ki sem se ji bil zapisal z dušo in telesom, sama od sebe ruši zaradi pomanjkljive nosilnosti svojih lastnih opor. Ne da bi bil sam kaj slutil, mi je dal torej Vol-torini pri tem mojem prvem obisku v Časi Rossi strahovito lekcijo, in da ni bilo Onorifia de Vecchiti in spiska kardinalov, da ni bilo Silvestra Monte-catinija in Lorenza, kdo ve, ali se ne bi bil že tedaj sredi poti vrnil in izprevidel, da je spričo človeške slabosti vsaka igra s tem, kar je večnega in neminljivega, jalova. Toda Vecchiti in Montecatini. Rim in Perugia so mi bili na misli, in globoka modrost casertske-ga filozofa mi takrat še ni mogla odtehtati lestvice časti in dostojanstev naše presvete Cerkve. In tako sem po najinem kramljanju, ki je tra- 53 jalo malone do jutra, ves razdvojen ln vendar ne omajan, v svojem sklepu, podal Enricu in Feliciti roka Na Enricovo vprašanje, ali •• 9e vidiva, sem odgovoril, da me pot večkrat privede v Caserto, ter vprašal, ali se smem prihodnjič spet oglasiti, kar mi je z veseljem dovolil. V tem, ko sem še ugibal, kakor bi najbolje izvedel svoj načrt, sem bil še nekajkrat gost v Vol-tornijevi hiši. Pod izmišljenim imenom sem si zvijačno pridobil zaupanje in prijateljstvo plemenitega starca, ki me je uvedel v najgloblje skrivnosti svojega neba in svojih zvezd, kakor tudi v zakone nastajanja in ginevanja na Zemlji. Ob njegovi zanesljivi roki sem smel preromati vse stvarstvo od konca do konca, in njegova desnica je dvigala kopreno iznad vprašanj, ki so bila meni, duhovniku, vekomaj zaprta. Po njem sem izpregledal; pod njegovim vodstvom sem se dotaknil tudi poslednjih ugank človeškega življenja. Pred zgovornostjo njegovih ust in neizprosno doslednostjo njegovega razuma so se zidovi, zgrajeni od kratkovidnih dogmatikov, rušili kakor jerihonsko obzidje pod bučanjem Gospodovih trobent; in tako sem tiste čase že mislil, da sem postal tudi iaz brezbožnik kakor on. in si na tihem zatrjeval, da je prav za prav že od nekdaj tako. Pogosto in mnogo sva se prerekala drug z drugim, in njegova krasna Felicita je bila priča najinih razgovorov na hišnem pomolu ali v laboratoriju, ki so trajali neredko od polnoči do zgodnjih jutrnjih ur. Voltorini ni niti slutil, koga ima pred seboj, nikar že tega, da prihajam k njemu z Janovo glavo. Njegovo zaupanje je bilo preveliko, njegova nedolžnost prenerazdružljiva z vsem njegovim nravstvenim bitjem, da bi mu bilo kdaj prišlo na um, poizvedovati odkod prihajam in kdo sem. in tudi Felicita je bila v svoji dobroti in zaupljivosti pravo dete. Tako ni bilo le mogoče, da sem, ne da bi me bile zasledovale prežeče oči, brezskrbno odhajal iz Čase Rosse po starih casertskih ulicah ter izginjal onkraj velike ceste med vrati bližnje škofovske palače, ampak moja nesramnost mu je c^Jtf nekega večera izvabila skrivnost, da je prav on pisec knjige »De origine mundi«. Zgodilo se je takole: Prinesel sem knjigo, ki mi jo je bil poslal Ono-rifio de Vecchiti v znani namen, s seboj. Spretno sem obrnil najini znanstveni razgovor nanjo ter pokazal Voltoriniju neko mesto, drzno trdeč, da mi je nerazumljivo. S svojo običajno ljubeznivostjo je mladeniški starec takoj začel razlagati, in ko sem se delal še vedno trdoglavega, se je zanesel v pravo gorečo vnemo. Jaz sem pa vse. kar mi je razložil, nalašč spet in spet zavijal v nasprotje, tako da je na- zadnje ves razjarjen zaropotal: »Ne, tako tega nauka nikakor nisem mislil!« Še tisti mah sem opazil na Felicitinem obličju izraz strahu; toda Enrico se očividno ni zmeni3 zanj, kajti nadaljeval je, ne plašeč se nevarnosti, v katero se je podajal, in rekel: »Ali ve, da 6em spisal to knjigo jaz in nihče drug, to, Felicita, mi je popolnoma vse eno; tu gre za znanstveno resnico in spoznanje!« Vzlic globokemu osramočenju, ki mi ga je ne-vedoma pripravljal, sem v duši kar zavriskal pri teh besedah, in vzradoščeno srce mi je zašepetalo: »Vito, najdi način, da ohraniš priznanje tega kri-voverca nedvomno in neovrgljivo v rokah!« In v tej strastni želji, ki mi jo je vdihnil pohlep po škrlatnih gubah in vodilnem položaju v vatikanskem konciliju, sem premagal stud do samega sebe, ki me je davil za grlo. Kar na lepem sem jel govoriti o tem, da sem aa. da se duh. kakršen je vaš. ki je predrl v vsa brezna spoznanja in za-popadel ničevost vseh zemeljskih reči, ne plaši niti misli na svoj lastni konec Težave ljubljanskih sadjarjev in vrtnarjev Za vsako koristno stvar fe treba neznansko mnogo truda V sejni dvorani Kmetijske družbe je polagala ne-davno račun podružnica — matica Sadjarskega in vrtnarsikega društva v Ljubljani. Ta podružnica je bila edina na mestnem pomeriju pred inkorporacijo okoliških občin, sedaj pa imamo v Ljubljani kar šest podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva Na lansksm občnem zboru so nekateri izrazili željo, da bi se občni zbori ne vršili več kakor doslej v gostilniških prostorih, temveč kje drugie. Odbor je upošteva! te želje. 2al se je izkazala ta novotarija za škodljivo, kajti obisk občnega zbora še ni bil nikoli takr pičel od vsega početka delovanja podružnice. Tako se vidi tudi v tem primeru da je tradicija močnejša kakor vsi dobri domisleki. Namesto obolelega predsednika g Zelen-ka je otvoril občni zbor delavni nadzornik v pok. Josip Štrekelj. Z žalostjo je ugotovil pičlo udeležbo, pozdravil došle goste in zb-orovalce ter z veseljem poudaril, da je bilo delo v preteklem letu prav živahno, saj je podružnica organizirala lepo uspelo razstavo o priliki ve'esejma. priredila poučni tečaj za sadjarske pomočnike, imela celo kopo predavanj, ter tudi praktično skrbela z škropljenjem sadnega drevja za napredek in koristi svojih članoT. Med letom je umrl dober sadjar in vrtnar g Luka Šetina, čigar spomin so zboroval-ci nočastili. Tajnik g prof. Anton Lovše je podal v skrbno izdelanem izčrpnem poročilu pregled društvenega dela v preteklem letu. Dolga leta je uživala podružr.ica za svoja predavanja brezplačno gostoljubje v mineraloški predavalnici na univerzi. Lani je to ugodnost izgubila ter je morala plačati za svečavo, kurjavo in snaženje od vsakega predavanja 100 din. Poizkus krtja tega zneska s prostovoljnimi prispevki pri predavanjih se ni obnesel. Letos je univerzitetna uprava črtala zaostale zneske in spet dovolila brezplačno uporabo predavalnice, tako da