24. štev.
V Kranju, dne 17. junija 1911.
XII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarslg list
Stane za Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po po#U za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 1U vin. - Na narodbe nr^z istodobne vposiljatve naročnine *e ne ozira. Uredništvo in upravništvo je na pristavi jr. K. Flonana t cZvezdi.. Izdajatelj in odg. urednik Iv. .Pr Lampret. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
I ii sera t i se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se pkčujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljaU naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
O političnem bojkotu.
Z volilnega shoda deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja v Kamniku dne 10. junija 1911.
I.
Prav čudil bi se bil, ko bi se tu li pri teh volitvah ne bila vera zlorabljala kot agitacijsko sredstvo. Ko so pri nas nastopili Mladoslovenci, je bila vera v nevarnosti; ko so dobili večino Staroslovenci, je bila vera v nevarnosti. I a ko imajo sedaj Susteršičevi ljudje Urino večino v deželi, je vera Se vedno v nevarnosti. lo ko bo sodnji dan Gospod sodil pravične in krivične, bo
— če bo hotel poslušati našega knezoškofa — vera na Kranjskem še vedno v nevarno iti.
Človek bi mislil, da se taka reč obrab*, ali če verujete dr. Šušteršiču, potem je vera dandanes pri nas še bolj v nevarnosti, kakor je bila kdaj. Očita se nam, da hočemo podirati cerkve, da hočemo na ulico metati božje namestnike in da hočemo moriti nune in pobožae frančiškajaarje!
— Vam ni treba praviti, prijatelji, da so to samo prazne besede. Vaš dekan. se je pred trinajstimi leti vsak dan lahko najedel do sitega, in če sem prav poučen, tudi vaš sedanji dekan ne strada in prav nikake nevarnosti ni, da bi mu vi podrli žup-nišče ali pa razdejali vašo farno cerkev. Na deželi med priprnstim ljudstvom pa najdejo take marajo še vedno rodovitna tla, in dosti je ženic, ki po klerikalnih shodih nekaj noč* spati ne mo-
rejo, boječ se, da bi »predajati ne zažgili božjih hramov ali pa ne obešali dušnih pastirjev!
Trditev, da je vera pri aa; v nevaraosti, torej ni ničesar drugega, kakor hudobna laž, hudobna klerikalna laž! Ta laž pa je veri sami najbolj škodljiva, ker jaz si večjega ponižanja naše svete vere misliti ne morem, če nima na Kranjskem drugega pomena, kot da se ž njeno pomočjo pribore državntuborske dijete slavnemu poštenjaku Gostinčarju 1
Ali nad katoiičanstvom bi morali obupati, če ni vsaka katoliška politična stranka izgledala tako, kakor izgleda naša katoliška S. L. S. Če je kdo diskred.tiral katoliška načela, diskriditiral jih je dr. Šušteršič s svojimi ljudmi. Glavno načelo našega katoličanstva in našega krščanstva je ljubezen. Tista vzorna ljubezen, za katero je Kristus prelil svojo kri, katera se pred vsem kaže v tem, da odpušča svojemu sovražniku, da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Poglejmo, kaj so napravili naši klerikalci iz te ljubezni P Po naši popustljivosti en prišli do krmila v naši deželi in imeli so viteška priliko, da bi L i*. z»sejai tone prijateljstva po celi deželi. Ali ste že čuti, da bi bil kdaj izpregovoril dr. Ivan Šušteršič kako miroljubno besedo P Ali ni igral neprestano tiste Krekove merkuce, ki le piha in piha v ogenj, da ga še bolj razneti? Ste li culi kdaj katoliškega duhovnika dr. Eangelista Kreka, da bi bil oznanjal evangelij miru med nami P Kjerkoli je nastopi po-
divjani ta inašnik, nastopil je z gorjaSo v roki in iskal je glave svojega bližnjega, da bi udrihal s svojo grčivko po njih! I a Liubljani je grozil, da pripelje v njo svoje bataljone, ki bodo njegovo piškavo krščanstvo, če ne drugače, s krvjo razširjali med nami. Dasi sva nasprotna kandidata, ga ne sovražim in kot dober prijatelj mu svetujem, da naj s svojimi bataljoni raje ostane v rojstni koči pod Ratitovcem. Drugače se mu lahko pripeti, da bodo njegovi bataljoni bežali i; Ljubljane, in da bo pri tem pobegu on sam nosil del svojega telesa s sabo, ki bo bolj pisan, nego je pisan hrbet strupenega gada!
In tukaj je prilika, da izpregovorim nekaj besed o tistem bojkotu, katerega so klerikalci zadnje čase sklenili, in o katerem trdijo kaplani po deželi, da je bil zadnji čas, da se je sklend bojkot proti napredajakoml Prišli so skupaj ti katoličani in sklenili so, da nihče izmed njih, če gre mimo umirajočega naprednjaka, ne sme pogledati tega naprednjaka. Pustiti ga ima kakor psa, ki crka za plotom I
Postavili so se torej ti katoličani na stališče, da tisti samaritan, ki je pobral ranjenca v jarku ter ga odnesel v Jeriho, nt prav postopal. Po mnenju dr. Kreka bi ga bil moral vprašati, jeli naprednjak ali klerikalec? Če je bil napredojak moral ga je pustiti v jarku, da bi bil žalostno poginil. V tej prispodobi, ki je vzeta iz svetega pisma, je označeno tisto, kar se imenuje dandanes,
PODLISTEK.
L. P.:
Terna.
Bil sem v gostilni «pri Fačinitu». Na Gorenjskem, v večjem kraju je ta. Gospodar «Fačini> se je priženil tjakaj. Vedel je, da je tu bogatija doma. Imel je dobro ženico in čvetero otrok. Gostilna je bila vedno dobro obiskana. Za denar in na upanje se je dobila vedno dobra kapljica ia kak prigrizek. •Fačini* je bil zelo priljubljen pri gostih. Pil je vedno ž njimi, imel je zdrav humor in bil je ke-rajžen vseskoz. Le nekaj so mu očitali možje. Nasrkal se ga je rad in tedaj je krokal z gosti v nevoljo svoje ženice in v izgubo premoženja. V tej lastnosti se je utrjeval vedno bolj, tekom let pa je postal pravcati pijanec in zapravljivec. Nič ni izdal vpliv zakonske polovice, nič njeno namiga-vanje na skrb za otroke.
Nesreča je hotela, da mu je požar, ki ga je zanetil nedorasli sinček, upepelil hišo. Veliko škodo je imel, da je obnovil poslopje. Sa večjo škodo pa je delalo nadaljne njegovo lahkomiselno življenje.
Pivski gostje so ga — kakor rečeno — radi darežljivosti in humorja radi obiskavaii, nasprotno pa je on moral obiska vati posojilnice.
Vse je bilo naposled zadolženo, zarobljeno in kmalu naj bi se prodalo.
V tem času nekoč sem bil pri -Fačinitu*. On, pijan, je sedel med gosti in klanfal take, da sem tudi jaz, akoravno se tako hitro ne udarn, moral posvetiti ta čas naravnemu smehu. «Čuden človek,* sem si mislil, «v tako težkih razmerah živi, pa je tako zidane volje.*
Kar vstopi v gostilno pravi original vaškega postopača. Gostilničar ga vpraša, čs bi zopet rad
zastonj pil in kazal je roržojo do njega. Baje ?a je obrekoval. Pokaže mu vrata.
«0, gospod Fačini,» pravi prišiec, «samo povem naj, kaj se mi je danes sanjalo o vas.* ««No, Zontovc, kaj pa, tisto pa le povej.** cSanav sem je, da vas je hudič uzev.* €«0, hudiča, no, pa k?j je naredil z menoj.*» «In vas je nesu ke le u vodo, ke k mlin.*
• •Prmej, no, pa kaj je bilo tam. Ali me je pojedu.**
•Not v vodo vas je vrgu >
• cDobro! Moja hišna številka je 27. Koliko pa si star P*»
«60 let sem star.*
««Dobro! Od hudiča je pa 90. V loterijo bom stavil; Zsatove, pa če bo kaj, bo pa tudi late dobro, eno krono bom stavil. Ti greš pa stavit.* »
•Gospod, naj no več stavjo, da bojo tavžeade dobli.*
Na prigovarjanje gostov je cFačini* res stavil več kron, obenem pa je zapisal številke s kredo na gostilniška vrata. Pogovarjali so se tedaj gostje o loteriji in vsakdo je že zapravil, po njih govoru, terno.
Teden dni je minilo, srečke so bile že vzdignjene in naš gostilničar, kakor gostje, so pozabili na loterijo.
O tem mi je pripovedoval «Fačni», ko sem ga o priliki potovanja obiskal. Poslušajte, kako je bilo dalje.
Na stavljene številke so toraj vsi pozabili. Prihodnji petek pa so ostali v tej gostilni romarji. Pili so vino in kavo. Neka koščeni ženica je bila zelo radovedna in motrila je prav natančno gostilniške proste r.«. Konečno ji obvisi pogled na vratih.
Obrne se proti gospodarju, pa pravi: «Zakaj pa niste napisali vseh pet številk P
c«Zato, ker sem samo te stavil.**
•Kdaj pa ste jih stavili?*
«« Pretočeni teden.»»
«Ali je to res?*
««Se veda je res.**
«No, potem ste pa zadeli terno.*
Vsi so okameneli, najbolj pa «Fačini> sani Njegovi gostje so se med tem nabrali v gostilni in ko se je prepričal o resnici teme, stopil je na stol in mogočno rekel: »Prijatelji, pijte; danes je vse za>tonj I* Njegovi ženici je marsikatera skrb odlegla. S tisočaki se je odkrižal najtežjih dolgov in zadihal je prosteje.
•Žoatovcu* je podaril primerno svoto, ga oblekel od glave do nog, dal mu, kar je rabil za gospodinjstvo in ga posadil prvi večer na svojo častno stran.
•To so bili časi,* pravijo gostje, «ko je Fa-čini zadel terno. Vso noč smo jedli in pili in vse zastonj.»
«2sntovc» pa se potrka tedaj na prsi in pravi: «To sem vse jest skomandirov.*
Napačen pomočnik.
Povest Konec.
«š men, še ti jej prigovarjaj, saj vidiš, da je zmešana, da ne ve, kaj govori in kaj dela. Simen, le aikar ji ne verjemi !>
• Ven !»
