Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30’—Din za pol leta............15'— „ posamezna številka . . T50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trgi. — Odgovorni urednik dipl. teh. A Kunstler. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto I. Ljubljana, dne 15. oktobra 1932. Štev. 15. Naše gospodarske zbornice V „Jugoslovanskem Lloydu“» ki izhaja v Zagrebu, smo pred-kratkim čitah članek, ki obravnava gospodarske zbornice. Članek prinašajo v prepisu tudi drugi naši gospodarski listi, ker je jako stvaren in objektiven. Tudi mi bi ga priobčili našim čitateljem v celoti, vendar se moramo radi preobilice gradiva omejiti le na izvleček, iz katerega pa bo vzlic temu prejelo obrtništvo jasno sliko o vprašanju naših zbornic. Uredništvo. S pred kratkim izdano uredbo od našega ministra za trgovino in industrijo v zmislu obrtnega zakona, stoje naše gospodarske zbornice pred veliko preuredbo svoje upravne in praktične uprave, ker se bodo iz dosedanjih, radi zmanjšanja svojih denarnih dajatev povečini izločili obrtniki, ki upravičeno zahtevajo gospodarsko samoupravo. V naši državi v glavnem obstojita dva sistema gospodarskih zbornic in sicer skupne in ločene. Ločene zbornice obstoje na področju bivše Srbije, dočim je v ostalih pokrajinah doslej prevladoval sistem skupnih zbornic. Kateri sistem je torej boljši? Ugotoviti je treba samo to, da je naše obrtništvo od dneva, ko je zavzel njegov organiziran pokret širše oblike, stavilo kot prvo svojo zahtevo: ločeno „Obrtniško zbornico*'. Tudi pozneje je mogel vsakdo, kdor je spremljal obrtniški: pokret, ugotoviti, da obrtniki od te upravičene zahteve niso nikdar odstopili, ter da hočejo v svoji borbi uspeti. V tej borbi so jim po večini služile za vzor nemške gospodarske zbornice, ki so se med nemškim obrtništvom idealno obnesle v tem, da so dosegle moč, ki je tudi sila nemške veleindustrije ni bila zmožna potlačiti. Prav nemškemu obrtništvu se je torej idealno posrečilo popraviti napačno teorijo gotovih gospodarstvenikov, ki prerokujejo gotovo propast obrtnika v morju industrijalizacije. V tem so obrtništvo brez dvoma v velik meri podprle obrtniške zbornice, katerih je v Nemčiji krog 70, s tem, ker so potom njih mogli obrtniki sami odločevati o sebi ter svojih življenskih vprašanjih. Tudi pri nas imamo priliko prepričati se o koristnem delu beograjske samostojne „Obrtniške zbornice* za obrtnika. Na drugi strani pa je imel vsakdo priliko spoznati, da se interesi obrtništva v skupnih zbornicah vselej in povsod podrejujejo gospodarsko močnejšim panogam: to je industriji in trgovini. Ni naš namen, komu kaj predbacivati, ali resnici na ljubo moramo ugotoviti, da se je to vselej tako godilo, kadar so se križali interesi obrtnika z interesi druge gospodarske panoge. Za posebne obrtniške zbornice so se striktno izjavili v ogromni večini vsi obrtniki v državi, tako tudi oni zahtevajo svojo posebno Obrtno zbornico. Obrtni zakon je tudi v tem pogledu predvideval zahtevo obrtništva, ki ima sedaj zakonsko možnost osnovanja posebnih obrtniških zbornic. Vendar daje zakonska uredba o zbornicah obrtniku samo delno možnost osamosvojitve, dokler se tudi vsepovsod tam ne osnujejo ločene obrtniške zbornice, koder jih obrtništvo želi in zahteva. Stojimo torej pred osnovanjem šestih novih obrtniških zbornic, ki so s tozadevno uredbo ministra trgovine in industrije točno določene. Četudi je tozadevna določba že pred delj časa podpisana in izdana, vendar se dosedaj še ni ničesar storilo na stvarnem osnovanju teh zbornic. Po nekih vesteh bi se moralo to imenovanje v kratkem izvršiti in takrat bode brezdvomno situacija jasna. Imenovane zbornične uprave bodo takoj pristopile k začetnemu delu na organizaciji posebnih obrtniških zbornic. To delo bi predstavljalo predvsem osamosvojitev