so spet zagotovljeni ljubiteljem narave vsako sredo prijetni večeri. V preteklem letu je imela podružnica devet prav odlično obiskanih predavanj, iz katerih so dobili poslušalci marsikatero važno izkustvo za praktično delo v svojih vrtovih. Na željo članstva je podružnica organizirala tečaj za vzgojo sadjarskih pomočnikov. ki bi jim člani lahko z zaupanjem prepustili sadjarska in druga dela na vrtu, posebno pa snaženje. obrezovanje in škropljenje drevja. Tečaja, ki je trajal 28 teoretskih in 26 praktičnih ur, se ie udeležilo 36 kandidatov, od katerih bo pa pripu-ščenih k izpitu le petnajst; ostali pa so bili zaradi slabega posečanja odklonjeni. Iz-pi* bo v januarju, ter bodo tako imeli ljubitelji vrtov že to zimo na razpolago za-nesliive delavne moči. Vsa zahvala gre podpredsedniku g. Štreklju, ki je vodi! ta res potrebni tečaj. Da bi se n oglo izvesti čim uspešnejše zatiranje raznrh sadnih škodljivcev, je nabavila podružnica letos dve prevozni škropilnici, za kateri je prepustil brezplačno shrambo odbornik g Olup. Vsem dobrotnikom in pospeševate-ljem podružnižničnega prizadevanja za dvig sadjarstva in vrtnarstva v Ljubljani predvsem banski upravi, mestnemu poglavarstvu, Kmetijski družbi, kakor tudi časopisja gre vsa zahvala. Blagajnik je bil zadržan zaradi razstave malin živali v Beogradu, pač pa je poslal poročilo, iz katerega je razvidno, da je v preteklem letu zraslo število članstva za 15 tako da šteje sedaj 333 članov. Ves promet je znaša! 27 156 din, kar je prav lepa svota za razmeroma majhno društvo Posebno hvalevredno je tr^ba omeniti razveseljivo okolnost. da ni skoraj nobenih zaostankov pr: č!anarini. kar bodi za vzgled mnogim drugim društvom Pri volitvah je bir soglasno izvoljen za predsednika vlad. svet g dr I;ran Spiller - Muvs. ?a pod predsednico gospa Klučerko. za odbornike pa gg Lovše Zelenik. Strekelj, Gom-bač. Olup, inž. Mastnek, inž Levstik Koruza in Dremg Za revizorja sta bila postavljena gg šinimtr in Šušteršič. Pri slučajnostih je občni zbor pooblasti! odbor, da «rr.e po potrebi kooptirati v od bor ugledne sadjarje. k; bi se priselili v Ljubljano. Na t* se ie razvi.a na pobudo nadsvetnika g Bukovca zelo razgnana in temeljit:. debata o zatiranju voluharja v mestnem območju, (i Bukovec je naglasil. da je truba /a zatiranje tega nevarnega škodljivca na>ib vrtov naravnost poklicnega lovca, ki razpolaga t dolgolet. izkušnjami in dovoljnim števi , m pasti Pr,poroči' je že lani odboru, na; naur.e podružnica znanega vo!uhar*kega l< \ea Kiadmka i/ Rovt pri Logatcu, ki razpolaga s tristo pastmi. Izdatek 10 do M) d'n za vrf n: v nekakšni primeri z koristjo zatiranja V Svci imajo obvezen zakon in*na'ašč eo. to nastavljene lovce, ker se pač zavedajo velikanske škode. ki jo povzroči ta pretkani glod.^ sc yisako leto. Tudi izven Ljubljane bi se mo- rale razne sadjarske podružnice bolj posvetiti temu vprašanju G Bukovec vprašuje, zakaj ni odbor izvedel njegovega koristnega nasveta Prof Lovše mu odgovarja, da je bil Bukovcev predlog v odboru prav simpatično sprejet, do izvedbe pa ni prišel, ker se je na poziv v »Sadjarju« prijavil en sam član. Pri pretresanju tega ža'ostnega pojava se je poudarilo, da ljudie takšne notice prezro. Bilo bi treba pač poimenomt vsakega člai.a opozoriti na važnejše dogodke v podružnici Pravilno je poudaril g. Bukovec, da se mora pri nas vsaka, naj bo še tako potrebna in koristna stvar, izvesti naravnost z vnebovpi jočim ti udom. Odposlanec glavnega odbora je priporočal najetje žirovskega lovca Krošlja. k; računa le od komada ujetih škodljivcev. Zatirati je treba tega škodljivca v zgodnji pomladi, marca, preden oze!enijo travniki. G ravnatelj Lap je pripomnil, da ima v mestni vrtnariji za preganjanje voluharja tri pare najcenejših in zelo uspešnih lovcev, podlasic. G Bukovec je nadalje zahteval, da stopi podružnica v stik z mestnim poglavarstvom, da ono na podlagi zakona o zatiranju živalskih in rastlinskih škodljivcev pod-vzame energične mere proti vsem onim lastnikom vrtov, ki se ne menijo za zatiranje škodljivcev. Ne gre tu Ie za preganjanje voluharja, temveč tud za uničevanje raznega plevela, ki se kljub obstoječim zakonskim predpisom po nemarnosti lastnikov vrtov in nezazidanih parcel tako naglo širi, da preti onemogočiti tudi redkim pametnim sadjarjem in vrtnarjem ves njihov napor Poleg rumeno cvetočega ameriškega ro-govilca, ki je posta! že prava egiptovska nadloga ne le za Ljubljano, temveč za vso deželo, se zadnje čase s čudovito naglico širi visoki stročkasti pleveljč. ki je po neznanem nakjučju utekel iz bo'aničnega or-ta, kjer ga gojijo v znanstvene svrhe. Ta plevel, znan pod imenom jmipaciens minor, ima to posebno lastnost, da meče iz dozorelih strokov pri najmanjšem dotiku seme več metrov daleč. Ta umi sovražnik je lani že prekoračil Gruberjev kanal in ogroža že vrtove v sredini mesta. Razni govorniki so ob tej priliki ostro bičali zanemarjenost in zaplevelinost vrtov in tudi poljskih kultur, kar dela ob prometnejših predelih in za tujski promet važnih krajih zelo slabo propagando in nsm izstavljajo prav slabo spričevalo za našo tolikanj hvalisano naprednost. Nekateri poznavalci razmer so pri tem naglašali. da tega pojava niso toliko krivi lastniki kakor vsako leto bolj občutljivo pomanjkanje pridnih in zanesljivih delavcev Kljub izrazito kmetsikemu obeležju naše defele sc zlasti med mlajšim rodem prav redke izjeme, ki so vojni ukvarjati se z delom na polju. Vse tišči v industrije in v nKsfa, kjer rajši kradejo, prosjačijo in stiadajo. kakor da bi se oprijeli spet kmetijstva, iz katerega so izšli. Prav nevaren pojav je to. ki nam bo še delal bridke preglavice kakor to že vidimo v drugih državah, v Franciji. Angliji, Nemčiji. G. Humek je še priporočal iz dosedanjih izkustev, naj misli ljubljanska podružnica tudi na nabavo motornih škropilnic, ki so zlasti pri nezanesljivem ljubljanskem vreiaenu v stanu res izdatno in pravočasno preprečiti širjenje raznih hudo o-pasnih glivičnih bolezni. Za zgled naj bosta Vič in Šiška, ki dobita v kratkem takšni škropilnici. Čudi se. iz kakih razlogov je okrajni šolski sve* odbil podružnicam v inkorporiranih občinah brezplačno uporabo šolskih prostorov za prepotrebna sadjarska predavanja. Iz svojega žepa so postavili občani šolska poslopja in jih