Notar je odprl duri in je potisnil očeta Ko-drasa iz pisarne in za njim še Simns, Polonica je stekla sama in Zolgar je v zadregi stopal za
njimi.
klerikalni bojkot na Kranjskem. Kristus pravi: Žejnim dajte piti! Naši bojkotarji pa tulijo: žejnim je odvzeti zadnjo kapljo vode! Kristus ukazuje: lačne nasitite! Dr. Šušteršič pa vpije: Ličnim dajte kamna mesto hruha! Kristus uči: obvezujte ranjene, dr. Krek pa vpije: ranjenim trgajte obveze iz rani In tako gre ta stvar naprej ! Če pa vi, prijatelji, tale klerikalni bojkot, na katerega so ponosni naši kaplani, pogledate bolj od bližje, pridete gotovo do prepričanja, da ni ničesar drugega, nego politična bestijalnost, politično zverinstvo, ki dela največjo sramoto stranki, ki se je zatekla k temu tolovajskemu sredstvu! Če pa se postavimo na polje katoličanstva, potem moramo kot verni katoličani pripoznati, da sa ŠuHeršičev najnovejši bojkot obrača v prvi vrsti proti Kristusu - kralju samemu, ker v nasprotje izpreminja vse človekoljubne nauke našega odrešenika!
Gospodarski del.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofjl Loki
je izda'a za leto 1910 naslednje poročilo: V preteklem desetem poslovnem letu je vziic denarni krizi, ki je vladala v naši državi, tudi lepo napredovala in dosegla uspeh, s katerim je lahko zadovoljna. O tem dokazujejo sledeče številke: Denarni promet: Vseh prejemkov je bilo kron 1 215 40452 in vsrh izdatkov pa K 1,197 329-45, torej je znašal skupni denarni promet K 2,412.733 97. Ker jn bilo leta 1909 denarnega prometa 2,147947 kron 64 vin., se je ta v preteklem letu povečal za K 264 786 33. — Zadružniki: Koncem leta 1909 je bilo vseh zadružnikov 392 V letu 1910 jih je nanovo pristopilo 66, izstopili so pa 3, torej se je število zadružnikov pomnožilo za 63 in je leta 1910 ostalo 455 zadružnikov. — Deleži: Koncem leta 1909 so znašali deleži 6 308 kron. V letu 1909 je 1 star zadružnik vplačil 4 glavne deleže po K 50—, skupaj K 200'—. Nanovo je je vplačalo 5 zadružnikov 13 glavnih deležev po K 50—, skupaj 650 — in 61 zadružnikov pa ravno toliko opravilnih deležev po K 2 —, skupaj K 122, skupaj K 972'—, izplačalo pa se je 3 zadružnikom ravno toliko opravilnih deležev po 2 kroni, to je 6 kron. Stanje debžav koncem leta 1910 je 7 274 kron, in sicer imajo: 46 zadružnikov 129 glavnih deležev po K 50 —, skupaj K 6.450v-, 409 zadružnikov 412 opravilnih deležev po 2 kroni, skupaj 824 — kron, skupaj 7.274'— kron. Deleži so se povečali za K 966— Odpovedanih in še neizplačanih je 13 opravilnih deležev. — Hranilne vloge: Koncem leta 1909 je bilo na 1883 vlož. knjif. vloženo K 1,462 529 37. V letu 1910 se je vložilo 1608 krat K 483 128 43, skupaj K 1 945.657 80, dvignilo pa 1658 krat K 484 576 42, znaša skupaj K 1.461.081-38. Kapitalizovane obresti za leto 1910 znašajo K 62.907.54. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1910 je K 1 523.988 92. Ta denar je vložen na 1916 knjižicah in znaša povprečna vloga 795 kron 40 vin. Število vlagateljev se je v minulem letu pomnožilo za 33, hranilne vloge pa za 61.459 kron 55 vin. — Vloge v tekočem računu:
Končam leta 1909 je 46 strank imelo vloženega K 24.774 —. V letu 1910 *e je vložilo 191 krat K 202 787-49, skupaj K 227 561 49, dvignilo pa 180 krat K 166.361 33, skupaj K 61 216 09 Kapitalizovane obresti za leto 1910 znašajo K 1.192 15. Stanje »log v tekočem računu koncem leta 1910 je K 62.392 31. Ta denar je vložen na 46 knjižicah in znaša povprečno vloga 1356 kron 37 vin.
— Posojila: Koncem leta 1909 so znašala posojila K 959.224 74 V letu 1910 se je i:plačalo novih posojil K 240 465 38, skupaj K 1,199 690 12, »milo pa se je K 97.34982. Stanje poiojil koncem leta 1910 je K 1,102.340 30 Ta posojila so izplačana, in sicer: a) na hipoteke K 891.424*13, b) na menice K 200.255 31, c) na zadolžnice s poroštvom K 10.660-86, skupaj K 1,102.340-30. Vseh dolžnikov je bdo koncem leta 1909 — 279, v letu 1910 jo bilo novih dolžnikov 69, popolnoma pa je vrnilo svoja posojila 26 dolžnikov in je torej koscem leta 1910 ostalo 322 dolžnikov s povprečnim posojilom K 3.423 41. Š'.evilo dolžnikov se oomno-žilo za 43, posojila pa za 143.115 kron 56 vin. — Naloženi denar: Koncem leta 1909 so znašale naša naložbe pri raznih denarnih zavodih 502 342 kron 97 vin. V letu 1910 se ie vložilo 88 krat K 196 074 34. skupaj K 698 417 31 ; dvignilo pa 63 krat K 272 373 32, skupaj 426.043 kron 99 vin. Kapitalizovane obresti za leto 1910 znašajo kron 18 712 11. Sfanje naloženega denarja koncem leta 1910 je X 444 756 10. V letu 1910 so se zmanjšale naše naložbe za K 57.586 87. — Vrednostne listine: Koncem leta 1909 so znašale vrednostne listine K 15 875—. Nakupljene leta 1910 31.181 kron. Kurzni dobiček znaša K 3.717-—. Stanje vrednostnih listin koncem leta 1910 50 773 krnn.
— Čisti dobiček za leto 1910 znaša K 7.464 96. Po sklepu zadnjega občnega zbora se ta dobiček razdeli tako-le: V splošni rezervni ?aklad se pn-dene: a) 5% donesek (§ 14 pravil) K 373 25; b) Vstopnine 130 kron; r) Posebni donesek 1.078 kron 22 vin., skupaj K 1 581*47. Posebnemu rezervnemu zakladu za izgube (kurzne, posojilne i. dr.) K 5.206 40. V dohrodelne namene: a) Obrtno-na-daljevalni šoli v Šrrfji Loki 150 kron; b) Dijaški kuhinji v Kranju 50 kron; c) Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Škofja Loka 50 kron ; d) Ljudski knjižnici »Narodne čitalnice v Štofji Loki 50 kron, skupaj 300 kron. Glavnim deležem 6% obresti za leto 1910 377 kron 9 vin., skupaj 7464 kron 96 vin. Med letom se je izplačalo iz tekočega dobička za leto 1910 »Glasbeni šoli« v Kranju darilo 25 kron. — Splošni rezervni zaklad: Koncem 1. 1909 je znašal K 22.863 41. Gornja dotacija iz dobička leta 1910 K 1581 47. Stanje splošnega rezervnega zaklada koncem leta 1910 znaša K 24.444 88. — Posebnirezervni Zakladzaizgube: Koncem leta 1909 je znašal 50 kron. Gornja dotacija iz dobička leta 1910 K 5 206 40. Stanje posebnega rezervnega zaklada koncem leta 1910 je K 5.256*40.
*
Tedeniki sejem v Kranja dno 12 junija 1911.
Cena od kilograma žive teže: 94 do 96 vinarjev za pitane vole domače, 90 do 92 vinarja za domače srednje pitane vole, 80—86 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 20 vin. za teleta in 1 K do 1 K 40 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 12 vin. za pitane prašiče.—Pšenica K 12*—, proso K 7*50,
rž K 9—, oves K 10—, ajda K 8*50, repno seme K —, detelno seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 4— za 50 kg. — Prignalo se je 114 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 4 domač h telet, 398 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 3 ovce. Od prignane živine je bilo za mesarja: 35 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 9 domačih prašičev.
Godovi prihodnjega tedna:
18. Feliks in Fortunat, Bodin; 19. Julijana F., Gervazij in Pr. Big-Jaa, Netko, Volkoslava; 20 Sil-verij, Florentina, M.Iava; 21. Alojzij, Alban, Nera; 22. Ahacij, Pavlin, Nicej, Udos, Stanoslava; 23 Srce Jezusovo, Eberhard, Dragija, Radomir, Gostimir; 24 Janez Krstnik, Radoslav, Jantslav.
DOPISI.
Is Zgornja Beinica pri Kranju. Za dolgo časa se nismo nič oglasili in pisali o tukajšnjih razmerah. Marsikateri bo mislil, da so se razmere pri nas dokaj izboljšale, pa vsakdo, ki to misli, se moti. Naš župnik še zmeraj uganja na prižnici svoje stare burka, rjove, ne kakor medved, ampak kakor lev ter razgraja kakor tisti v cesarskem zve-rinjaku na Dunaju. Prav lep izgled in nauk nam je dal na pržiici naš župnik Medved v nedeljo, 28. m. m., ko je razglasil razsodbo in sklep upravnega sodišča na Dunaju, da je sedaj vendar enkrat stari cerkvenik in organist odpravljen od službe ter da je vržen pod kap. Ali motil se je, ker on je zgradil svojo hišico, da se lahko preseli v njo, kljub temu da je župnik rekel pred leti ključarjema, naj pa gre od hiše do hiše kakor Luka. Lep izraz za župnika, ako uslužbenec čez 40 let opravlja svojo službo. Posebao častno pa je za njega, ker je s prižnice izjavil v prič) viega ljudstva, da ga bolj veseli, da je dobil to pravdo (namreč starega reveža spravil ob kruh) kakor pa takrat, ko je ustanovil faro v Besnici. Nadalje je očital Besničaoom na prižnici, da so zdaj popolnoma pogoreli radi pravde ter na prižnici trkal na prsi ter rekel: «Jaz sem sicer majhen, pa sem gost in jeklen.* Res lepa beseda na prižnici! Tudi je očital radi pravde, kako so nosili odvetnikom denarje, da bi bilo bolj koristno, da bi tisto dali cerkvi. Mi pa rečemo na to, da je on izdajal za to štirikrat več, kakor mi, ker je vsak dan na poti radi pravde, kar gotovo precej stane. Kakor leže našemu župniku Medvedu mežnarji v želodcu tako, da ne more trpeti nobenega in izpodi vsakega, in mora opravljati mežnarijske posle le s samimi ženskami on sam, zato je pa sedaj vse v lepem redu, kakor zvoaenje, zvonikova ura i. t. d. O vsem tem danes ne bomo več govoril«, kar še za drugič pripravimo. Železničarjev ne more videti in jih obklada z raznimi priimki, in sicer zato ker večinoma vsi ne trobijo v njegov rog. Žito si prizadeva na vse načine, da bi koga pripravil ob službo. Župnik naj pomisli nazaj na dan 6. januarja 1908, kaj je govoril vpričo vseh pevcev, ko so imeli pogoščevanje v farovžu, in on še do danes ni izpolnil nobena tistih besedi in Gaj si zapomni, da železničarji niso nobeni mežnarji, in da železničarje iz službe  odpuščati  ne spada v
Na cesti so vsi trije začeli obdelavati Polo-nico. Oče je klel in ji grozil, da jo ubije, Žolgar je godrnjal in S men je to povedal dekletu, da ima doma osem krav, pet telic in vsega .. . vsega . . .
