P © p i, s i. Z Dunaja. »Ustredni matice školska« v Čehih vrlo deluje in napreduje. Na vseh krajih osniva po potrebi ljudske ali srednje šole, jih vzdržava ali poskrbi, da jih dežela prevzame. Kako ogromno veliko doseže, predstavljamo si lehko, mi skromni Slovenci, po poročilih. o nje delovanji in uspehih. V tem četrtletu potrebovala je vkup 53.526 gld. za 35 učilišč (izdavala je za posamezne od 80 do 4717 gld., to naj višjo svoto v Jiglavi), poleg tega še 1855 gld. za upravo. Po takem zahteval bi proračun za šolsko leto 1883/84. čez 165.000 gld. Ves ta denar je že zagotovljen; gre le za to, da se nabira za prihodnja leta. »Ustfedni matice« vzdržara se po udih zakladajočih z doneskom 500 gld., pravih z doneskom 100 gld., delujočih z letnim doneskom 10 gld., rednih z letnim doneskom 5 gld. in donašajočih z letnim doneskom 1 gld.; prvih je 87 (kakor znano pristopil je kot tak tudi moravski deželni namestnik grof Schonborn, o čemur so nemški listi dokaj kričali), drugih 1009, tretjih 1046, četrtih 1413, in zadnjih 14.229. Premoženja v denarjih in posestvu ima koncem svečana t. 1. blizo 200.000 gld. Do zdaj nabrala ter deloma izdala je 400.000 gld. Začetkom svečana oglasila je poziv: »Kličemo k narodu! Kličemo po pravici in dolžnosti!« prose nove podpore. Iz najnovejših dogodeb ali bolje uspeha zaznamovati moramo onega v Liberci (nem. Reichenberg) in Duhcovu (nem. Dux) v severnih Čehih. V Liberci prevzel je 5razredno šolo deželni šolski svet na prošnjo Matičino, v Duhovcu podal ji je pravico javnosti, kar je očividno velik pridobitek, Proti javni češki šoli v Liberci delali so in delajo nasprotniki narodnosti vse, kar je bilo mogoče. Oporekala je občina, okrajni šolski svet, bujskali na vso moč severni nemški listi, posebno »Eeichenberger Zeitung«, ki je tožila: češke šole ne smemo trpeti, »kar bi bil večen madež na bliščečem ščitu največjega nemškega mesta v Čehih«. Deželni šolski svet vzprejeti moral je vender po postavah prošnjo 298 starišev (s 509 otroci). To število je po nemških poročilih znatno manjše: podpisalo bi prošnjo le 198 starišev (s 300 otroci) in še od teh preklicalo jih je 14 svoj podpis. Imena tih bojazljivcev oziroma omikancev prinašajo pohvalno severo-nemški listi za njimi tudi Dunajska »Deutsche Zeitung«. Pregled vse zadeve podaja nam dolg članek tega časopisa v dan 18. sušca t. 1. Strastneje še obnaša se »Eeichenberger Zeitung«, ki naštela je že dvakrat po imenu vse stariše, pošiljajoče svoje otroke v narodno češko šolo, ter tako posredno poziva na izobčenje. Huda kazen zares pretf rodbinam, po večjem obrtnikom in delavcem. Žuga se jim z odpovedanjem stanovanj, in deloma se že uresničuje. Pač lepo geslo »na ulice z onimi, ki zahtevajo pouk v materinščini!« Pač sramotno orožje v boji za človeštvo! — V Duhovcu ustanovilaje »Matica« čveterorazredno šolo. Posestnik tovarne g. Hoche prepove svojim delavcem, pošiljati otrok tje — bilo jih je blizo 200. Stariši pozvo v pomoč Topliški (Teplitz) okrajni šolski svet, ki pa odgovori »ker je starišem na prosto dano, vzeti otroke iz zasebne šole ter pošiljati v (nemško) javno«, to lehko store. Tedaj skličejo se na deželni šolski svet ter zadobe začetkom tega meseca pravico javnosti. Kako odurno se nasprotna stranka bojuje, kaže tudi sledeči primer. V Mostu (Briis) sporediti hoče damska družba »Libuša« akademijo v korist ubogih otrok. Najame dvorano plačavši 35 gld. ter pripravi vse v dobrodelno svrho. Po Mostu silen hrum In krik kazinarjev — gostilničar se skuja, odpove najeto dvorano ter vtakne (po »Narodnih listih«) 100 gld. Čehi pa vender lehko mirno gledajo na vse take dogodke. Jasno pričajo, da narodne pravice zmagujejo, akopram polagama. Nas Slovence pa bi imeli vzbujati in jačiti v boji za šolo in omiko na nemško - štajerski meji in tu v sredotočji Slovenskega, kjer se toliko kriči o psevdokulturi, pravo omiko na narodni podlogi pa bi se tu pa tam naj raje utopilo v žlici vode. _". T. Iz 1'tllja. V našem šolskem okraji se je minole dni prigodilo nekaj silno smešnega, kar je vreduo, da se na dolgo in široko izve, da bode svet videl, kakove kukavice se še nahajajo mej učiteljstvom tega okraja. Hvala Bogu, da jih je lehko sešteti na prstih jedne roke. In ta petorica, ki se z velikim ponosom imenuje »učitelje stare šole«, kar se hoče reči: »nemške<, je toliko predrzna, da je osnovala: »Verein fiir Lehrer und Schulfreunde«. Kdo se ne smeje? Ti možje ki nas mlajše učitelje, došle iz Maribora in Ljubljane, pitajo s panslavisti, pravijo, da bode namen temu društvu: pospeševanje nemškega jezika in razširjanje omike mej prosto ljudstvo. Zdaj naj pa kdo reče, da se tem možiceljnom možjani ne suše, ker hočejo s tujim jezikom mej tukajšnje slovensko Ijudstvo omiko širiti. Iz Celja. (Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo ima v dan 3. aprila t. 1. svoj redni mesečni zbor. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Iz Lokve. Prijateljem domače glasbe naznanjam, da I. zvezka Avg. Lebanovih »Skladeb« nimam nobenega več, pač pa še mnogo iztisov II. zvezka, katere prodajam po 40 kr.; dijakom rad naročnino znižam, ako se naroče v večem številu. Naj bi prijatelji domače glasbe pridno segali po preostalih mi iztisih II. zvezka, ker že pripravljam in skoro izdam III. zvezek, v koji uvrstim tudi najobširnišo posvetno skladbo pokojnikovo: »Doinovino«. Po III. zvezku pričnem s cerkvenimi skladbami, akopram vse niso v »Cecilijanskem« duhu, nego delajo nekako sredino mej moderno in strogo cerkveno glasbo, katera pot se meni vidi najprimernejša. , Janko Leban, učitoJj v Lokvi (pri Divači). S Krškega. (Prenaredba učnega načrta naše meščanske šole.) Kakor je znano, določila je postava od leta 1883. (2. maja) meščanskim šolam določnejši smoter, po katerem je vsaka meščanska šola redna pripravljevalnica učiteljiščem in nižjim strokovnim šolam (t. j. obrtnijskim in kmetijskim učilnicam), a imeti morajo te šole z ozirom na potrebe v dotičnem kraji obrtnijski ali kmetijski značaj. Glede na te postavne določbe ukazalo je naučno ministerstvo v dan 8. junija lanskega leta, da ima vsaka meščanska učilnica izdelati na podlogi nove postave in ravno tega ukaza nov načrt, ki naj ga sestavi učiteljstvo posamezne meščanske šole pod predsedništvom okrajnega šolskega nadzornika v konferenci, h kateri se naj povabijo odlični možje kot zastopniki kmetijskih in obrtnijskih interesov. Za našo meščansko šolo bilo je to posvetovanje v dan 10. marca tega leta pod predsedništvom našega nadzornika, g. profesorja Vodeba. Eazen našega meščanskega učiteljstva bili so izmej šestorice povabljenih došli samo trije gospodje: okrajni glavarg. Weiglein, častni korar g, Poljak (kot predsednik naše kmetijske poddružnice) in nadgozdnar g. Scheycr iz Kadeč. Enoglasno in z neznatnimi premembami je bil vzprejet predloženi učni načrt, iz katerega naj tu povem nekatera bistvena načela in določila: 1. Naša meščanska šola obdrži tudi v bodoče svoje zdanje predmete, ki so predpisaui po ministerijalnili učnih načrtih od leta 1874. 