sami vzdržujejo, zato morajo biti pač brezplačno odprta za pouk vseh slojev naroda in ne le otrok Po dveurnih važnih razgovorih je nato g. Štrekelj zaključil lepo uspel občni zbor. MOPANA MOKIIfU JCOZMfTIKA- S P U I Iz življenja na deželi Iz Hrastnika h— Pretekli teden sta odšli iz Hrastnika spet dve učni mofi, in sicer gdč. Marija Pa-ternostrova učiteljica dekliške šole in gdč. Klara Balohova. šolska vrtnarica z dešks šole. Obe sta bili premeščeni po lastni prošnji. Prva se je preselila v Valto vas na Dolenjskem^ druga pa v Ljubljano. Gospodična Balohova je službovala v Hrastiiku vsega skupaj 15 Let. gdč. Paternostrova pa 6 let. Ob2 sta bili vneti članici narodnih, kulturnih in humanih društev, v prvi vrsti pa izvrstni učni moči in vzgojiteljici, kateri bo naša mladina pogrešala. Otema odhajajočima želimo na novih službenih mestih mnoao sreče in zadovoljiva. Zdaj manjkajo pri nas že štiri učne moči in tako seveda močno trpi pouk. Iz Krškega k— Dejanja brez be*ed. To je geslo krških Sokolov, ki so pod vodstvom sedanjega upravnega odbora v času ne polnih treh mesecev prezidali Ln preuredili poslopje, ki so je imeli prej v najemu in je postalo »5-daj last Sokolskega društva. *er napravili v njem lepo !n izradmo akustično dvorano. Akademijo prvega decembra so proslavljali Sokoli že na svojih tleh. Za božične praznike pa j? bil otvorjen v tej dvorani tudi kino. Vse prve tri predstave eo se vršile pri nabito polni dvorani, čeprav ni bilo reklame domala nobene. Za silvestrovanje je pripravljen poseten zabaven spored. Iz Slovenjgradca s— Sokolska in delavska božičnica. Tudi letos je priredilo ?lov;njgraško Sokolsko društvo bogato božičnieo za revne otroke. Vsi tukajšnji pridobitni krogi so se radodarnih rok odzvali prošnji- talko da je biloobdaro-vanib okoli 120 otrok, od tega 60 z oblekami in obutvijo. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala. — Nadalje se je tudi letos ugledni industrijec g Karel Kollner ejx>mnil za božič svojega delavstva in mu priredil krasno božiča i co. Dokazal je svoj veliki socialni čut in razumevanje za jK>trebe našega delavstva. ki mu bo z marljivim delom oddolžilo. s— Silvestrovanje. V nabito polni dvorani Sokolskega doma se je ves nacionaLni Slovenjgradec veselo j>oslovil od starega leta. Že po prvih poskoc.icah priljubljenega s jazzac se je dvignilo razpoložen ie. ki se je ob j>estrem sporedu od točke do točikj stopnjevalo in je doseglo višek ob nastopu pevcev, ki so morali svoja krasna izvajanja ponavljati. Opolnoči je ixwzel besedo starosta br. Ivan Rojnik. ki je v izklesanih besedah orisal pot Sokolstva v starem letu in mu dal novih smernic za novo leto. Po običajnih vo-ščilih se je nato v vseh prostorih razvila neprisiljena zabava in ie jKisebio mladina veselo zarajala Iz Ptuja j— Ljudska univerza v Ptuju bo priredila ta mesec dva večera. Dne 7. bo predaval g. dr. Nikolaj Preobraženskij o Maksi mu Gor-kem, 21. t. m. pa ho literarno glasbeni večer, kjer bodo nastopili ptujski i-metiiki z lastnimi deli. Odslej bodo oglaševali prireditve Ljudske univerze na oglasnih deskah, pritrjenih na hiši g. Lašiča pri mostu, v Slomškovi ulici na hiši gosne Lj. Fdrstove in na poslopju kavarn; »Evrope«. Za brez-posehe delavce in za siromašne dijake bo do na razjjolago izkaznice za prosti vstop, veljavne za vse leto. Diiaštvo jih dobi pri g. prof Oanikariu. delavstvo pa pri g. Haslu j— Zaradi mazaštva v zapor, že delj časa se je po mestu govorilo, da se neki Karel Vernik, pristojen v Veliko Nedeljo, ba- vi z mazaštvom. Policija je dognala, da je Vernik na Ormožki cesti najel sobo. kjer je vršil prakso Dobil je dobre zveze z raznimi bolniki, kj so radi prihajali v ordinacijo. Vernik je bil več let v Nemčiji, kjer si je tudi nabavil debelo zdravilno knjigo in tako študiral medicino. Honorarji so bili tudi po 400 do 700 din. Policija je Vernika aretirala, sodišče vodi preiskavo. j— ponarejeno potrdilo. Neki Janez iz Janežovcev je prišel v gostilno, pokazal potrdilo za 250 din in zahteval, da se mu denar Izplača. Stranka, katere podpis je bil ponaredil, je stalni gost, zato so Janezu denar takoj izročili. Kmalu pa se je dognalo, da je bila storjena goljufija. Orožniki povsod iščejo krivca, ki bo nemara še kje drugje poizkušal svojo srečo. Iz Soštania š— Lepa božifnica. Soštanjski Rdeči križ je ostal tudi lelos zvest svoji plemeniti na-losri. V dvorano Sokolskega doma je preteklo sredo poklical šolsko mladino. Prisotno je bilo učiteljevo, mnogo staršev in Mani odbora RK. Pr^d odrom je stalo božično drevo, lepo okrašeno. Predsednik RK g. sodni starešina Potočnik je izpregovoril mladini prisrčne besede o iiomenu Rdečega križa iu o njegovih nalogah v današnjih časih. Obdarovanih je bilo nad 150 otrok s čevlji- obl-"kami in drugimi potrebščinami. Vsem, ki so pripomogli, da je letošnja bo-žičnica RK kljub hudim gospodarskim razmeram tako lepo uspela, velja zahvala in priznanje. Gotovo to to društvu v vzpobu-do, da bo tudi v bodoče uspešno vršilo svoje človekoljubno poslanstva Požar v Rimskih Toplicah Rimske Toplice, 4. januarja V ponedeljek ob 19.30 je nastal požar na Gračnici pri Rimskih Toplicah in sicer pri tovarni podpetnikov. ki je last g. Fal-terja iz Jurkloštra. O požaru je bila takoj telefonično obveščena železniška postaja, ki je alarmirala prebivalstvo. Plat zvona in gasilski rog sta oznanjala nesrečo in vabila ljudi, ki so hiteli, da rešijo, kar se še da rešiti. Člani gasilske čete Rimske Toplice-šmarjeta so prvi prispeli k požaru. Prvotne vesti, da je vsa tovarna podpetnikov v plamenih, k sreči niso bile potrjene. Požar je bil nastal v stanovanjskem poslopju delavcev gornje tovarne. Ta stavba je pogorela do tal ter je utrpel škodo le lastnik objekta, medtem ko so stanovalci rešili svoje stvari. Kmalu so prihiteli na pomoč tudi gasilci z Zidanega mosta in iz Laškega. S skupnimi napori se je vendarle posrečilo omejiti požar, da se ni širil na ostale tovarniške objekte, zlasti ne na skladišča z velikimi skladi lesa. Vzrok požara še ni pojasnjen. jo, niso razšli. Karel F- je tMJ obsojen kot mlajši maloletnik na oddajo v zavod za vzgajanje, Ivan F. pa kot" starejši maloletnik na 2 leti strogega zapora. Iz sodne dvorane Celje. 