Šli so v krčmo in poklicali vina. O it'i Janez je bil znan s Šimnora in ga je vpraša!:
• Kako pa? Ali kaj kupuješ?»
• Zakaj bi kupoval?> je odgovoril Simen kratko in z jeznim glasom.
«No, no, tako sem mislil, ker imaš pastarico seboj.*
• Kakšno pastarico? Ali si izgubil glavo?»
• Hudirja, kaj pa je tale deklina, ki se stiska tam le v kotu?* In oštir Janez je pokazal s prstom na PolOiiicr«, ki si jo z robcem zakrivala obraz.
•To je njegova nevesta,* je izpregovoril oče Kodras bahato in pogledal na hčer.
• Ha-ho-ho —» se je oštir neverjetno nasmejal — «ho-ho — njegova nevesta! Saj nisem od včeraj 1»
•Zakaj pa bi ne bila?* je vprašal razdraženo Simen.
«Hj-ho-ho!» Janez je bil debel in velik krč-mar, zato se je smejal, kot da se vali grom iz njegovega trebuha. «Ali se bosta šla skrivalnice?*
»To ti nič mar.»
•Torej je res? Mislil sem, da se delaš le norca! O, potem pa nič ne rečem, zakaj ne bi, kakor kdo hočel*
Krčrnar je postal rgovoren, a ker se nihče ni podal v govorico, se je umaknil iz izbe. Ia zdaj so padli zopet vsi trije po Polonci.
Oče ji je pripovedoval na dolgo in široko, kaj vse jej kupi za poroko, Žilgar ji je govoril kakor je vedel, da ugaja Šimnu in Kodrasu in Š men ji je nalival vina v kozarec ter ji ga nosil k ustnicam.
•Poloaica, kar suni ga, da boš bolj korajžna!*
A ker se je Polonica branila in niti pokusiti ni hotela rdeče kisiico, se je razvnel in začal vpiti s hudim glasom:
•Pij, ti pravim, kar sprazni ga!>
Držal ji je kozarec pred nosom in ker se je vino radivalo in teklo deklici za vrat, je prijela kozarec in ker je videla vseh oči uprte naravnost nase, je izpila vino na dušek.
Nato ji je S men naročil pečenke in ker se je le ni hotela pritakniti, ji je zrezal on sam in ko ni bilo več vina v kozarcih, so naročili nekega sladkega žganja in ga Polonici skoro šiloma vlivali v mta.
Čez dve uri so zapuščali krčmo in oštir Janez je kričal za njimi:
• Le dobro napravi, Šimen, potlej pa pridite na likof 1»
Polonica je gledala v tla in bila je vsa omamljena in lica so ji gorela in oči so se ji utrinjale. Držala se je na snith in strašno se ji je zdelo vse čudno in neumno. Š men je zagazil v blato in ko se je spravljal iz njega, mu je izpodletelo, da se je zaletel v zid, Polonica pa se je smejala in je postala dobre volje.
Oče Kodras jo je pripeljal za roko nazaj k notarju.
•Ali ste zopet tukaj?! Kaj pa vendar mislite !»
• Saj je že vse dobro, gospod notar,* je odgovoril Kodras in — res je bilo vse dobro. Polonica je bila k vsemu pripravljena in je vse obljubila. In ko so odhajali, se je še vedno smehljala, dasi so bile njene oči tako čudno motne in kalne in njene misli vse tako v neredu, da skoro ni vedela, kaj se godi ž njo.
•Vidiš, Polonica, zdaj si pa pridna,* jo je pohvalil c če ia šli so nazaj k oštirju Janezu, kjer jim je pripomoglo vino, da je kupil Simen nevesto, oče Kodras pa je prodal svojo hčer.
HI.
Tomaž je pokopal svojo mater, nato je šel s pokopališča naravnost proti Zolgarjevi krčmi. Ne na desno, ne na levo se ni ozrl in vsi, ki so šli za njim, so zmajevali z glavo in neka tiha skrb jim je ležala v očeh.
• Bogve, za kom žaluje?* je dejal prvi.
»Za materjo ali za Polonico ?» je menil drugi, Tomaž pa se ni ozrl po njih in je zavil naravnost v krčmo.
Tako je pričel popivati Tomaž po materini smrti. Molče je sedel za mizo, klical mero za mero, dokler ni zaspal in se zvrnil po klopi. In ko se je prebudil, je zopet nadaljeval.
To je trajalo tri dni in tri noči.
Po vsem Podbrdju se je govorilo o njem in kdor je čutil suho grlo, je stopil v Zolgarjevo krčmo, kjer je napajal Tomaž vsakega, ki je pri-sedel k njegovi mizi.
•Bajto je dobi — zato pije,* so menili nekateri.
I. prllola ,,Gortnlcu" ittv. 24 z 1.1*11
njegov delokrog. Nadalje je očital firanorn, da imajo predolge jezike, >er kakien greb, da je lat. Mi pa pravimo: g. župnik, kar tiho I Kajti aami imate predolg jezik. Kar pa zadene radi laži, pa povemo, da poznamo nekoga drugega, ki je lagal pri obravnavi celo pri sodišču. To m lahko dokaže po pričah. Na prižnici tU vpili: Kdor te f.....loti, te svoje glave loti. Na te vaša besede vam odgovarjamo le toliko resnici na ljubo, da se mi vas nismo lotili, ampak vi nas, in vi ste nas začeli tožariii, braniti se pa mislimo, da je vsakemu dovoljeno. Kar zadene razlage računa radi novega križevega pota, rečemo le toliko, da nčune lahko delate, koliko bo stal, ker imate take ključarje, da še nobeden pisali in brati ne sna, kajti taki vam cgajajo, da pri podpisih ni treba roke na papir. Mislimo pa. da zopet ne boste vjeli kakih par takih norcev, ki bi kar vrgli 2000 kroaic v vato bisago, ki nima dna. Računati se tram pa ne bo treba iti učit k vpok. Liki Kn f cu, učitelju na Trsteniku, ker ni znamo sam: toliko računati, da bo dem o povedali, kaj je prav ali kaj ne. Ko bi nam le pokazali svoje račune l
II blejskega kota. (Nravnost neti h Marijinih devic.) Mnogo smeha, a tudi ogorčenja je vztuiila sledeča resnična dogodbt, ki se je pripetila v našem krasnem kraja. Pred kratkim se je poročil nek posten fant s prvo in najkrepost-uejlo Marijino devico. — Imena zamolčimo in jih prihrammo za slučaj, če se bo hotela zanikati stvar. Uaaevno, da naši prečistili duhovniti voditelji teh družb porabijo tako priliko in udarijo na veliki boben, češ, poglejte naše krepostne device, ki tudi lahko postanejo družice možem, Čeprav ne zahajajo na liberalne pohujlljive zabave i. t d. Naš tupnik je poročil ta par z največjo slovesnostjo na Otoku. Napravili so se oeii slavoloki, bila je imenitna pridga in govori se celo, da je srečni nevesti poslal baje sam škcf poseben »pildek*. — Kratko rečeno, ta poroka se je porabila za največjo reklamo za Marijino družbo .. . A glej ga spaka I Kmalu po poroki so pridu* ljudje šepetati, a tudi dokaj glasno govoriti, da se bo moral srečni ženin takoj po poroki posluževati Škofovega «znanga položaja*. Govorica so tudi prišle tako na uho župniku Oblaku kakor tudi možu. Prvi je rentačil in žugal, da bo gnal vsa obiekovalce f red sodnika, a drugi, ne bodi len, prime prav sveto svojo ženico, češ, govori, koliko je resnice na tem. In krepostna Marijina devica pripozna, da nosi že sedmi mesec sad »prepovedane ljubezni pod srcem*. Najlepše pri tej zgodbi je to, da skesana ženica ni mogla povedati, kdo je pravzaprav prati oč« — ima jih več na sumu.
— Ogorčeni in ogoljufani mol je zapodil Ia Usti trenutek svojo dniestao ženice in se je rokUL da nikdar več ne zaupa nobeni Marijini devici...
— Prigodil sa je tudi drag slučaj, likata našega župnika Oblaka v najlepši luč", kot verskega ne* •trpaeža. Polten in značajen mladenič je vzljubil pred nekaterimi leti mladenko, ki mu je vračala ljubezen z vso ognjevitostjo, tako da je ta cerkveno neblagoslovljena ljubezen rodila dvoje človeških bitij. Polten ljubimec je hotel ravno v onem času, ko se je vrš la ravnokar opisana dogodba, poročili svojo izvoljenko, ker si je zagotovil vse potrebno
»Dekleta je i-gubil — rolo pije,* so menili drugi.
»Spiavaril bo in služil denar — zato zdaj pije,* so menili tretji, med katerimi je bil tudi mlinar Andreje Tomaž pa je molčal in je pil dalje, kajti ia je bilo narejeno, da proda bajto krčmarju Žjlgarju.