2. Ona dobi kmetijski značaj, vender se kmetijstvo ne bode učilo kot poseben predmet, ampak v zvezi s prirodopisjem in prirodoslovjom, katerima predinetorna se je število ur zdatno poinnožilo. 3. Nekoliko se je na kmelijstvo ozirati tudi še pri drugih predmetih, zlasti pri računstvu in risanji. 4. V veronauku se je vsled ministerijalne uaredbe z 8. junija 1883. 1. dodala ena ura v vsakem razredu. 5. Število ur, odločenihjeziku, ostaloje neizpremenj eno, vender ima nemščina eno uro več, čeravno ste se slovenščini kot učnemu predmetu dodali dve uri, in sicer radi tega, ker mora učni jezik na vsi šoli po želji ustanoviteljevi ostati nemški. 6. Ker so je precej ur dodalo prirodopisu in prirodoslovju, treba je bilo nekaj ur odvzeti tudi zemljepisu, risanju in telovadbi. Po teh načelih izdelani novi učni načrt naše šole šel bodo po potu slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta k visokemu naučnemu ministerstvu v potrjenje. —». Iz Ljubljane. Iz seje c. k. doželnega šolskega sveta v dan 13. marcija t. 1. Poroča se na višje mesto o poučevanji v krščanskem nauku v tukajšnjik ljudskih šolah. — Posvetuje se in določi se o poučilu, kako naj bi se v ljudskih in meščanskih šolah za zdravje skrbelo. — Družbi kranjske hranilnice se za blagosični dar 6000 gold., ki ga jo odločila za zidanje in popravljanje šol na Kranjskem, izreka hvala. — Dva nadučitelja, potem pa učitelji mestnih šol v Ljubljani se za trdno postavijo. — Nekaterim šolam dovoljuje se poludnevni pouk. — Poročilo deželnega šolskega nadzornika v nadzorovanji nekaterih šol se jemlje na znanje in o tem tudi potrebno nakaže posameznim okrajnim šolskim oblastim. — Eeši se več prošenj za oproščenje šolnine, za podporo in nagrade. — »Glasbeni Matici« je nj. eks. g. naučui niinister za preteklo leto odkazal državne podpore 200 gold. Slava! — Naučno ministerstvo je odobrilo g. prof. Celestine prevod II. dela dr. Močnikove aritmetike za nižje gimnazije. — Naš slavnoznani pesnik g. Jovan Vesel Koseski je 2 6. preteč. m. v Trstu umrl. Njegovo ime bode vedno slovelo! — Poziv slovenskim pisateljem. Odbor »Matice Slovenske« se do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih obrača z iskreno prošnjo, da bi čim prej, tem bolje tudi letos poslali primernih doneskov za letošnji »Letopis«. Kakor lani, vzprejenntli so bodo tudi letos v »Letopis« samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznuvrstnih strok človeškcga znanja; vender je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potrebam naroda slovenskega, ter zaradi svoje splošne zanimivosti piijajo večini Matičinih družabnikov. Eokopisi naj se pošiljajo do konca junija t. 1. ali naravnost uredniku >Letopisa<, g. prof. Pr. Levcu, ali pa prvosedstvu »Matice Slovenske« v Ljubljano. Po pravilih določena nagrada v »Letopis« vzprejetim spisom se bode izplačala, kadar bode knjiga dotiskana. V Ljubljani, 19. marcija 1884. Za odbor ,,Matice Slovenske": Peter Grasselli, Prof. Senekovič, prvosednik. odbornik.