5. januarja Včeraj se je zagovarjal pre J senatom okrožnega sodišča 31-letni delavec Anton Planinšek iz Podveže pri Lučah zaradi uboja. Lani 11. novembra popoldne so krenili Anton Planinšek. njegov prijatelj Franc Podbrežnik in Adolf Selišnik v Herletovo gostilno v Solčavi, kjer so pili čaj z rumom in nato vino. Igrali so tudi biljard. Po igli sta se začela Podbrežnik in Planinšek v vinjenosti iz neznanega razloga prepirati. Podbrežnik je silil v planinska in ga udaril s pestjo po nosu, tako da se je PlaninSku vlila kri. Planinšek je nato zapustil gostilno, a se je kmalu vrnil in pozval Pcbrežnika naj pride iz gostilne. Podbrežnik je stopil iz gostilne in stopil k Planinšku. Na cesti sta se oba zgrabila in začela ruvati. Planinšek je v tem zamahnil z nožem proti Podbrežniku in ga zabodel v levo ramo. pri čemer je rezilo predrlo prsno steno, porebmico in levo krilo pljuč ter prerezalo žilo odvodnico. Podbrežnik je kljub smrtni poškodbi zbežal mimo Herletove gostilne proti Savinji, kjer se je zgrudil nezavesten in obležal do pasu v vodi. Mladi Josip Herle in Adolf Selišnik, ki sta bila opazovala dogodek na cesti, sta pohitela k Savinji, potegnila Podbrežnika iz vode, ga naložila na ročni voziček in ga odpeljala v Se-lišnikovo stanovanje. Podbrežnik pa je že med prevozom izdihnil. Planinšek se je zagovarjal s silobranom. Obsojen je bil na 2 leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Celje. 5. januarja Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča sta se zagovarjala včeraj v tajni razpravi 16-letni delavec Karel F. in njegov brat, 19-letni delavec Ivan F. iz Pišec, oba italijanska državljana. Oba sta bila obtožena, da sta lani 3- oktobra v Pavlovi vasi pri Pišecah v brežiškem okraju zagnala Štefanu Hudim kamen v glavo in ga nato pretepala, prvi z ročico, drugi pa s kolom po glavi. Pri tem je Hudini počila lobanja v obsegu vsega lobanjskega svoda, dobil pa je tudi hud pretres možgan. Hu-dina je drugi dan v brežiški bolnici podlegel poškodbam. Oba brata sta ob isti priliki telesno poškodovala Ivana Bateta s tem, da mu je Karel zagnal kamen v čelo, Ivan ga je pa udaril s kolom po nosu. Ivan F. se je pridružil mnogoti oseb, ki se zbrala 3. oktobra v Pišecah, ko je orožniška patrulja odvedla njgeovega brata Karla v občinski urad zaradi zaslišanja o neupravičeni posesti strelnega orožja, a se na poziv patrulje, naj se razide- Lfudsko vseučilišče v Celju Pod odkriljem Prirodoslovnega društva v Ljubljani, ki priredi sredi januarja več prireditev, predava na ljudskem vseučilišču v ponedeljek dne 10 januarja 1938 ob 20 uri g. prof. Viktor Petkovšek o »Našem narodnem parku«. Vse države po vsem svetu skrbijo in gledajo na to, da ohranijo posebnosti svojih znamenitih in važnih krajev, zlasti pa da ohranijo svoje prirod-ne zanimivosti v njih rasti in razvoju in jih obvarujejo propada in uničenja, ki jim prete od širjenja civilizacije, na ta način da cela velika ozemlja z vsem. kar stoji in raste na njih, stavijo pod zaščito, ker je to edino sredstvo, kakor uči izkušnja, za njih trajnejšo ohranitev tudi poznim rodovom Tako zaščiteno ozemlje je pri nas naš Triglavski park ki se rasteza nad Bohinjem čez romantično Komno tja do vznožja našega najvišjega vrha Triglava. Posebna znamenitost Triglavskega parka je njegova izredno bogata planinska flora in prav o tej bo gospod predavatelj Petkovšek, ki jo do dobra pozna povedal marsikaj zanimivega in seveda tudi koristnega za vsakogar, zlasti pa za planince, ki morejo imeti od svojih izletov čim večjih in lepših užitkov, še znajo v naravi in posebno v naših planinah poiskati in videti to. kar morejo nuditi te pozornemu obiskovalcu Na predavanje opozarjamo zlasti zaradi tega. ker razpolaga g. predavatelj z velikim številom izbranih in umetniško lepo koloriranih diapozitivov, med katerimi je posebno treba omeniti diapozitive ge. lektorice Cooeland. ki jih ie ko-loriraia ^a M Debeljak-Deržajeva. Ker bo predavanje na vsak način lejx> in zelo zanimivo. vabimo k najštevilnejši udeležbi. SV. PETER POD SV. GORAMI. Zadnje čase uradimo dve cesti, eno na Sv. Goro. drugo proti Podsredi. Poleti dobimo tudi elektriko. Aentpeter s? modernizira, pripravlja se za sprejem letoviščarjev. Društveno življenje je zeio razgibano. Prednja« seveda Sokolsko društvo saj je pri Sokolu zbrano vse. kar ima smisel za organizacijo ki pravo društveno delovanje in življenje. Zadnje čase smo priredili več uspelih prireditev. Proslava 1. decembra sc je vršila v društveni telovadnici (dvorani br. Gahrona), na tej je spregovoril občutne besede br. Kari Gabron. Miklavževa!: smo dvakrat: prvič je obiskal Sv. Nikolaj deco in naraščaj, nato članstvo. Miklavž je bil zelo radodaren, dajal je tudi jKjlrebne nauke. Na Štefanovo siro priredili veselico v prid fonda za Sokolski dom. Ta je u.spela zadovoljivo. Silvestrovali smo ]»ri br. Kranerju. Izvrsten program je sestavil sprotni režiser br. Kari Gabron. Odličen je bil vaški pogovor br. Levstika tpr br. Božička. Akcija za gradnjo Sokolskega doma je v polnem razmahu in upamo, da bo 1. 1941. ž? stala v Sentne'rii sokolska trdnjava — Zdravo! PO OVINKIH Mlada zakonca stojita pomladi pod gozdom. »Vsako drevo dobi pomladi novo oblačilo,LO. OaVOJt J Ulu » Jllro ali aaj%njr naalovs 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Danes vesela zabava pii Martiocu v Z* Šiški. Godb*! Ples! — Dvurana toplo zakurjena.. >26-18 Dane« K boste najbolje zabavali t gostilni pri »PANJU« Vegova ul 10. toči »e iz-boroi dolenjski cviček in fina itaiersia »m> *d. Ob ■vsakem času razna gorka in mrzla icd ^a, danes fine domače krvavice in pečemce. danes godba na klavir, petie in druge domače zabave, tako da se bo vsak fosl kal naj bol ie zabaval, ato pridite čim preje vsi in v71-1 Prodajalko mlaj&o, izučeno trgovine mešanega blaga, ki bi pomagala tudi pri go spodlnjsklh ln hišnih delih sprejmem takoj. Ponudbe s spričevali, sliko ln zahtevki plače na Norb. Zanler & sin. Sv. Pavel pri Preboldu. 236 1 Mlajšo kuharico ki opravlja vsa hišna dela takoj sprejmem, najraje z dežele, po mo žnostl z gospod, šolo. Potočnik, Igriška 2-1. 356 1 Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek^ 12 Din Mlajša hotelska kuharica z odličnimi spričevali, išče službo druge kuharice v večji hotelsk' restavraciji. Cenj. ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Skromna«. 