Tisti dan pa, ko se je vrnil Žolgar iz mesta, kjer je bil zaradi Polonice in Srnina kot priča pri notarju, je pil Tomaž kakor te nikoli.
«Pismo so naredili — brez mene,* se je smejal in je pozno zvečer odlel iz krčme opotekaj«.
Drugi dan pa se, je raznesla po Podbrdju novica, da so našli Simoa — sa bilo ubitega. Orožniki so vzeli Tomaža, ker so bili prepričani
vsi, da je storil to edino on — —---» —
*  » +
Minula so leta in zopet se je smehljalo pomladansko nebo nad Podbrdjem in praznična je bila vas, ker Kodrasova Polonica se je motila. Pred tremi leti te ji je umrl oče, a takrat le ni hotela usiiiati nobenega snubca, sdsj pa, ko je Tomaž pred Štirimi meseci prestal svojo osemletno ječo, mu je podala roko. I a ves obraz ji je žarel veselja, toda ženitoranja ai bilo, ker je bilo znano po vsej far i, da Tomaž, odkar «e ja vrnil iz ječe — ne pokusi vina, ki je bilo vzrok, da sa ja tako grozno mašč3val nad Sionom. Ali Polonica snu je odpustila, ker je vedela, da je tudi njo pripeljala edino pjača do tega, da je privolila s dietnem v zakon, kar je bilo tudi mnogo vzrok — Tomaževe nesreče.
Tako je postal TomaŽ vzoren gospodar in živel s Polonico le mnogo let zadovoljno in srečno.
za zadovoljno družinsko ž vljenje. Toda nal oblastni župnik, namesto da bi se veselil take zvestobe, ju je zapodil, čel, pri nas ne poročamo takih ljudi, ker bi bila s tem nekako cerkev one-čaščena, pojdita na Brezje 1 la rev, na Brezjah sta potrdita pred večnim sodnikom to, kar sta gojila leta in leta. Danes sta srečen družinski par.
Il Bale. V naši občini vsled silnega dohov-aktga terorizma volitve niso izpadle tako kot sms pri čakovali. Dobilo se je pa vendar čez 220 mož, ki so kljub duhovtkemu in ženskemu pritisku volili Strojevca. Pribiti pa moremo žalostno resnico, da je pri oa* mnogo mož, ki se delajo napredne, pa sa klerikalne šalobarde. Prav posebno pa se je pri teh volitvah pokazal vpliv ženskih na može. Kot zgled naj navedemo, da je neka žena prišla za možem v Selca in ga ves dan čuvala, da ga ne bi kdo pregovoril, da bi volil Strojevca. Ganljivo je bilo si sati, kako se je mož, ki je sicer dobra duša, zahvaljeval ženi za veliko ljubezen, ki mu jo je izkazala s tem, da je prišla za njim. Revež pa ni pomislil, da ni prišla za njim iz ljubezni do njega, ampak ix ljubezni do Rožnika. Seveda trdijo ne-kater, da je mož nazadnje vseeno volil Strojevca. Spričo tega, da so povečini ženske odločevale, kako so možje volili, je naše mnenje, da je naj-pametneje, če se volilna pravica vzame moškim in da ženskam, ki jo že sedaj izvršuje indirektno po svojih moteh. Naj se stvar pokaže taka, kot je v resnici. G*mu bi kdo nosil hlače, če jih ni vreden 1 Pokazale pa so vendar volitve, da se dobro I otre-samo klerikalnega jarma. Č-č ne more biti ponosen na izvohtev. Poljubi naj v zahvalo roke natim duhovnikom, ker bres pomoči teh bi bil on ta kratko vlekel. Kaj več o volitvi drugič, danes le le del pesmi, ki jo je na* narodni pesnik Pe-stotnik zloži ob tej priliki:
Volilni o|ttj MU~mmkt-%nm* M"
Jat sem volu moža doma z Zalega loga zato, mislim, da nisem razzalu Boga.
Sem Strojevca podpisov, driim se na smeh, zdaj sem pa slišov, oh kak je to greh.
prav, ti» farsko zapov'd, l>'lo komaj, da šov bi pred papeža k spov'd.
Da več nisem katol'čan, pa tod' ne kristjan, zato, ker sem volu na narodno stran.
Volilni  okrcaj  Kranj - LrOka.
					
Občini	k. u	«- s il	> o	Ja 1	. a 41 > >» rt
			na X3	h.	v 56
Kranj ....	84	245	8	9	3
Strelišče .  . .	257	116	4	6	2
Hranje .	62	42	—	'—	—.,
Veglje ....	76	42	1	—	3
Šsneur ....	285	171	1	3	4
Cerklje. .	420	100	—	!—	12
Predoslje .  . .	256	100	9	3	14
Preddvor .	364	*	—	—	—
Sv. Jošt   .  . .	67	69	—	2	2
NaUa ....	260	37	3	—	7
Smlednik .  . .	199	38	_	—	—
Mavččs .	163	«5	1	—	5
Ssefja Laka . .	173	.148	—	—.	_
Stara Loka  . .	371	185	—	—	_
Zslezniki . . .	97	83	—	4	4
Poljane.	195	143	—	6	1
Zmiaee	231	84	—	—	—
Trata .  . .	288	80	—	—	8
Sorica ....	236	52	—	—	_
Selca ....	582	214	—	—	13
Javorje....	128	22	—	—	5
Oslica ....	U31	177	—	—	5
Sora ....	79	21	—	—	2
Skupaj .	5266	2212	—	—	—
y			1		
t ..fe-.
Brzojavka.
ideinttl, 13, junija. V boj na divje Amonite, sovražnike rodu srdite, naš Kranj je hrabre čete zbral.
Napredni Železnikarji.
Umetnost in književnost
Razgledale«, katere je zabiti iu izdal »Slovenski (tnstrevani Tednik*, so pravkar rstte t« j* dobe razprodajaici po telo nizki ceni. Kdo* teti razglednico v razprodajo, naj bla govott to naznaniti npravniltvo »Slovanskega Ilustrovanega Tednika v Ljubljani. Razglednic je 14 vrst In so zelo lepe, tiskane na finem papirju za umetni tisk.
Prof. dr. K. Braun pL Fern\vald na Dunaju, pile: „0 znanih in gotovo odvajajočih učinkih naravne Frana JoŠef-ove grenčice sem m zelo mnogokrat prepričal in priporočam nje uporabo najtopleje Dolgi« icaekasa".
		<v	ca	
0 b S 1 a a		H	i	ž 2.
		u		SB
Sv. Katarina ....	144	-	6	4
Tržič......	246	37	166	18
	53	7	31	13
Križi......	311	11	62	5
Kovoc......	141	1	31	11
Radovljica ....	64	51	15	—
	19	17	12	—
Kamna gorica .  . .	100	—	2	—
	105	60	3	11
	174	13	81	—
Bled......	188	98	37	* 13
Kranjska gora .  * .	170	13	68	7
Kropa ......	116	1	15	—
	: 155	10	42	—
Javornik - Sava .  . .	1 469	79	408	—
Boh. Bistrica ....	286	85	29	6
	460	13	34	—
Koroška Bela   .  . .	281	5	218	15
li Mekinj pri Kamalkn. Dna 11. t. m., to je zadnjo nedeljo smo nal dom poškropili, toda ne s že gnan o vodo, ampak s predrznimi besedami poslanca dr. Kreka. Kaj neki hodi ta raoiic k nam hujskat Drugega ai bilo, liberalci, grdi brezverci — se Kamničeni. Kamn:čaaom ne verjemite, la-tejo 1 Speljali vas bodo na kriva pota, hodite sa nam*, saj skrbimo za vat dušai in telesni blagor. Vraga, to je lep blagor, če smo lani vse leto garali in vlačili vkup za zadolženi dom. In, ko bi mi imeli kaj od tega doma. Mislili smo res kaj bo, če bomb imeli svoj dom. Zdaj ko ga imamo, bi se ga pa radi znebili. Nal fajmotter so zadnje tedne imeli kaj hitre noge. Po vseh vaseh je skakal, sthkal roke nam kmetom. Veste, veste, g. dr. Kreka motate volit. Kaj ne to so fajn gospod. Bet'te, no, bet'te, Krek, pa 'ajo gospod. Ss nikoli ni mož za nas kaj storil. Malo gnjilega krompirji nam je poslal, zato, da zdaj živina boleha, ki ga je jedla. Dr. Krek, drugikrat kar sami pojejte krompir. Ali mislite, da je za ubogega kmata vse dobro? Pri volitvah smo ti vzeli nekateri korajžo pa nismo volili Kreka. Zdaj pa fajmolter stika, kdo ni Kreka volil. Pametni kmetje ga atemo volih, ki se vas prav nič ne bojimo. — Le počakajte, ko bodo čat 6 let volitve, nas bo pa veliko več. Krek, ne vemo, če boste le izvoljeni. — Zdaj pa na Dunaja kaj storite za nas. —Saj nepotrebna nune nam spravite od tod. Čemu so neki te ženske pri nas. Skoraj vsa Kemijo po aali občini so pokupile in jo nam siromakom — kmetom drete. Kmalu bomo stradali in gledali, pri ključovi Cu-kojici za koščkom kruha. — Zadnjič m je spet vzdignilo veliko naš h in odpeljalo v Ameriko za za kruhom. Mt zidamo domove za čuke, bratje in sestre pa bete iz doma, ker ai doma kruha za nje. Narobe svet. Pa saj gre tn za vero, kakor pravijo nal fajmolter Ribar in njegova okrogla Matička. Pa brss zamere I Prihodojič bomo le pisali, pa druge reči. — Mož, ki ima svoje misli.