obrtništva, ter njegovega deleža na imovini od sedanjih skupnih zbornic, zato pričakuje prvo upravo teh posebnih zbornic brez dvoma veliko in odgovorno delo. Razen delitve premoženja je treba izvršiti: organizacijo nove zbornice, personalno vprašanje, izdelava potrebnih statutov in pravilnikov ter poslovnikov, izvesti organizacijo prisilnih obrtniških združb a v istem času nemoteno obavljati vse tekoče posle v zmislu zakona. Vendar, kakor smo poučeni, se obrtništvo ne boji izvršitve teh nalog, ako bodo v upravo in predsedstvo izvoljeni in imenovani pravi in zmožni in upravičeni obrtniški voditelji, ki že doslej v tem pogledu uživajo polno zaupanje vsega obrtništva. Obrtniške zbornice, posebno zagrebška (s preko 22.000 pripadniki) in pa ljubljanska (s preko 24.000 pripadniki), bi bile resnično močne in reprezentativne obrtniške predstavnice, ter bi bile brez vsakega dvoma sposobne za intenzivno življenje. Njihove glavne dohodke bi1 se reguliralo od zakonskih taks za izdana pooblastila (§ 95, o. z.) kakor tudi od zborničnih davščin ter ostalih taks, predvidenih v zakonu. Ti dohodki bi bili vsekakor manjši od sedanjih, toda še vseeno zadostni za vzdrževanje zbornic. Pri zbornicah, ki že imajo zakonsko zagotovilo za samostojnost, bi torej zaenkrat predstavljala razsodišča, ki ostanejo pod okriljem starih skupnih zbornic, še nerešeno vprašanje, ki pa ga bi bilo vsekakor rešiti z merodajne strani po želji in v korist obrtnika, ki stremi za popolno neodvisnostjo. Ne vzbujajmo obrtniku nepotrebnega nezaupanja! Obrtniki so zmožni, da tudi to vprašanje pravilno in pošteno, rešijo. Stojimo torej pred osnovanjem prvih obrtniških zbornic v Zagrebu, Osijeku, Banjaluki, Sarajevu in Skoplju ter je ob tej priliki čestitati našim marljivim in zavednim obrtnikom dotičnega področja, ki so vedeli, kaj je obrtništvo. A kaj je z ljubljansko obrtniško zbornico. Pričakujemo, da tega ne bodo pustili, da bi bil baš v Dravski banovini obrtnik, ki tvori najzanesljivejši državotvorni in nacijonalno-gospodarski element, nezadovoljen. Zadovoljstvo obrtnika in vpoštevanje njegovih želj in zahtev po drugih pokrajinah bo pa vsekakor blagodejno vplivalo na splošne gospodarske prilike v naši državi, prav posebno pa še v sedanjem času. Naša pletilna obrt Pred nedavnim so naši domači pletlici, katerih število se je v zadnjih letih znatno pomnožilo, ustanovili svojo stanovsko zadrugo za zaščito svojih stanovskih potreb in pravic. Znano nam je, da je bila naša pletilna obrt v Dravski banovini, ki jo baš južni del naše države zelo ceni in tudi v ogromni meri zaposluje, dosedaj nekaka „divja neorganizirana obrt** in katere se je mogel izučiti vsakdo v kratki dobi brez kakršnekoli predizobrazbe in še to povsem poljubni učni dobi, ki jo je določal povsem indivinualno delodajalec sam. Vsled tega dejstva in pa radi splošne potrebe skupnega organiziranega nastopa naših pletilcev v naši gospodarski javnosti se je pojavila nujna potreba po ustanovitvi stanovske zadruge, da se od temeljev navzgor uredijo vsa vprašanja, ki se ne dotikajo le napredka in gibanja obrti same, marveč v isti meri tudi njenih strokovnih in zakonitih predpogojev tako glede pravice izvrševanja obrti, glede učne dobe, glede kvalifikacije strok, moči, posebno pa glede trga in konkurence, kajti v tem pogledu v stroki še danes ne obstoji nikake skupnosti v pogledu minimuma in maksimuma delavne cene, katero pomanjkanje je dosedaj omogočalo prosto in s tem tudi nelojalno konkurenco producenta in preprodajalca in v mnogih slučajih izkoriščanje preprodajalca tako na račun neorganiziranega producenta, kakor na račun konsumenta. V teh vprašanjih vsekakoi Opozarjamo vse tovariše ter vse obrtne zadruge in društva, da izda Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino „ŽEPNI KOLEDAR** za leto 1933. Prijave