368-2 Šivilja išče službo. Gre tudi na dom. Cena zmerna. Vse od nlašča do belega perila. — Naslov: Iva Meznaršič, Rožna ul. 17, priti. Jerman 328 2 Kleparski pomočnik .dobi stalno službo. Ponudbe pod »Kovinar« na ogl. odd. Jutra. >29-1 Kontoristka a -^oina vseh p sarniških del, predpogoj samostojna, v nemški in slovenski korespondenci, dobi mesto v industrijskem kraiu na deželi. Navesti ie dosedanje službovanje ter plačo pri polni oskrbi. Začetnica iz trgovske šole z odličnim spričevalom ni ikliučena. Po-ludbe poslati na Aloma Ciirrpany d. Z o. Z. Ljubljana. 363-1 Postrežnico pošteno in čisto, sprejmem. Gledališka 14-V., vrata 18. 366-1 Frizerko »preimem v stalno službo. Nas iov v vseh poslovalnicah Jutra. 309-1 Samostojno kuharico S lepimi spričevali, sprejmem takoi. Ponudbe na ogl odd. jutra pod šifro »R S. Ljubljana«. 277-1 Služkinjo i večletnimi spr'čcvali, za hišna dela, veščo kuh$. "-:t:|me Jos p Ernejc, tr^o-m gostilničar. Zagorje ob Savi. 27 VI Slenotipistko ki obvlada nemško stenografijo. sfreimem celodnevno a 11 /a nekaj ur dnevno. V slučaiu sposobnosti stalno narr.eščenje. Ponudbe pod »Z upi n vos t« na ogl. odd. Jutra. 261-1 Trgov, pomočnico 2a trgov ao z mešanim blagom na deželi, spreimem ta-scoi Prednost imaio one z večletno prakso Ponudbe ma ogl. odd. Jutra pod »Poštena in zmožna«. 298-1 Pekovskega vajenca zdravega m močnega z dobrimi šolskimi sprlče vali sprejme takoj pe fearna Ptrnuhal, Sv. Ju rij ob Taboru. 293 1 Mladenka zelo inteligentna, izobražena. vajena vseh trg. pisarniških poslov, občevanja s strankami, vešča sloven-šč ne, nemščine, srbohrvaščine, pasivno tud: francoščine ter ravnima z otroki, išče primerno zaposlenje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod zaačko »Zmožna«. 323-2 Vzgojiteljic« z zn ,em nemščine, italijanščine k> glasbe, išče službe. — Squrdeos, Trst, Piazza Liberta 5. 103-2 Kuharica vajeni vseh »uspodinjskih del. išče službe za takoj kieikoli Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 299-2 Elektrovarilec in ključavničar, z večletno prakso, vajen večjih montaž, išče službo akoi ali pozneje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec«. 257-2 Popoldanske zaposlitve išče državni uradnik, ab solvent trgovske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in sposoben«. 248-2 Kot gospodinja grem k stareišemu gospodu ali gospe, tudi v trafiko, najrajši takoi. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Dobro srce«. 292-2 Kuhinjski Štedilnik obložen a pravimi fieškl mi ploftčaml poceni na-prodaj. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Steail nlk«. 353 6 §rrsnnrn Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilničarji! Ugoden nakup negotinskega vina iz cisterne na indu stnjskem tiru restavracije Gorenjski kolodvor. 362-33 Beseda 1 Din daveii 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Najboljše Jaffa pomaranče, sočne, sladke, prispele »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, — Tyrševa 48. 330-34 Kuharico ki opravlja tudi druga hišna dela išče Sčlanska batau družina. Naslov v vseh posloval. Jutra. 358 2 Fiiatelija Katera obitelj manjša ali samska, boljša, me spteime v službo kot družinskega člana Vešča vseh gospodinjsk h del in nemščine — proti majhni plači. — Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delovna zanesljiva, poštena«. 306-2 Fina šivilja vešča elegantnih krojev Izvršuje vsa dela po nizki ceni Gre tudi na dom po 30 din dnevno Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 288 2 Frizerka dobra moč, išče službe. Natopi lahko 20. januarja. — Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Frizerka 11«. 278-2 Pošteno dekle pridno, z večletnimi spričevali, z znanjem nemščine, i'če službo, nairaje na Su- šiku 1 februaria. Vprašati: Ana Skriniar, Maribor, — Meliska cesta 60. 280-2 Mladenič izučen pek želi kakršnekoli službe v Mariboru Gre za slugo v trgovino ali za kletarja Položi kavcije 3000 D n Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 281-2 Gospodična z daljšo prakso, 7 znaniem nemšč ne, želi mesto v pisarni. Gre tudi z? blagaini-čuko ali kot prodajalka v konfekoisko trgovino. Nastopi takoj. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Agilna in prilazna«, 271-2 Mladenič star 24 let. že i kakršnokoli službo Vajen dela v hotelu il bufetu kakor tudi v sla-šččami. — Gre proti mali plač- ali kakor praktikant za točilca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spreten in pošten«. 217 2 Dekle zmožno samostoine meščanske kuhe, vsega hišnega dela. bi želela službo 1. februarja, nairaiše k dvema starejš-ma osebama al samskemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š:fro »Varčna«. 267-2 Inteligentna gospa verzirana v vseh pisarniških poslih, dobra računarica, perfektna dopisovalka v nemškem jeziku in vešča saldokont stinja, s čedno pisavo. prosi takojšnje, vsaj poldnevne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Nujna pomoč«. 283-2 (j tti Kotman: Gcspod Kozatniirmk postane umetni jahal* 98 Ubogi Peter je štrbunknil v vodo in se rešil na Kozamurnikovega belca, ki je bil takisto prekratko- skočil. Prebrisani konjič se je kmalu izkobacal na suho in zdirjal po travnikih, s Petrom vred, kj se_..je v smrtnem strahu oklepal njegovega vratu. MSI ml 8 Seseda 1 Din. davek 2 ')1n za šifro ali aalan.l* naslova 5 nm NaJmanJš' ZTPfcek 17 Din. Zastopnike ki so vpeljani v trgovi nah modne, manutak turne ln meš. robe Iščem s provizijo, za prodaja nje tekstilne ln slične robe. Ponudbe s označ bo željenih rejonov ln referenc na ogl odd Jutra pod »Tekstilna roba«. 291 5 Zastopstvo tekstilne ali galanterij ske stroke ssa Beograd. Zemim. Panfievo sprei me dobro vpeljani za stotmlk. Ponudbe po<* -Aeilen In zanesljiv« na odd. Jutra. 344 c Vajenci(ke) Beseda 1 Din. davek 3 01,t za šifro aii dajanje uaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. V Bosni je prosto mesto prakti kantinje ao bo tehniške prakse, Reflektantinja mora Imeti malo matu ro. Učna doba 4 leta s prostim stanovanjem ln hrano. Natančne podat ke s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Slovenska družina«. 342 44 ua v tra. J Din za šifro an dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Cenik znamk . za leto 1938 vsebujoč cene vseh serij znamk Bosne, črne go re Jugoslavije. Srbije 4 Sli. v in a m kati. Izidor Stelner. Masarykova 15 Zagreb. 