Il Šmaren pri Kamnika. V sredo 7. junija bi bili kmalu vsi Smarčani reveži. Gorelo je pri nas. Pogorel je Nace Dolenec (B.der) Z zorelo mu je skoraj vse. Tudi več poljedelskih strojev mu je pogorelo, kakor mlatloica, slamsresnica itd. in ima mož samo pri tem nad 3000 škode. — Ko bi ne bili prišli pomagat gasilni drultvi od ŠjiU-hča in Kamničani, pa bi bila lahko šla vea Sanar ca. Zlaj sato tele spoznali, koliko je vredna požarna bramba! Namesto, da imamo katoliški dom, bi morali imeti gasilni dom. Pa kaj hočemo. V 3marci je vladar jeruzalemski popotnik Bore. Le poglejte ga, kako se je okožil. Z nekdaj slabega Žagarja postal je oblastnik vse nišo vasi. Vsemu ukazuje, vse se mu mora pokoriti. Samo S p ure mu je par krat navil uro. — Vsega spaka nam je te ustanovil, Čuke, devičirce, mlnkarce, abstinente, ki pa v kontumu prav globoko požirajo sladko vinsko kap'jico. Lani so jo popili 7000 litrov. — To ss pa abstinenti, kaj ne Borci Kaj pa mlekarni? Kdo pa največ spravi od nje ? Kratek odgovor: Bore. Kaj pa sadjarska zadruga? Škode smo imeli okoli 6000 K. Kdo pa nam je to naklonil? Spet Bore. Na vet* koncih in amjm je la Bore začetnik vseh slabih podvzetij. Smarčani, ali ne vidita, kam nas bedo epscviU malprijatelji ketje sOravikl fivre in njegov zagovornik himlfri župnik. — Sjsamstajnie se že vendar enkrat i o vzemimo metlo ter pome-timo Borca in njegove tovaril« od sebe, dokler je le čas. — Kar nas je briatnih kmetov, nemo volili Kreti. In to sa to ne, ker ga nam priporočata Bore in Merkun. — Pridga za pridgo od same volitve. -Človek le več v cerkev ne m ove. Bog sna sa kaktnoga poslanca bi klerikalci izvoli« Kristusa, če bi bil med nami? Mislimo, da bi ga križali t Saj Bore te tako gado pogleda vsakega, kakor oni, ki je na krilu visel poleg sveliCarja. — To se nase besede, ki vam jih danes pišemo in po teh ee ravnajte, Smarčani in Homca ni, pa bo bolje za nas vse. Zatorej proč s btasvc«, dokler je la eas.
$marika trma.
Koroškim Slovencem!
Dne 20. junija bo ožja volitev. Slovenci odločajo posebno v celovški okolici, v velikovškem okraju in pa v beljaškeni okraju. V vseh teh okrajih priporočamo, da naj vsi Slovenci, ki so se udeležili prve volitve in če mogoče, tudi še drugi, oddado svoj glas socialno-demokratskemu kandidatu, da naj zapišejo v celovški okolici v svoje glasovnice Julius Lukas, v velikovški okolici Wilhelm Eich, v beljaskem okraju pa Arnold Riese.
Socialni deraokratje so se v parlamentu skupno s slovenskimi poslanci borili proti vladi, ki nam je ravno tako sovražna, kakor so nam sovražni nemški nacijonalci.
Socialno - demokratski kandidatje v teh okrajih tudi nikakor niso za proti-nemško politiko in gotovo je, da v gospodarskem ozira tudi od nemških nacionalcev ne moremo ničesar pričakovati.
Nemški nacijonalci Lučovnik, dr. An-gerer in Nagele niso samo zagrizeni sovražniki Slovencev v narodnem ozira, ampak so tudi v gospodarskem oziru odvisni popolnoma od Nemcev, tako da bi Slovencem sploh ne mogli pripomoči do kake gospodarske dobrote, če bi tudi hoteli. Saj imajo Nemci v deželi vso moč v rokah in vendar ti Nemci, ki se pri volitvah delajo vedno tako hude prijatelje Slovencev, nam Slovencem niso pripomogli še do nobenih gospodarskih dobrot.
Zato, vsi pošteni Slovenci: Pri ožji vo-litvi proti našim sovražnikom nemškim na-cijonalcem in za socialne demokrate!!!
Novice i Jesenic.
Valitve v državni zbor 10 končaae. Id kaj 10 pokazale? Da klerikalizem pela na viek koncih in krajih. Pred štirimi leti je pisal jeienilki •Slovencev* dopisnik, da so Jesence katoliške, oziroma klerikalne in da kot take tudi ostanejo, le danes? 17 glasov veČine protiklerikaluih izkazuje zadnja volitev, do čim so imeli klerikalci pri zadnjih volitvah v nsli občini nad 200 glasov večine. Je že tako 1 Ljudstvo se z gnjusom obrača od klerikalne stranke in menda ne bo dolgo, da se uresničijo besede nam zelo priljubljenega škofa Bona venture, ki piše v zadnjem pastirskem listu svojim backom, da pride sodba (pardoa sodba se je že pričela) ia smrt, kdor ne drži s S. L. S.
Napredni kandidat dr. Karel Triller je dobil v jeseniški občini 79 glasov. Ako se pomisli, da ni bilo od strani narodno-napredne stranke nobenega shoda in nobene agitacije, tedaj je pač to jako lepo število. Vidi se, da so za naprednega kandidata oddali glasove najzavednejsi volil«, ki redno vsaki dan čitajo napredne časopise. Ia že to je jako velik udarec za ljubljanskega škof«, ki pod smrtnim grehom prepoveduje čitanje naprednih listov.
Procesija iv. Rešnjega Telesa, je pri nas vssko leto bolj klaverna. Udeležilo se jo je šolska mladina, veterana in gasilno društvo. Civilnih - moških je bilo pa celih 54, potem 24 čukov in pa nekaj ducatov starih tercijalk. Res žalostno 1 Tako obljudeni kraj pri taki cerkveni man festaciji, pa taka mizerija, vsaka kmečka vas «• v tem oziru bolj postavi. In kdo je kriv? Fanatični duhovniki, ki se izpremenili božji hram v politično beznico in ki namastn miru in ljubezni sejejo prepir in sovraštvo.
WkW HM ite že poilaH naročnino za »Gorenjca"? Hho le ne, blagovolite !o stotin fiakoi!_
V banjo, dne 17. junija 1911,
Driavaozborske volitve. (Uradno ) Dne 13. t m. je bilo oddati 449 mandatov, od teh je znano dosedaj 430 izidov, 179 je ožjih volitev, 7 novih volitev z dvojnimi mandati v Galiciji. Definitivno je v prvi vohtvi izvoljenih 244 poslancev, od teh 63 nemških krščanskih socialcev, 43 socialnih demokratov, 44 nemških svobodomiselcev, 34 Cehov, 11 Poljakov, 6 bukovinskih Rusinov, 24 Jugoslovanov, 10 Italjanov, 1 stari kontervatinec, 5 Romunov, 1 Vsenemec, 2 Divjaka.
Uprave iriave la iaitla hočejo reformirati. Cesar jo imenoval v ta namen posebno komisijo, v kateri je tudi predsednik upravne sodnije dr. PIoj.
Belgijske tpailalaaalit itranka so objavile skupen manifest, v katerem izjavljajo, da ne bodo opustili svojega dosedanjega stališča dokler na bedo uničili klerikalnega gospodarstva. V manifestu zahtevajo, naj se obe zbornici razpuste in razpilejo nove volitve. V klerikalni strsnki so se pojavila nasprotja in najbržs bo dosrdtnja vladna večina razpadla.
Iiid driavnoiberskih volitev v posameznih okrajih.
Ljubljana (mesto).
Vseh glasov   dr. Kavnihar  dr. Gregorič  E. Kristan   dr. Eger
5630        2665        1643      795 525
Ožja volitev med dr. Ravniharjem in dr. Gre-goričem.
Ljubljanska okolica.
Vseh glasov    dr. Šustersid    Tribufi    A. Kristan Razcep.
7688 4955       1317     1355 61
Izvoljen je dr. Ivan Šuiteršič, ki ima 2222 glasov večine.
Kamnik-Brdo, Vseh glasov     dr. Krek     dr. Tavčar     Sršen Razcep. 6559        4832        374        1136 317 Izvoljen dr. Krek, ki ima 3005 glasov večine. Kranj-Škofja Loka.
Vseh glasov Demšar Demšar Razrep.
7364 5266 2212 177
Izvoljen Fran Demiar s Čeinjice, ki ima 2877 glasov večine.
Radovljica-Kranjska gora Tržič.
Vseh glasov   Pogačnik   dr. Triller   dr. Dermota Razcep. 7279       4902      814        1510 53
Izvoljen Jožef Pogačnik, ki ima 2336 glasov večine.
Litija-Višnja gora-Radeče.
Vseh glasov       Pov&e       Reisner       BartI Razcep.
7352        4895       1395      870 188
Izvoljen Prane Povše, ki ima 2442 glasov večine.
Vel. Lašče-Ribnica -Žužemberk.
Vseh glasov      Jaklič      Vi&nikar      Pucelj      Soc. dem.
5577        4394       101       1063 19
Izvoljen Fran Jaklič, ki ima 3211 glasov večine.
Idrija-Logatec-Vrhnika-Cerknica.
Vseh glasov     GosUnčar     Sicherl     A. Kristan Razcep.
8431        4890      1857       1355 29
Izvoljen Jože Gostincar, ki ima 1149 glasov večine.
Metlika-Novo mesto-Črnomelj.
Vseh glasov Jarc Majerle Razcep.
7997 6139 1561 297
Izvoljen Evgen Jarc, ki ima 4281 glasov večine.
Krško »Kostanjevica Mokronog• Trebnje.
Vseh glasov Hladnik Ribnikar Razcep.
8659 5722 2779 228
Izvoljen Janez Hladnik, ki ima 2715 glasov večine.
Postojna-Senožeče-Il. Bistrica -Vi pava-Lož.
Vseh glasov      dr. Žitnik      Novak      Kopač Razcep. 9013 6559       1383      737 334
Izvoljen dr. Ignacij Žitnik, ki ima 3905 glasov večine.
Vsem oskrbovalcem nabiralnikov ln podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda. Družbam pisarna vodi e prispevkih iz nabiralnikov posebno knjig j. Tam se zapisujejo v: zneski vsakega nabiralnika. V knjig« je upisano mnogo nabiralnikov, ki niso še poslali nobenega zneska, ali pa v teku par let tako majhen znesek, da ne kaže, da bi se nabiralnik pustil še nadalje v takem lokalu. Družbioa pisarna je pričela vst one oskroo-vatelje nedelavnih nabiralnikov opozarjati, da iste vrnejo, da se odpošlje na tak kraj, kjer bodo družbi v korist delovali. Zgodi se lahke, da bo, ali je že bil kak nabiralnik tirjan, četudi je dal že dokaj prispevkov. Pripetiti se pa zna to le v takem slučaju, kjer se ni sporočilo, da je bil poslani znesek nabran v tem in tem nabiralniku. Ce bi se to kje prigodilo, naj sa to ne štej« v slo družbini pisarni, temveč pripiše nsj m pogrelek onemu, ki ni sporočil, kje je poslani znesek nabral. Pisarna želi imeti povsod jasnost in točnost. V
par mesecih bo dobil vsak nabiralnik upisno tablico, kamer bodo oskrbovatelji istih upisavali čas, kdaj so ga odprli iu koliko so v njem prejeli ter kdaj so denar odposlali. Toliko v uvaže vanje.