za oglase in naročnino sprejema gori imenovano društvo. stoji novoosnovana stanovska zadruga pletilcev prav z ozirom na aktualnost svojih izdelkov v današnjem času, pred velikimi, težkimi in odgovornimi nalogami, pletilstvu Dravske banovine postaviti čimpreje reelne in solidne in pa kvaliteti odgovarjajoče temelje, po katerih bo mogoče dvigniti naše pletilstvo na nivo, ki ga predstavlja danes pletilna obrt n. pr. v Čehoslovaški, Nemčiji itd. V toliko se dotikamo prilik in razmer ter potreb naše domače pletilne obrti, ki se nahaja v pogledu organizacije danes pri nas šele v povojih. V naslednjem pa se pobavimo nekoliko z obrtjo in njenimi prilikami samimi na sebi. Povojna leta, ki so prinesla seboj znaten preobrat v vsem svetovnem gospodarstvu, so pravtako povzročila tudi potrebo, da se življen-ski konsum naših širokih, sotfijalno šibkih mas čimbolj omeji na najneobhodno: potrebnejše, na čim cenejše in tudi čim racijonelnejše življenje in zato je med drugim tudi v naši oblačilni stroki bolj in bolj nastopala potreba, zadovoljiti šibkejšega konsumenta za mrzle in težke zimske dneve s čim izdatnejšem, a tudi cenejšim oblačilom. V drugih državah, prizadetih po svetovni vojni se je ta potreba vsled mnogo bolj razdrapanih socijalnih razmer pokazala že preje in zato se je tam, kakor tudi pozneje pri nas bolj in bolj začela uveljavljati volna (bombaževa), ki je nudila za obstoječe in nastajajoče potrebe in razmere konsumenta, pravzaprav najcenejšo surovino, ki edina je mogla radi svoje izdatnosti zadovoljiti življenjske potrebe in odgovarjati socijalni moči konsumenta, ki se je mogel za mal denar dobro in toplo obleči. Na drugi strani pa je posredno od tega nastal tudi znaten preobrat v splošni modi, ki je pričela favorizirati vse bolj in bolj lične in tudi cenejše izdelke pletilne obrti in industrije, ki morejo v resnici danes zadovoljiti še tako razvajeno in konservativno oko. Tako se je polagoma pri nas doma na eni strani vsled opisanega, na drugi strani pa v največji meri vsled brezposelnosti med našim ženstvom, ki po vojni ni moglo več obsedeti doma in delati na svoji bali, temveč so pognale življenjske in socijalne razmere prav vse za kruhom, pričelo misliti na nove vire dela in zaslužka. V tej tkzv. „volneni konjunkturi" je našlo v resnici v veliki meri naše ženstvo svojo eksistenčno neodvisnost in svoj vsakdanji kruh. Resnici na ljubo moramo omeniti, da je v veliki meri k temu pripomoglo dejstvo, da so bili od različnih tovarn, ki so imele interes na oddaji svojih strojev, isti plasirani našemu ple-tilcu po znosnih pogojih če že ne v cenah, pa vsaj v plačilnih pogojih. Pletilna obrt predstavlja pri nas več ali manj karakteristično žensko obrt in danes redkokje hodiš, ne da bi čul skozi to ali ono okno prijetno in pridno prasketanje šivank na pletilnem stroju, ki posebno za nastopajočo zimsko sezono neutrudno pojo svojo pesem. (Dalje prih.) Prosimo, poravnajte naročnino za list, ker naš list nima nikakih denarnih podpor iz obrtniških fondov za tiskanje in razpošiljanje časopisa. Obrtniki! Obrtnice! Naša dolžnost je, da rabimo le domače in le obrtniške izdelke. Eksistenčni minimum In obrtnik Pričenši s 1. januarjem leta 1929. plačujemo davke na podlagi določil zakona o neposrednih davkih. Izmed 6 davčnih oblik, katere ta zakon navaja, pridejo za obrtnika v poštev prve 3 Oblike, v izjemnih slučajih morda tudi katera izmed ostalih 3 oblik. Več ali manj zemljarine plačuje tudi večina obrtnikov Dravske banovine- Brez ugovora in prej ko je mogoče plača obrtnik ta davćk, ker se zaveda, in misli, da se mu v agrarni dtžavi nikakor ne bo odmerila zemljarina previsoko, zaveda se pa tudi, da mu bo omogočeno životariti vse dotlej, dokler mu bo lastna gruda dajala gotov del od najpotrebnejšega kar rabi, da za silo preživi sebe in