31477 39 Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krasen maček črnosivuprogast tigerček, 3 in pol leta star, je izginil v jutraniih urah novoletne noči. Sodim, da je bil ubit. Kdor bi mogel dati o njem kake resne podatke, naj se oglasi na Domobranski cesti 19. priti čje, dopoldne. Dobi nagrado. 254-27 Psa dolgodlakega ali volčiaka, dobrega čuvaja, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kosmatinc«. 239-27 Beseda 1 Uin. davek 3 Din za šifro ali dajanje uaslova 5 Din. Naj.ualljol znesek 17 Din. Kupim Dr. Valjavec: Italijansko slovenski slovar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Valjavec«. JI 0-8 Beseda 1 Din. davek 3 Din, zs šifro ali dajanje naslova E Din. Naimanjši znesek 17 Din.' Krojni tečaj Pr1 -etek 10. januarja 1938. Najmodernejši — uailažji sistem! Po že ijl praksa v šivanju. Ce na tečaja 250 din. Pri jave na damski salon: Jožica KumeiJ Židovska ulica 3 III. 32323 4 Oblastveno koncesijonirana ŠOFERSKA SOLA I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite SLOMŠKOVA UL. 6 Telefon 28-26 in 28-28. 361-4 Ljubljanski Zvon 1934, št. 2 kupi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. 339 8 Oblatili* Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Črna moška suknja nova, napcudaj. Gledališka 363-13 * Šivalni »troj milekottno rabljen, pogret-l|iv. nemški fabrikat. t okro ia čolničkom, kateri tudi ika, poceni naprodaj. — Nova trgovina. Tvrfev« 36. 268-29 Lokomobilo 200 HP, Učno vzpenjate do 10 km. polno jarme nlk 36 ool, vse brezhlb ao kupim. Ponudbe a opisom pod »48437« na Publlcitas, Zagreb. 02-28 še 4 stružnice (PrtLZlslonadr eh bfi.n ke) po Jako nizki ceni za dobavo januarja so na razpolago, hitite 1 Ludvik Ileršlč. — LJubljana Rimska 13. 89 29 Singer ln Piaff skoraj popolnoma novi šivalni stroji v vel ki izberi po neveri etno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« (nasproti knianske cerkve). 212-29 Stružnico z& železo, rabljeno kupimo. Ponudbe z opisom na: Jugotehna. tehnični oddelek. Gosposvetska 3 Ljubljana. 346 29 Ti Beseda 1 Din. daven 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Cenj. dame Trajno ondulacijo. bi on diranje ln barvanje laa ter najmodernejše (rizu re Vam naredi damski .esainl salon »OLGA«. Beethovnova ul. 14, Du na v. 349 30 Kupim Beseda 1 Din. davek i Din. za šifro ali dajanje nasiova 5 Din. Najmanjši znuek 17 Din. Parni kotel rabljen, toda v dobrem stanju, cca 60 — 120 kv. m kurilne površine, za pritisk najmanj 8 atm kupimo proti takojšnje mu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 61 fro »Kotel«. 97 ragocenosti k Vsakovrstno zlato kupuje pn najvišjih cenah CERN.E - juvelir Llnbltana. Wnlfov« al. 14-V., vrata 18. Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja po-uču:e profesor dr. Svoboda, Tavčarjeva l. 304-4 Osmoošlec lnstrluram vse predme te z gotovim uspehom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Praksa«. 350 4 It Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zutsek 17 Din. vajboliši trboveljski P B £ M O G biez prahu, koks. suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 6, lelet 20-59 Otroške smuči Ia. otroški plašč kožuhov., bel. otroške sanke, nove, otroška pusiclia. nova, iz hrasta, moški škornii, moški čevlji na zadrgo naprodaj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra 301-6 2 starinski skrinji vloženi, prodam. Gallusovo nabrežje 33. 259-6 Kuhinjska kredenca in otomana dobro ohranjeno poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro t Otomana«. 352 6 Modern salon poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 840-6 Damska smučar. obleka popolnoma nova. za vitko iiniio, naprodaj. Poizve se: Oražnova ulica št. 7, pri-tličie. 287 13 BesrUa 1 Ulu. daven i Din, ia šllru ali dajanja naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spalnico zelo ugodno prodam. — Celjska 19, Bežigrad. — Jamšek. 338 12 Solidno pohištvo iz zajamčeno suhega le sa, kakor tudi vsako vrstne lestve Vam lzde la najcenejše tvrdka J. Repše Ljubljana. Igri ška ul. 3, za Dramo. 347 15 Beseda 1 Din daveK 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 um. Najmanjši znesek 17 Din. Motorno kolo kup m, novo ali rabljeno, z malo porabo bencina. — P*o:-pekte in najnižjo ceno na ogl. odd. Jutra pod »Motorček«. 303-10 Avtombile tovorne in osebne, do bro ohranjene vseh Ja kosti kupite najceneje pri O žužek. Krupp za stopstvo. Ljubljana, Tav čarjeva 11. 35110 Beseda 1 Din davek i Din. za šlfrr. aH dajanje •laslo.a 5 Um. Najmanjši 17 nm Mizarji! Elekro freza 3 HP (spe clalni motor) z zgor njem ležiščem, sankami ploščo, dolgim in krat klip vretenom, vse novo samo din S.600 pri Lud viku Ileršiču? Ljublja Rimska 13 kier se dobijo vsi najmodernej ši stroji od renomlrane 80 let dulujoče tovarne v Nemčiji, najcenejše Zahtevajte neobvezne ponudbel — 80-28 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šiiro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Din 100.000 potrebujemo plačamo 12 •/• obresti proti sigurni garanciji, obenem damo službo. Ponudbe pod šifro »Zelo ugodno 100.00U« na ogl. odd. jutra. 290-16 Posojilo Din 10.000 potrebujem za otvoritev obrta. Varnost vknjižba na I. mestu posestva, viednega Dm 50.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo varno naloženo«. 311-16 Hranilne knjižice iredaostne papirje, del nlce, kupone 3odstotne jbllgacije, kupujemo pro •„i takojšnji gotovini Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 1 telefon 3810 314 16 Kupim vloge IKB ca 10 000 Dh in Vzajemne ca 1.800 Din proti ta kojšnjemu plačilu. Ponud be pod »Vloge« na ogl. odd. Jutra. 235-16 Kupim knjižico posojilnice Št. Vid pn Stični ali tudi Višniagora in žužernberk. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 160.000«. 164-16 Družabnika ali družabnico sprejmem v dobro vpeljano trgo vino šivalnih strojev ln koles, event. tudi pro dam s koncesijo. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Filiala Lju bi Jana«. 335 16 Dražbe Beseda 1 Din davek 3 !>ln za šifro ali dalar.je ■laskiva 5 Din Najmanjši anesek 17 oin Dražba Čevljarski šivalni stroj, ročni štlrlkolečsni vozi ček z lestvicami, zeleno pleskan bo na dražbi dne 12. t. m ob 12 url orodan pri Gor Modlcu J-Vancu v Mokrem po lju. 307 32 fileve&te apodtnje t 9° tn ves ostati genski svet epegarfatno na nale s Beseda 1 Din davek Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši zne.