ŠOLSKA PRAKSA Raziskovanje gozda preko čutil Tanja Štrukelj, profesorica razrednega pouka, OŠ Preska Gozd je zame najboljša učilnica na prostem. Tja zelo pogosto zahajam s svojimi drugošolci. Ponuja nam več, kot se zdi na prvi pogled. Gozd nam predstavlja prostor za igro, navdušuje pa nas tudi za ustvarjanje in raziskovanje. Zato smo tako radi v njem. Takrat dobimo prav vsi gostje, ki vstopimo v kraljestvo gozda, priložnost, da začutimo naravo in okolico preko vseh svojih čutil, in nazaj v šolo se vedno vračamo z novimi doživetji in vtisi, ki jih v nas lahko vtisne le narava. Učenci vsak teden komaj čakajo dan, da jih raz- drevesa segajo proti njegovemu iglavcu in uče- veselim z novico: Danes gremo spet v gozd. Vsak nec je mislil, da ima tako lepe liste njegovo dre- naš obisk gozda skrbno načrtujem in za učence vo. Sošolec pa ga je hitro opozoril: »To so moji listi, vedno pripravim dejavnosti, povezane s temo pri predmetu spoznavanju okolja, v ta preplet pa vključim tudi glasbo, likovno umetnost in šport. Naši zadnji obiski gozda so bili na vsakem koraku prepleteni z uporabo čutil, katerim sem v gozdnih aktivnostih namenila še posebno pozornost. Gozdne dejavnosti Predstavila bom nekaj dejavnosti na terenu. Z otroki smo na robu gozda našli podrto smreko. Učenci so vsi po vrsti zlezli na deblo smreke in prišli na najboljši možen način v stik z drevesom. Nekateri so po deblu drevesa hodili prvič. Pogovorili smo se, da v gozdu rastejo takšna igla- sta in tudi listnata drevesa, ki smo jih pokazali od daleč. Vid nam je pomagal razumeti povedano, nato pa je sledila naloga, naj vsak od učencev ob- jame deblo njemu najljubšega listnatega dreve- sa. Res zanimiva izkušnja. Vsi niso objeli listnatega drevesa, saj so bili pri opazovanju premalo pozor- ni. Eden na primer ni opazil, da veje sosednjega 18 Didakta kar ti gledaš. Ti si objel smreko.« Prvi učenec ga je Poleg opazovanja sem želela, da se učenci naučijo začudeno pogledal in kmalu ugotovil, da ima so- poimenovati tudi nekaj gozdnih dreves in njihovih šolec prav. Tako so se učenci začeli pod drevesom plodov. Imeni drevesa in ploda sta bili zapisani na ozirati navzgor, kar predstavlja drugačen pogled hrbtni strani. Pozabili pa nismo niti na iglavce in od običajnega. Pridobili smo novo perspektivo njihove zanimive storže (spoznali smo smreko, bor gledanja v gozdu, ki ob obisku gozda ni tako po- in macesen). gosta. Pri plodovih in semenih smo vključili tudi voh – vo- Nato so učenci dobili nalogo, da mora vsak poiskati nja smole ni prav nihče zgrešil – in na koncu tudi njemu najlepši gozdni list. Tu jim je bila bolj kot obli- tip, ko so vsi plodovi zaokrožili v krogu med učenci, ka vodilna barva. Glede na prinesene liste so se raz- da so jih imeli vsi možnost tudi potipati. Pred od- vrstili v skupine in skupaj smo ugotovili ime njihove hodom smo oblikovali gozdno sliko naučenega. skupine (skupina javor, skupina bukev, skupina ko- stanj, skupina hrast). Sledilo je iskanje ustreznih plo- Tisti dan smo odšli iz gozda na poseben način. dov za njihovo skupino. Mnogi učenci so prvič videli Med potjo do šole so učenci dobili nalogo, naj za žir, izvedeli, na katerem drevesu raste – za lažje uče- današnje slovo od gozda pobožajo čim več stvari, nje sem imela za vsako drevesno vrsto pripravljene ki rastejo ob poti. Najbolj nežni so se jim zdeli list- plastificirane kartončke s slikami. ki, malo manj praprot, pikale pa so jih iglice malih smrečic, ki so rasle ob poti. Spoznavanje gozda z zaprtimi očmi Vid je še vedno naše prevladujoče čutilo in pre- večkrat stopa v ospredje pred ostalimi. Za aktiva- cijo ostalih čutil sem učencem vid pri nekaterih dejavnostih odvzela. Izvedli smo naslednje dejav- nosti: • z zakritimi očmi po gozdu in čez pripravljeno oviro – učenci so se v paru sprehajali po goz- du, kjer eden ni videl, drugi pa mu je besedno kazal pot – pot je bila na začetku ravna in brez zaprek, potem pa so učenci morali preplezati tudi kakšno oviro – hoja čez hlode je bila prav zabavna, 19 Didakta ŠOLSKA PRAKSA • gozdni kažipot – vzvratno gibanje