Novičar.
Občinski odbor mesta Kranja je imel včeraj, dne 16. t. m. pod predsedstvom župana gospoda Ferdinanda Polaka svojo redno občinsko sejo, katere se je udeležilo 20 odbornikov. — Za ove-rovatelja zapisnika imenuje župan gospoda Janka Sajovica in dr. Lucijana Treota. — Zapisnik zadnje od borove seje z dne 23. maja t. 1. se odobri, ne da bi se prečital. — Odobruje se vzame na znanje dopis Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Kranju, v katerem se poroča, da se je dne 11. t. m. ustanovil reševalni odsek, da se je izvolil za njegovega vodnika g. Franc Holzhacker, in da so v izpopolnjenem odboru ti le gospodje: Janko Sajovic, načelnik; Karol Depoli, načelnikov namestnik; Franc Špenko, vodnik plezalnega oddelka; Rudolf Florjančič, vodnik brizgalen; Anton Drukar, vodnik varnostnega oddelka; Franc Holzhacker, vodnik reševalnega oddelka; Juri Depoli, tajnik; Ivan Pire, blagajnik; društveni zdravnik je gosp dr. Edvard Šavnik; poverjeniki občine so gospodje: Karol Jäger, Ivan Jagodic in Anton Šinkovec st. — V občinsko zvezo se sprejme pleskarski mojster Lovro Kožuh z družino. — Glede ponudba za napravo električne napeljave od Savskega mostu do kolodvora se pozove dunajska tvrdka Union (podružnica v Ljubljani) da predloži natančen ofert. Odobri se tudi načrt iste tvrdke za napravo mestne elektrarne, ki bo razpolagala z 20 konjskimi silami in popolnoma zadoščala za razsvetljavo mesta in kolodvora. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju pa se naprosi, da razpiše ogled na licu mesta v svrho pridobitve potrebne koncesije. — Odobri se računski zaključek o nakupu in prodaji argentinskega mesa; zaključek izkazuje K 18 75 primanjkljaja, ki se pokrije iz mestne blagajne.
Poročil se bo jutri tukajšmji trgovec g. Fran Berjak z gospico Ivanko Omersovo, hčerko Fr. Oaersa v Kranju. Čestitamo!
lili artavaoiborakih velita? po Qorenjskefli ja moral navdati vsakega poštenega naprednega Slovenca, kajti volilna dolžnost je pomnožila napredne vrste. Zasti razumljiv je izid v kranjsko - loškem volilnem okraju, kjer je dobil samostojni kandidat Demšar -Strojevc iz Zalega loga 2212 glasov, toliko kolikor jih dosedaj ni n;bče izmed naprednih kandidatov kdaj prejel. Leta 1907 je bilo oddanih z« samostojnega kandidata le 415 glasov. Torej velikanski napredek! V tem okrajn so pr etiki er i« kalni glasovi od zadaja drž. volitve napredovali za 1901 glas, dočim so klerikalci Sli le za 596 glasov kvišku. — V tržiško-radovljiiko-kranjskogorskem okraju znašajo napredni glasovi za 223, soc. dem. pa za 423 glasov več, klerikalci so dobili to pot 105 glasov manj. — V kamniško-brdskem okraju je razloček naprednih glasov 1006 glasov višji od I. 1007. — V ljubljanski okolici je dobil dr. Sušteršič 745 glaiov več, kakor pri zadnjih volitvah, protikleri-kalni glasovi pa 1155 glasov več. Ravnotako je zaznamovati tudi po ostalih volilnih okrajih kranjskih velikanske podatke naprednih glasov. V celem je rezultat tale: naprednh glasov je kakor leta 1907 več za 7617, soc dem. za 1276 klerikaln h pa za 4912, torej proliklerikslnih pa približno še enkrat toliko. — Na K r an j s k e m je izvoljenih 10 pristašev S. L. S., v Ljubljani je prihodnji torek ožja volitev med dr. Ravnikarjem in dr. Gregorččem. Zmaga sigurno prvi. — V Trstu je izvoljen dr. Rybsf, na Štajerskem je izvoljen dr. Korošec proti dosedanjemu drž. posl. Robleku. dr. Ploj je v ožji volitvi i kler. kand. Brencičem, dr. Gregorin na Krasu z dr. Stepančičena. — V Goriei stoji Slovenec dr. Franko v ožji volitvi s Lahom Usajem. — Na Koroškem je izvoljen Slovenec Grafeoauer.
V kraajikam voltlaam okraja je dobil Demšar-Strojevc 982 glasov, v loškem pa 1230. Ztvio!
Vaft naprednih volilne? ? Kranja ni dobilo legitimacij. Demšar-Strojev bi lahko dobil v Kranju najmanj še 14—20 glasov več. Vzrok je brezbrižnost vodilnih krogov.
Oria?noiboraka vollto? ? ltlt?l|lel. Izmed 172 voliloev je volilo 146, ia sicer je dobi Pogačnik 64 glasov, dr. Triller 51, dr. Darmota 15, Al. Ipavec 1 in Fr. Dolžan 1. 7 glasovnic je b lo presnih in 7 neveljavnih.
Premaioeaa sta davčna praktikanta Ivan Mu-drovič iz Kamnika v Črnomelj in Ivan kfeSek is Litijo v Kranj.
V radovljiškem ekraja je bilo od 7279 veljavnih glasov oddanih za Jos. Pogačnika 4902, za dr. Ksrola Trillerja 814, sa dr. Ant. Darmota 1510, razcepljenih 53, neveljavnih 189 glasov.
Porotna obra?naya radi «Qlavae ptiajilnloi* v Ljubljani j« trajala ves minuli teden. Izmed obtoženih, katere smo navedli že v prejšnji številki •Gorenjca*, je bil obsojen predsednik posojilnice, odv. Matija Hudaik na tri leta in revizor Fran Jsšt na dve lati težke in poostren« ječe, Vsi drugi obtoženci so bili oproščeni.
Il ikorjeletke okolic* sam pišejo: Volilni boj je končan. Vsak razsoden volilec je ie vnaprej lahko vedel, da bodo kandidati, ki nam j»h je vsilila klerikalna stranka sa volilna okraje na deželi, vsaj Se tokrat itlli iz tega volilnega boja kot — • zmagovalci*. Zatorej se tudi ne čudimo, ker samostojni kandidat Franc Demlar-Strojevc ni dobil večino volilcev na svojo stran. To za sedaj tudi ni bilo mogoče in o tem je bil že sam prepričan. A ravnokar dokončane volitve niso nikakor bile brez vsakega pomena za nas okraj. Odpor zoper klerikalno strahovlado bi bil moral prejalislej nastati. Natihoma tli v srcih vseh psmeto h mož v našem okraju ta odpor in na dan 13. junija jo deloma izbruhnil. Takega odpora naši klerikalci, ki se čutijo tako zmagosavestoi, niso pričakovali. Zsto jih je ta odpor tudi osupnil. Ne bomo sicer naštevali, koliko klerikalnih in protiklerikalnih volilcev je volilo po posameznih občinah našega volilnega okraja, to pa moramo omenjat', da govore več kakor cele knjige števila protiklerikalnih volilcev v občinah Škofje Loka in Zminec. V teh nekdaj najzanesljivejših in najtrdnejših postojankah naših klerikalcev, so se jim jele že močno majati tla in to je za nas dovolj. Ne zavidemo veselja klerikalcem vsled njihove zmage, kajti vemo, da to ni pravo, iz srca prihajajoče veselje. To je veselje, obdano s slutnjo strahu za bodočnost. In to tudi sami vedo. Nam •premagancem* pa ni treba biti žal, da smo oddali svoje glasove moža, ki je vseobče spoštovan, nesebičen in pošten mož, ki bo vsikder vžival tudi naše neomajano zaupanje. Čast mul Vemo, komu smo oddali svoje glasove: moža, ki se ne obeša na duhovske suknje, ki zna samostojno misliti in se ne boji nikogar 1 Prepričani smo, in vsi pametni ljudje z nami, da tako naprej ne more več iti. Ako ni bil izvoljen za državnega poslanca Franc Demšar-Strojevc iz Zalega loga, ki ga danes pozna celi naš volilni okraj in je bil povsod, kamorkoli se je prišel predstavit kot samostojni kandidat, najprisrčneje sprejet, — to ni bilo delo kmečkih volilcev, ampak nezaslišan in naravnost ostuden pritisk politikujoče duhovščine. Tej duhovščini naj se sedanji poslanec Franc Demšar Coč tudi zahvali, da je zmagal. Zato je tudi od njega smešno, če izreka v «Slovencu» zahvalo — svojim volilcem za izvolitev. Saj ga ti večinoma niso volih is lastnega prepričanjs, ampak is strahu pred duhovščino, iz strahu pred peklom in hudi četa, s katerim je nevedne volilce duhovščina strašila in jim grozila, v kolikor niso izdale razne obljube dvomljive vrednosti I To so sredstva, ki so Francetu Demšarju-Čoču pomagala, da je •zmagal* in da bo kot zastopnik našega okraja v dunajski poslanski zbornici za svoje »delovanje* vlekel na dan 20 kron dijet. Naj bo karkoli 1 Franc Demšar-Coč je izvoljen f Od njega pričakujemo zdaj le dejanja 1 Vestno bomo zasledovali njegovo delovanje v državnem in deželnem zboru. Samih obljub so tudi njegovi volilci že siti. Naši klerikalni poslanci so našo deželo spravili lako-rekoc na kant, ker so jo zadolžili in te vedo vsi njihovi volilci. Skrbeti hočemo, da bodo odslej še bolj poučeni o njihovem «plodonosnem delovanja*. Saj to niso bile zadnje volitve. Kmalu bodo itak te druge volitve in mi se hočemo sa nje resno pripraviti. Mi še nismo zgubili poguma zaradi te klerikalne zmage, ki je klerikalce spravila te v precejšnje škripce, četudi na videz triumf.rajo. Z novo, čilo močjo gremo na novo, važno delo, ki nai čakal Zavednim volilcem ni treba šele priporočati, da seoklenejo našaga časopisja, v katerem bomo razpravljali o vseh javnih zadevah. Naše časopisje naj gre med preprosto ljudstvo. Koliko krajev j« še pri nas, ki ne prejemajo nikakega naprednega Usta in ne vedo o naših zahtevah. Ako hočemo kaj doseči, moramo ljudstvo poučevati. Obema naprednima političnima društvoma v Skofji Loki in Železnikih priporočamo, da se med seboj tesno združita in v vsem složno nastopita. Ustanoviti bi pa bilo treba še eno tako društvo v Poljanski dolini, da bo potem delovanje pe celem sodnem okraju kolikor toliko bolj olajšano in podrobno. Vsi naprednjaki paj naj k tem društvom pristopijo kot člani. Z organizacijo bomo lahko mnogo dosegli, brez te pa nič. Delo pa nsj se primerno razdeli. S samim kričanjem se danes nič ne opravi! Somišljenikom iz kranjskega okraja pa ponudimo roke preko Save, da s nami skupno delujejo za zmago nad črnim sovražnikom I