-eK 17 Din. Pekarno v sredi mesta, oddam takoj — za odkup inventarja D n 15 0 Ponudbe na ogl odd. Jutra pod S fro »Go teniško«. 327-19 Gostilno izven mesta k erkol'. Sta lersko. Dolemsko. ali Go renjskp. na dobrem kraju 7 inventarjem vzamev« na račun ali v najem Ponudbe al; naslov na ogl. odd. Ju tra pod šifro »Dobro obi MZ-tt ker se jim nudi sedaj prilika kmalu. Belo blagos Bela kontenina, dobra . . . * i • Sifon, trpežen, širina 80 cm . » . . Fini šifon, širina 80 cm . • • * • Kontenina, izredno močna..... Batlst šifon, širina 80 cm . . ■ . . fiifon »Lilija«, šuina 80 cm . . . . Za rjuhe: Bela kontenina 150 cm...... Bela kontenina, 150 cm, zelo dobra . Izredno močna kontenina, 150 cm šir. Sifon, 150 cm širok, zelo fin . . . Platno, širina 150 cm, najmočnejše . Za kapne: Bela kontenina, 180 cm, zelo močna Sifon, širina 180 cm, zelo fin . . Platno, izredno močno, širina 180 cm. Macco šifon, širina 180 cm, najfinejši Ltd. Pri odjemu celega kosa belega blaga še poseben popust! Brisače in prti! Frotirke, male....... • Frotirke, večje Frotirke, vel. 0.75 x 40 cm . . . > » 0.50 x 100 cm . . . » > 0 50 x 110 cm . . . > » 0.55 x 125 cm . i . > » 0.60 x 130 cm . . . > » 0.65 x 140 cm . . . Za stalnost barv jamčimo! Blago za brisače, jako dobro . . Modro blago za brisače, močno . . Damast, bel, za brisače . . • « Pike za brisače, zelo trpežen . » ■ Blago za prte, širina 130 cm (beli ali barvasti) ...... Blago za prte, belo, širina 140 cm . Panama prti, stalnih barv, komad . Karirasti prti (zelo lepi) komad . Din > » » > > 8.— 6.75 7.75 8.50 9.75 10.— » > 4.50 7.50 Din 12.— 17.— 19.— 22.— 27.— Din 80.— » 85.— » 125.— > 165.— > 225.— > 258.—- > > » > za tako ugoden nakup kakor ca ne bo zopet tako Za primer nekaj naših cen: Servijeti, beli, komad . • i » . . * 5.75 Kuhinjske krpe, komad Kuhinjske krpe, platnene, komad . . Prešite odeje: PreSlte odeje, klotaste, strojno delo , Prešite odeje, klotaste, ročno delo • Prešite odeje, klotaste, boljš« . . » Prešite odeje, brokat-klot . « • ■ Prešite odeje, svilene ...... Prešite odeje, svilene z najfinejšo vato Gradi za madrace: Gradi za madrace, Sir. 120 cm (nav.) Gradi za madrace, šir. 120 cm, dober Gradi za madrace, širina 120 cm, zelo trpežen .•••••.... Damast gradi za madrace 120 cm . . Satln gradi za madrace 120 cm, zelo priporočljiv......... Damast gradi, najboljši 120 cm širok Razno: Inlet za perje, Širina 80 cm Macco inlet 80 cm ... Inlet, širina 120 cm . . . Macco inlet, 120 cm Širina Inlet za perje, najboljši..... Gradi za moške spodnje hlače . , Marine gradi za moške spodnje hlače Atlasgradl za posteljnino, širina 80 cm Atlasgradl za posteljnino, širina 80 cm najboljši .......... Atlasgradl za posteljnino, Sir. 120 cm najboljši.......... Klot za prešite odeje, barvasti . . . Klot za prešite odeje macco .... Klot za prešite odeje, najboljši macco Brokat klot za prešite odeje .... Brokat svila za prešite odeje, najboljša Oksford za moške srajce . . Din Fini puplin za moške srajce > Ltd. Din 21.— > 25.— » 27.50 > 30.— Din 11.50 » 16.— » 19.— > 1S.50 » 23.— » 29,— • Din 3.25 • > 4.75 • » 6.75 • » 10.— • > 17.50 • > 21.50 • > 24.— • > 29.— • Din 5.50 • » 7.— • > 8.— • > 8.50 • » 19.— • > 22.— • > 26.— • » 29.— unufaGtur« teomanditna druiha, lunap džestni tr£ Strankam izven Ljubljane, pošljemo po želji brezplačno vzorce. maammmmmmmmmam Nov trg. lokal zemljiščem, naprodaj v celjski okolici. — Fazinnt Franc. Ostrožno 46, Celie. 375-19 Gostilno oddam takoj, staro vpeljano, center Ljubljane, prometna točka, zaradi bolezni. Pismene ponudbe: Hmko Priv šek. Ljubljana, Tyrševa ce sta 12. 315-19 Trgovino z vinom oddam v na/eir. ali pa prodam v prometnem kraiu, z veliko okolico še v obratu Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tako1 prodam«. 296-19 Majhen lokal v centru za mlekarno. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suh«. 343 19 Posestvo obstoječe iz 3 oralov Yl nograda. — sadovnjaka, njive, travnikov, skupaj cca 10 oralov, s pripadajočo stanovanjsko hiso ln gospodarskimi poslop ji v Ivanjševclh blizu Gor. Radgone, naprodaj Poizve se pri Kirblsch Francu. Murska Sobota. 300-20 Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje aiiiova 5 Oir Najmanjš' znesek 17 Din Večstanovanjsko hišo do 800 000 Din, iščem. — blizu centra Prednost Tabor in drama Ponudbe z navedbo letnice zidani« m dohodkov brez posredovalca na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«. 270-20 Večje število parcel Kompleksov, posestev, go zdov. trgovskih in stano vanjskih h>š ter vil ima naprodaj gradben, strokov no izobražen posredovalec KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6, Telefon 37-33. Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz pulago. 69-i0 Enonadst repna nova hiša z letn m dohodkom 19.2U0, zelo poceni ug, dno napro: daj. Obrežna cesta 13, Studenci, Maribor. 232-20 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje :iaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje oddam mirn tranki 1. fe-Biuarja. Gerbičeva ulica 7. 240-21 Trisobno stanovanje oddam takoj, komfort, plin, Maleajeva 20 illirija). 372-21 Dvosob. stanovanje s prntklinami, oddam Pri-sojna ul. 1, 1. nadstropje. Poizve se pri bišn'ku. 370-21 Enosob. stanovanje s pntiklinami. oddam. Na- slov Jutra. vseh poslovalnicah 324-21 Stanovanje ene velike sobe s pritikli-nami, oddam za februar — Tomšič, Ma Iga jeva 18-1.. Ilirija. 367-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, koj alnico in pntiklinami, oddam 1. februarja. Vpavska 10, Ko-lezija. 322-21 PRODAM dvonadstropno trgovsko nišo \sa na novo pre urejena, na glavnem trgu v ikolji Loki, z le p.al trgovskim lokaiom. •»kiadia^Mii in tremi sta .iovan.ii. irgoviua z ma aulakturo in galanterijo je v hiši zeio dobro vpe.jana- — Eiiunad stropno tovarniško po siopje v škof j i Loki. ki Je v najboljšem »tinju. pripravno za vsako ln dustrljo. zraven je tu •11 velika stavbna parce •a z zidana o«rajo. — Stavbna parcela »vrti v mestu Skolja Loka. pripraven za postavitev itanov&njsie vile ali drugo poslopje. Vse Je n-» prodaj po zelo ugodni ceni ln lz proste roke. Savnlk Anton. Skofja «440 Stanovanje 2 sob oddam februarja, Plrteršm- kova 24. 