v paru: eden govori navodila za gibanje, drugi jih izvršuje (5 korakov proti rdeči, 7 korakov proti zeleni). Ti- sti, ki izvršuje korake, se giba nazaj in ne vidi v smeri gibanja. • kužek, na povodcu, pokaži mi pot – eden ima Te dejavnosti so bile za učence povsem nova iz- zakrite oči, drugi pa je njegov kužek na povod- kušnja. Nad njimi so bili zelo navdušeni, ker se si- cu, ki ga pelje (gre za igro, kako naučen pes cer nikoli ne gibajo po gozdu z zaprtimi/zakritimi vodnik vodi slepega), očmi. • hoja ob vrvi, okrog dreves – skozi praprot: uče- nec, ki ne vidi, sam pogumno ob vrvi prehodi Njihova gozdna doživetja so opisovali na takšen pot in se ne ustraši naravne ovire, način: - Bila sem vznemirjena, ker nisem vedela, kaj je pred mano, in potem sem stopila v lužo. - Bilo mi je čudno, ker nisem nič videla. - Bilo je temno, a sem prišel tudi čez most. - Ko sem hodil z zavezanimi očmi, mi je bilo strašno, ker nisem vedel, kje stopam. Tipal sem z rokami. - Tinkara me je vodila kot kužek vodnik, jaz pa brez nje ne bi upala nikamor. Fino se mi je bilo igrati kužke in imeti zavezane oči. - Nada me je vodila po drugih potkah, kot sem mislila, in nisem vedela, kje sem. - Zabavno mi je bilo, ker nisem videla, ampak sem vse dobro čutila. - Dobro mi je bilo iti čez hlode, kjer sem vse tipa- la. Dejavnosti s kosi blaga Za popestritev gozdnih dejavnosti vedno vzamemo s seboj tudi veliko zanimivih stvari in en dan smo vzeli v gozd več kosov blaga. Uporabili smo jih na različne načine, da smo še bolj začutili stik z goz- dom: • V krogu smo razprostrli vsak svoj kos blaga in začutili hlad gozdnih tal. Bosi smo stopicali iz blaga na blago in po dveh krogih svoje ohla- jene in malce pikajoče podplate skrili nazaj v topla obuvala. 20 Didakta • Blago je postalo rekvizit za ustvarjanje v gozdu du ni tišine, pač pa neki prijetni glasovi, ki ne motijo. in nastala so oblečena drevesa, šotori, bivališča Moteč hrup pa povzročamo ljudje in to gozdne živa- za živali – otroci so rokovali z naravnimi mate- li plaši in jih moti. riali, si iskali primeren prostor za ustvarjanje in razvijali svojo domišljijo ob igri. Delo s palicami Na koncu našega aktivnega zaznavanja gozda pre- in drugimi gozdnimi najdbami jim je bilo v ve- ko čutil smo se zasluženo posladkali z jesensko do- liko veselje. Tudi če so prijeli malo smole, jih ni broto – kostanjem, katerega vonj zaznamo takoj, če motilo. Dotaknili so se vsega, česar so želeli. se le kje v bližini peče. Teknil nam je, in če ga ješ v skupini, je ta še toliko slajši. Zaključek Pri vseh opisanih gozdnih dejavnostih je izredne- ga pomena, da ves čas aktivno spremljamo odzi- ve otrok in dejavnosti peljemo v smeri, ki učence navdušuje, ter jim vedno znova pripravimo še kaj novega. Sama vedno vztrajam pri dejavnostih, ki so učencem zanimive in jih želijo večkrat ponoviti, tiste, ki se izkažejo za manj mikavne, pa jim le ponu- dim, potem pa nadaljujem z novimi. Odzivi otrok so bili tudi pri naših obiskih gozda nad- vse pozitivni. Veselili so se vsakega novega odhoda v gozd, z zanimanjem so čakali, kaj bodo spet novega doživeli, učno snov pa so srkali mimogrede ob osta- lih zanimivih aktivnostih. Sami so bili dejavni, prostor • Blago je postalo odličen pripomoček za sede- je bil dovolj velik za nova odkrivanja, vendar še vedno nje in umirjanje pod drevesom. Vsak si je izbral znotraj naših gozdnih pravil in načel. V okviru vseh svoje najljubše drevo, s katerim se bo lahko po- dejavnosti smo seveda upoštevali gozdni bonton, ki govarjal, se pod njim umiril, prisluhnil šepetu je vodilo pri vseh naših obiskih gozda. gozda in ptičkom. Naj zaključim z mislijo, da nam gozd ponuja nešteto Tako smo v svoje zaznavanje gozda vključili tudi različnih načinov odkrivanja. Vseskozi nas razvese- sluh. To, da so otroci začutili, da je v gozdu vse bolj ljuje z novimi dogodivščinami in nam prinaša nova umirjeno, da v naravi ni hrupa, če ga ne povzroča- znanja ter dobre občutke, zaradi katerih se vedno mo mi sami, je neprecenljivo. Ugotovili so, da v goz- znova radi vračamo vanj. 21 Didakta