Il Milki dolina nam pišejo: Pri nas v selški dolini so sedaj ceste v tako slabem stanju, da je vsaka grapa boljša, kakor pa deželna cesta. Ne vemo, ali gosp. Grošelj kot cestni načelnik res ne pozna, ali noče poznati gramoza. Več let se je dajal na cesto gramoz iz kamnoloma pri Praprotaero, kar je tudi te dokazano, da je najboljši. Linsko leto mu ga pa niso več odobrili. Akoravno so gramoz poprej te večinoma porabili in je gosp. nadzornik prej spoznal vse za dobro, so še podjetniku Jožefu Šfrerju odtegnili 5 36 K. To pa samo vsed tega, ker dotični mož noče potiskati Cočn voza. Letos so dobili nov kamenolom v Hrastniku. Ta mora biti posebno dober, kakor pravijo. Nek inženir je rekel, da gs še presojat ni treba. Vozniki in drogi ljudje pravijo, da ni mnogo na njem, ker ako se čez pelje težak voz, zagati le v samo blato. Ako kdo ne verjame, naj pride s strokovnjakom in naj pregleda gramoz čadno se nam zdi, zakaj načelnik oa razpiše javna dražba ze gramoz P
Senčor pri Kranja. Prav prijetno smo sa imeli pretečeoo nedeljo. Samostojni kmečki kandidat iz Zslega loga jo imel pri «Dabeljaku» volilni shod, kateri je bil prav obilno obiskan. Ker pa se taka reč brez našega organista Briclia. kateri ima — mimogrede rečano — prav čedao preteklost, brez njegove navzočnosti ne opravi, pripeljal je seboj za razgrajanje nekaj mlačezobnih čukov. Ti so jo skupili tsko, da bodo pomaiii. Kar je novo, bi bilo omeniti, da pobira organist po shodh jajca za biro. Dobil jih je res v dar, ne vemo ali dve ali tri; to pa vemo, da je bil mož tega daru tako vesel, da je hitel v najhujšem diru domov, izkušajoč se s čuki, da ga kdo ne prehiti. Smola je smola, v teku so se mu pomečkala jajca, da je bil ves rmea. Tudi g. kaplan je dobil svoje. Na shodu mu je bila dana beseda. Zičel je navzoča poštene ia neomadeževane može psovati, da so veleizdajalci, brezdomovinci, slabi pstrijotje. Odvzeta mu je bila beseda in ves osramočen se je zgubil med množico. Prav fino je zavrnil ta očitanja g. Kuralt, rekoč: Da pokažemo in ovržemo neopravičeno očitanje kaplanovo, zakličimo trikrat: Zivio, cusar Franc Jožef I. Zivio, Zivio, Z<vio 1 se je razlegalo iz poštenih kmečkih uit Da, tako odgovarja kremenit, značajen in svoboden gorenjski kmet. Kmet vstaja, ker vidi, da ga klerikalna slovenska ljudska stranka vleče samo za nos. Boljšo bodočnost vidi v zmerni, kmečki stranki. Uspeh shoda je bil, da smo združili za Strojevca v naši občini 171 glasov. Vrlo nsprejl
I Vaklegs. Kmet je sam svoje sreče kovač. Kakor si postelje, tako bo ležal. Pokazali smo, da naša vogljanska občina ni med popolnoma zaspanimi. Tudi pri nas je dobil samostojni kandidat pri državnozborski volitvi 42 glasov. Prihodnjič mora biti šs boljše. Kmet kmeta! to geslo mora veljati po kranjskem polju. Neustrašeno dalje 1
II Cerkljen. Z uspehom letošnjih državnozbor-skih volitev smo zadovoljeni. Volilni boj se je vršil pod parolo: Zalilog in Csšnjica. Dočim je dobil pri nas pred štirimi leti samostojni kandidat le 13 glasov, jih je dobil letos celih 100 glasov, torej napredek za 655%- Veselo znamenje za bodočnosti Volilni boj se je višil od obeh strani v dostojnih mejah. Odločevala je prosta volja volilcev. G. župnik, navadno precej ponosen mož, je bil v nedeljo na prižnici grozno nervozen, pri čitaoju pastirskega Usta bi si svoje lastne opazke lahko prihranil za svojo kuharico. Na prižnici opletavati naokrog s • neodvisnimi sleparji*, mu ne dela prav nobene časti. Vera ni v nobeni nevarnosti, pri volitvah se gre za obstoj kmeta, za življenje, za Želodce, in zboljšanje splošnega blagostanja. Za Coča se je pogajal prav posebno znani Čuk iz Bobovka, kateri je moral odložiti župansko čast v Predosljih. Na klerikalnem shodu je aahrulii poštenega našega so miš I j en k«, kateri ima več znanja v petah, kakor Cuk v glavi, z liberalcem. Dobil je odgovor, da ga bode pomnil. Ljudje so ga vprašali: «Ali niste Vi liberalec, ker bi imeli radi dve ženi? Cuk je šel is Gerkljan osramočen. V bodoče naj gleda, da bodo ceste v boljšem stanu. — Cez štiri leta, pri deželnozborsk h voUtvah, se pomenimo pobližje. G. Zabret, deželni poslanec, pripravite se 1 Precej kosmato vest imate 1
Velika tombola v korlit gedbene blagajne tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva, katera se ni mogla prirediti vsled slabega vremena preteklo nedeljo, vrši se jutri dne 18. t. m., kakor že objavljeno, na glavnem trgu ob treh popoldne, seveda le ob ugodnem vremenu. Lepa skupina 69 različnih krasnih vrednostnih dobitkov bo izležena na vpogled v ta namen jutri na licu igrišča, da si jo vsak lahko ogleda. Opozarjamo opetovano slavno občinstvo, da si blagovoli še pravočasno preskrbeti igralnih tablic, to pa vsled tega, da se izogne neprijetnemu navalu zadnje trenotke ter se omogoči točen in reden pri-četek tombole. Da naša godba v resnici zasluži ne samo priznanje, temveč tudi vsestransko podporo, dokazala je vnovič pri procesiji na dan sv. Rešnjega telesa, kjer nas je posebno v skupnih nastopih s cerkvenim pevskim zborom naravnost presenetila. Omenili smo že težkoče, katere ima novooživljena godba šele preboleti, zato povdar-jamo ponovno, da je zagotovljen nadaljni obstoj njeni nemalo od čistega prebitka jutrišnje tombole. Posezimo torej po vseh še ostalih tablicah, kajti marsikomu bo gotovo znano, da je sreča skromna in se ne sili v ospredje, kar nam tudi zgodovina izpričuje, da so odnesle čestokrat glavne in največje dobitke one številke, ki so ostale. Zato bodi naša parola: vse tablice morajo igrati! Po tomboli koncert v prostorih gospe Marije Mayr, kjer se razdelijo še oni dobitki, ki bodo nezadeti in pa nedvignjeni. P.
■eit podrli. Vas Visoko pri Kranju je dala meseca marca L 1. na takoimenovanem «brodu» čes Kokro napraviti nov most, ki naj bi služil, da bi se lažje in hitrejše is onstran Kokre Užečih parcel dobival les in nastilja. Ta most pa so sedaj neznani sUkovci razrušili in ga je deroča Kokra zadnjič odnesla.
Kroajiki pofraialoa 8. P. D. preloži sa nedeljo 18. t. m. nameravani izlet na poznejši čas; o tem obvesti pravočasni svoje p. n. članice in člane.
Bokal al Blata prireii 18. t. m. vrtno veselico s telovadbo na vrtu restavracije brata Sokova oič s v Gradu. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Prostovoljno gasilno II reševalna društvo ? Kranja izvolilo je v nedeljo dne 11. t. m. vodnikom reševalnega oddelka g. Frana Holzhackerja, vodnikovim namestnikom pa g. Frana Spenkota.
Vojaiki nabor v Kranja se je vršil dne 6.; 7. in 8. t. m. Na nabor je prišlo prvi dan 60, drugi 97 in tretji 44 stavodolžnih fantov. Od teh jo bilo potrjenih, in sicer prvi dan 28 (28%), drugi dan 26 (26%) in tretji dan 6 (13%). Od 240 mladeničev je torej k vojakom potrjenih 66 ali 25%.
Velika nesreča ▼ Tnto. V noči od srede na četrtek je nastalo v Trstu na morju velikanske neurje. V trenotku so se vzdignili velikanski valovi, ki so z vso silo butali od obrežje. Okoli dveh po-polnoči je bil vihar najsilnejti. Priatanišče je skoro popolnoma porušeno. Pravijo, da je okrog 20—30 mrtvih.
Povišanje cea tobaka ti tobačnim izdelkom.