295-21 Trisobno stanovanje komfortno, od lam za 1000 Din za februar. Ilirska 17, 1 nadstr. 250-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiki nami, oddam v prvem naJstrvp'u. Spod. Šiška, Milčinskega ul 57. 276-21 Stanovanje oddam. Poizve m : Trgovina Golob, Florjanaka 28. 297-21 Trisobno stanovanje komfortno, folnčno, poceni oddam. Staaičeva ul. 20. 243-21 Trisobno stanovanje a vsem kouiiortam — celo prvo nadstropje oddam februarja v vUl, Celovška 142. 3S4-21 Trisobno stanovanje pritlično, solncno, s kopalnico ln vsemi prltl-kllnaml oddam s 1. februarjem 1933 na Aleksandrovi cesti. Naslov v vseh posloval. Jutra. 332-21 Komfortno 2-sobno stanovanje oddam s februarjem v bližini stare cerkve v 51-5ki. Pojasnila v mlekar ni Medvedova 8. gorenj, kolodvor. 341-21 Stanovanja P.eseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje s pritiklinmi, iščem, ne nad 10 minut od glavne pošte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 364-21a Enosob. stanovanje oddam februarja v novi vili zn din 300 odraslim. Staretova 26. Trnovo. 35S 21 Solnčno stanovanje lepo. s sobo. kabinetom, kuhinjo ln prltiklinaml vse pod enim kljurem oddam meseca februarja C»sta v Rodno dolino 20 345 21 2—3 sobno stanovanje na Posavju, Brodu ali Tacnu, iščem za februarski termin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »5000«. 308-21a Enosob. stanovanje na Glincah ali Rožni dolini, iščem za 15. tanuar ali 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reder., točen plačnik«. 313-21a Enosob. stanovanje z vsem j»ntiklinami. iščem za 1. februai v bližini centra. Ponudbe n» ogl odd. Jutra pod značko »Mirna in točna stranka«. 2sl-21a ' Podprifličro stanovanip obstolete lz 2 pirfcet! ra»!h frob ^jhlnje ln prltikiiB ptcenl oddam v Sb dlškl, Dre»lkova ul. 31. V bližini Tabora ali sodnije iščem eno ali dvosobno stanovanie s pri-tiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober plačnik« 305-21 a Beseda i Din. daven 3 Din, w šifro ail dajanje aaaiov« i Din. Najmanj«) znesek 17 Din. Opremljeno sobo oddam takoi v Maistrovi ulici 14. 238 23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, oddam zelo poceni. Šega, Križevni-ška 11-11. 376-23 Prazno sobo lepo, veliko, strogo »epari-rano, oddam boljši mirni osebi. Vpraša tt: Novi trg 5, II. nadstr. >69-23 Solnčno sobo lepo, zračno, ( posebnim * po vhodom, oddam blizu sod-niie solidni oseb:. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 376-23 Boljša gospa samostojna, odda 1 ali 2 sobi, lepo opremljeni, »talnemu gospodu čez 50 let, tudi bolehnemu. Po dogovoru lahko vsa oskrba ali skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Banovina trosobno«. 360-23 Krasno garsoniero 2 sobi in kopalnica, oddam. Vprašati telefon 25-46. 321-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 312-23 Prazno sobo oddam. Miklošičeva 34-111. 318-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam tako). Vožarski pot 8, pritličje. 317-23 Trisobno stanovanje išče mirna stranka Na- j slov v vseh poslovalnicah | Tutra pod »Stalen plačil k«, j 39 21a ' Sobo za dve osebi takoj oddam za Bežigradom. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 294-23 Solnčno sobo poseben vhod, elektrika, oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 273-23 Veliko sobo z balkonom ln malo sobo s centralno kurjavo ln souporabo kopalnice oddam. Ilirska 15 n. 238-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam. nemška konverza cija. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 348 23 Izgubi/eiŠm Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanj« naslova 5 Dtn. Na J man.,al znesek 17 Din. Kdor ima ukradeno kolo znamke »Diirkopp« ftevlkt 167147 in prometna številk* 2-133049-16 »hranjeno zl! zastavljeno, naj sporoči proti nagradi orožniški jta« niči St. Vid nad Liubliano. 302-2$ i r< Be»eda 1 Din da ves 3 Oln. z* š*fro W dajan)« naslova 5 Din. NajmanJS| snesek 17 Din. Informacije trgovske in privatne, opa*«» vanja itd. izvršuje točno, strogo diskretno: Informa. cijski zavod, Ljubljana, — Kolodvorska ul. 41. 331->t Zahvala Podpiiani, ki »va bili ošt vzoči pri žrebanju nagli« hišnim poslom — vlagat«« ljem Hranilnice dravske ba» novine. Ljubljana 30. XII. p. 1., te zahvaljujeva v im«* nu svojih tovarišic hranilnici za njeno plemenito mi« sel in častitav* vsem 30 i»« žrebankam. Marija Mihelčil in Marija Mežnar. 320 31 Vsak« t Dm: «Uv«k 5 Din; M tajanj* naelvv* 6 Du>; oa;nui njfc ua*efc M Dia. Trgovec ločein. srednjih let s dobro trgovino Išče poznanstva z gospodično ali gospo s premoženjem Neanonimna pisma pot »Druga spomlad« na ogl odd. Jutra. 334-24 Beseda 1 Din davek 3 Din, za Slfro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sveže najfinejše norveško rihfs olje lz lekarne dr. G. FICCOLIJA v Ljubljani s gostilno in trgovino delavnico ter številnimi stranskimi prostori ter dvoje stanovanj in zraven spadajoče zemljišče cca. 25.000 m' tik mestne meje ljubljanske. — Celo posestvo se tudi proda. Interesenti naj se javijo pod »Pri dolgem mostu« na ogl. odd. Jutra. 4* M .JntrovT JteB Sloveniji cej aspalsejSa, M} ceoejla ta najhltrejia p»«r«4» raimoa u sinite vsefc ml s* prodajo la nakap v*eb »tvari, a« napremiftnlM, kale. podjetja, kapital i* ultra to aa vae drage f Sorodnikom, prijateljem ln znancem javljamo tnžno vest, da smo 3. t. m. položili k večnemu počitku svojega dobrega očeta, tasta oz. deda Jakoba Kavčiča Izrekamo toplo ZAHVALO čč. duhovSčlnl, Sokolu, Gasilni četi, sorodnikom, prijateljem in znancem za poslednje spremstvo, izraženo sožalje ln za vence. 2IRI-BEOGRAD, 3. Januarja 1938. Dr. KAVČIČ IVAN, načelnik Generalne direkcije drž. žel. Beograd, sin; FRANCKA vd. Lenger roj. KAVČIČ, posestnica in gostilničarka v žireh S.; OLGA roj. VERDERBER, sina ha; IVO, MITJA ln VILKO, vnuki. mMms Umrl je naš dragi soprog in očka, gospod VELETHGOVEC IN POSESTNIK K večnemu počitku ga spremimo v četrtek, 6. januarja 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Žalcu. ŽALEC, dne 4* januarja 1933. , soproga; branko, milan in nada, otroci i-". Ojtefe,,^ treJule Davorin RavUen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarJa Fran Jeran. — Za tneeratni del je odgovoren Alojs Novak. — Vsi i Ljubljadt, i