Tobačna režija podraži a 1. julijem cene tobačnim izdelkom, in sicer bodo cene znašale: Drame cigarete 2 h (zdaj 1 h), aportcigarete 3 h (zdaj 2 h), Damen cgarete 4 h, (zdaj 3 h.) Hercegovina 4 h (zdaj 3 h), Msnfis 5 h (zdaj 4 h), Sultan 5 h (zdaj 4 h), Stambul 6 h (zdaj 5 b), Princaai 5 h (zdaj 4 b), dolge amodke 5 h (zdaj 3 b), kratke smodke 6 h (zdaj 5 h), Portoriko 8 h (zdaj 7 h), Virginier 12 h (zdaj 10 h), Kuba 11 h (zdaj 10 h,) Trabuko 18 h (10 b), Bntanika 16 h (14 b), Regalia Media 18 h (16 b). Tudi tobaku zvišajo cene, a tako da cene ostanejo, zmanjšajo pa teže zavojem. Finančna uprava sodi, da bo dobila iz tega povišanje začetkom 20, pozneje 30 milijonov kron. Zadnjič ao poviš»li cene tobačn m izdelkom 1. 1888.
Želje la nuveti glede mednarodnega poštnega prometa. Prihodnji svetovni p s št ni kongres se zbere v Madridu ter se bode posvetoval o iz-piemembah, izpopolnitvah ter novih uredbah, ki se izkažejo za potrebne v mednarodnem poštnem prometn. Interesente ia občinstvo sploh vabimo tem povodom, da sporoče avoja želje in eventualne nasvete, tičoče s a mednarodnega poštnega prometa trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
X novimi avtomeblli se bo vozilo leto in dan na tisoče ljudi is najrazličnejših krajev. — Naravno je, da potniki z zanimanjem prečitajo vsak napis, vsako reklamno tablico, ki jim pade v oči, Časa imejo dovolj. Posebno radi čitajo reklame o blagu, katerega utegnejo potrebovati. — Žito pa so povsod taki vozovi kar pokriti z reklamnimi tablicami. Poglejte n. pr. tramvajske vozove po mestih, v novejšem času tudi železniške vozove. Cujemo, da ima podjetništvo gorskih avtomobilov že ponudbe, da bi sprejelo v vozove reklamne tablice. Uverjeni pa smo, da podjetništvo ne pozabi na naše domače tvrdke, tem naj da prednost. Trgovci, obrtniki: iganite se I
Odtkodniaa poslancem. Letno odškodnino dobe poslanci na Ogrskem (4800 K in 1600 K stanarine), v Nemčiji (3000 mark), na Francoskem (18 000 frankov), v Belg ji (4000 frankov), na Ho-landskem (2000 holadnskih gld.), na Grškem (1800 frankov), na Švedskem (1600), na Japonskem (5000) in v Združen h državah severne Amerike (37.000 K in 600 K pisarine) Dijet* na dan dobijo poslanci v Avstriji (20 k), v Švici (20 frankov), na Danskem (10 K), na Norveškem (12 K), na Romanskem (20 frankov), v Srbiji (15 frankov) in na Ruskem (20 rubijev). Nobene odškodnine ne dobivajo poslanci na Angleškem, v Italiji, na Španskem in na Portugalskem.
Od kmečkega fanta lo genera'a. List • A Nap* poroča: Leta 1893 je umrl na Dunaju vpokojeni generalni major Štefan Sus. Zapustil je 12 milijonov premoženja in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj pa se je izkazalo, da je Sus leta 1820 prišel k vojakom kot priprost kmečki fant in je valed izrednih zmotnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi atričniki in stričnice, ki nameravajo tožiti erar za dedščino.
Z ozirom na po vseh občinah se vršeče volitve priporočamo knjigo: „Ni)novefil obcinekt red Ia občinski volilni rod". Cena 60 vin., s poštnino 70 vin. Dobiva se v naši tiskarni.
Stara okna
se prodado. lma-i
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca".
S^£?R. Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov.- TOmtOVrkMia ftlatifia, poŠta Cušlanj, Koroško,
kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočili«, Svoji k svojimi
Kc zabite gtll-MctoiIgVc dmžbtl
Drugi izkaz prispevkov, ki so jih spodaj navedeni v času od 1. do 8. junija t I. vposlali telovadnemu društvu «Sokol» v Skofji Loki v pokritje stroškov za prapor. Po 10 K: dr. Ivan Jenko. Ljubljana; Anton Hafner, Železniki; Viktor SuAnik, lgubljana; po f> K: Alojzij 1'nvlin, Ljubljano; Ivan Macher, l^ubljima; po 4 K: Alojzij Slubnik, Reka; po 2 K: Jernej Kilar. lgubljana. I. in II. izkaz vkup K 267. Podpisani odbor se najprisrcneje zahvaljuje vsem p. n. darovatelj* m in darovak-ljicam in prosi, da se t«ni po možnosti pridružijo Se ostali prjatelji nagega društva, na knlere se je v časopisju apeliralo. Na zdar! Odbor.
17 50-20
Dama
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubili pege, ter doseči nežno mehko kožo in bel tcint, se umiva le z
Steokenpfertf lllljlno mlečno milo
(znamka Sleckenpferd)
tvrdke Bergniann k Co, Tesin ob Lah. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d.
Prva 6e*fca aploftna efelniaka drufcba ta aavaravaal« aa ilvljanja v Pranlf generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh večjih krajih na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima s svoto 2,000.000 kron popolnoma vplačane glavnice, največje izvanredne rezerve, daje vsem zavarovancem tudi največjo varnost. Kdini slovanski delniški zavod te stroke. 7« 12-6
Dobro računale!
H in prav izvolile so one gospodinje, ki | uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
,.pravega : Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča,  njegova  izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
Prav dobro ohranjen
godbeni avtomat
se ceno proda.
Kje, pove uredništvo »Gorenjca*.
115
Alfonz Breznik v Ljubljani
Kongresa! trg štev. 13, nasproti deželnega dvorci
e. kr. zapriseženi izvedenec in učitelj ..Glasb sne Matice".
Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih inštrumentov, struu (tudi tpecialitet) in muzikalij. Najraznovrstnejsa izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — lOletno jamstvo. — Popravila in uglaševanja vseh glasbil sprejtma najceneje. - Vsak instrument moje zaloge je najskrbnejše preizkusen. 27 15
J OS. IfEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomtkova   ulioca   sat. 4.
Sttvlno-iiitio li koutrokcllsko kUBCtviičarstro.
Žično omrelje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, vešna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d
Špecij ali teta: si 52 21
valjični zastori (Rollbalken).
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
KtntfHi posojilnici
v Llabljani
(nasproti Figovca:: ? lastni bili:: Dunajske cesta.) Kmečka posojilnica t Ljubljani podpira kmete vmlce in je pravi kmečki denerei zavod.
Vloge s« obrestsjrjo po
»V kmečki posojilnici je naloženo  11 že nad 20 milijonov kron.   :: II Rezervni zaklad čei 400.000 aarrora.
Ze varnost pa le neomejeno jamči nad 8000 členov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 6 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—11
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar.
Izvrstne žtajerske pasme, od osem do deset tednov stare, komad 20 kron, ali tndi večje od 30 doO 7 kron. Razpošiljam tudi po dva v zabojih, kakor tndl cele vagone proti povietjn. Za ilvl in zdravi prihod Jamčim. Kdor iell kaj naroČiti,
Nova blša
vili podobna, lepo zgrajena, z opeko krita, v lepi ravnini tik glavne ceste, pol ure hoda od Maribora
m —i
se proda.
naj sporoči na naslov:
172 -1
Franc PocUipnik
v Mariboru na Ntajerskem,
Ima štiri sobe, tri štedilnike, knhlajo, veliko klet, perilnlco, svinjski hlev ter drvarnico. Pri hiši je vodnjak, lep vrt za zelenjavo. Hiša stoji šele deset let in Je davka prosta, nosi 432 K letne najemnine In ima ceno 7200 K. Pri kupnini Je treba 3000 K, ostanek se s S % obrestuje. Kdor iell kupiti, naj se takoj pismeno s priloženo znamko oglasi pri
lastnika Francu Podllpnlkn v Mariboru na Štajerskem.
NAZNANILO.
■
P. n. meščanstvo obveščam, da bom vodil v svoji pisarni tudi
ij, trgovskih prostorov, shrambi!
i. I. d.
ki so oddati v najem.
Lastniki takih lokalov, ki jih želijo oddali v najem, zamorejo vpisati svoje prostoie v moji pisarni, in ti vpisi leže na vpogled vsem onim, ki iščejo take prostore.
Ta naprava ima nameni olajšati občevanje med najemodajalci in najemniki in služi ne le domačim potrebam, temveč tudi tujskemu prometu. Po potrebi preskrbim tudi oglase v časopisju.
Z odličnim spoštovanjem
n9 s Prometna pisarna J. Rozman.
■
*
e e *
e
e
« * e
♦
POZOR
trend, posestniki in zidarski mafstri okolice
Škofje Lake ter Selške In Poljanske dolina.
Uporabite priliko, ker se dobi po najnižji ceni pri meni prve vrste
portland cement
kupljen še pred kartelom cementnih tovarn.
Nadalje so tudi na razpolago nosilke (traverne), železniške ilne, ugodno kupljene, telesne veni, elamoreinloe, naloga cenita ia kritje streh, prve vrste iUndra znamka „Zvezda", kalijeva sol, glpo, klajno apno, barve, etekla in
vse kovaike in minerske potrebščine po najnižjih cenah in ugodnih plačilnih obrokih.
ANTON KAŠMAN
121 2—1 železna trgovina
o Skotil Loki na aiaoncm trm.
e*
e
♦
♦ *
♦
Martinova oesta 20 O   Patan Martinova oesta 20
Postajali*'e električne cestne enovSviOejp      železnice pri šentpeterski cerkvi. 73 52—21
LJUBLJANA ::: Zalagate!} drnštva c. kr. avstr. dri. uradnikov
Bogate zaloge pc-hlitva trnke rrtio v vseh osean. Ogle-dala, slike r vseh velikostih.
Popolna, oprat a za rile. Špealja/lteia: Qostttníiki atoll.
Pohütvo H zateza, otroika postelje In vozički  pc vsaki sen/.
Modroel Iz žična te¿e omrežje, efrh čanske trma tli Orne, pari vftfe vedno v zalogi.
2e spalno sobo od 1B0 gld. naprej. Dlvan z okraski,
Oprave ze Jedilna sobe, salone, predsobe, oele garniture.
le sooo; postelja, nočne omtrloe, o-mlvalna mite, oba-ieinlk, mize, stensko ogledalo.
špeoljelltete r ne-rešilnih balah. Veli*! prostori, pritlično In ¥ I. nad
ttropju. Čudovito pooenl za hotele, vile In za
6355