svojo družino- Isto kar velja 0' zemljarini velja tudi za zgradarino. Zgradarino plačuje tisoče in tisoče državljanov različnih stanov in poklicev in sodelovanju teh z davčnimi oblastmi se imamo zahvaliti, da je zgradarina vsaj znosna. Obrtnik, kateri ima delavnico in stanovanje v lastni hiši, čuti (seveda, če mu ni hiša zadolžena) pod nogami trdna tla, on ve, da mu je eksistenca si-gurnejša kakor pa tovarišu^ kateri nima svojega doma, zato rad, čeprav težko, plača pripadajoči davek. Največ pa prispeva obrtnik v davčno blagajno potom plačevanja pridobnine. Ravno pri odmeri pridobnine se pa čuti posebno mali obrtnik prizadetega, to pa zato, ker se mu ni pripoznalo življenskega minimuma. Zato se je takoj, ko je stopil zakon o neposrednih davkih v veljavo, tudi že pojavila težnja prizadetih, pridobiti si pravico do življenskega minimuma. O tem se je govorilo na zborovanjih, o tem se razpravljalo v zadrugah, V zvezah zadrug in glasom časopisnih poročil tudi v zbornici. Toliko zaželjeni in upravičeni življenski minimum malega pridobitnika je pa kljub temu izostal, iz česar bi se po pravici moglo sklepati, da je večina tozadevnih sklepov in zahtev ostala v sejnih zapisnikih, resnih korakov v dosego namena se pa najbrže ni storilo. Ce se je pa morda res poskusilo priboriti obrtniku upravičeni življenski minimum, se je pa poskus moral razbiti ob odporu močnejših faktorjev. Toda, nespametno je, če bi se še sedaj zahtevalo od obrtnika, da verjame vse kar mu rečejo ali napišejo njegovi prijatelji, vendar pa je verjetno, da so se res že storili resni koraki z namenom, da se davčno breme obrtnika zmanjša. Ti koraki pa so morali ostati brezuspešni, oziroma so imeli jako malo koristnega uspeha. Z večjim uspehom seveda ne moremo računati. Močno izgleda, da se gospodje pri nas čutijo toliko vzvišene nad tovariši ostalih banovin, da bi najrajše s skrajnega severa diktirali celi državi. Zahteva malega pridobitnika, da se mu prizna davkaprosti življenski minimum je upravičena in razumljiva prav tako, kakor je razumljivo prizadevanje vsakega živega bitja, da si ohrani življenje. Vsakemu človeku bi se moralo priznati pravico do golega življenja, pravico, da zamore iz zakonito pridobljenih sredstev dobavljati svojemu telesu toliko hrane in obleke, da ne trpi njegova pridobitvena sposobnost in njegovo zdravje, ker le od zdravega človeka more zahtevati država in družba, da v vsakem slučaju spolnjuje dolžnosti, katere še mu nalaga. To kar porabi človek za ohranitev svoje delovne moči je vendar režijski izdatek, potreben zato, da se sploh more doseči v obratu kak dohodek, kakor je režijski izdatek znesek, katerega se plača za olje ali premog, potreben za pogon kakega stroja. Ce zahteva mali pridobitnik, da se mu priznaj odgovarjajoči življenjski minimum, je to že bolj zahteva stroja, kakor pa zahteva človeka. Ker oni, ki življenskemu minimumu malega pridobitnika s stališča konkurence morda niso naklonjeni, gotovo ne črpajo gonilne sile za svoje stroje iz zraka, temveč morajo plačati za njo gotov znesek, katerega vpišejo v rubriko „režijski izdatek". Upravičeno je upanje, da bodo podoben življenski minimum priznali tudi obrtniku-človeku. Ravno tako pa smemo upati, da bodo priznali obrtniku življenski minimum oni, katerim ga je že zakon priznal, dasi stoje socijalno visoko nad povprečnim obrtnikom- Kolik naj bi bil davkaprosti življenski minimum malega pridobitnika? Na vsak način tolik, da si z njim more vzdržati svojo produktivno moč- Pribiti je treba, da obrtništvo ne stremi za tem, da bi se ognilo plačevanju davkoY, temveč zahteva zase le pravico, katero se prizna vsakemu stroju, če bodo naše zahteve pretirane, se jih ne bo moglo vzeti resno in dosegli ne bomo ničesar. Ce pa zahtevamo to, kar se je drugim že priznalo, smemo pričakovati, da se bo našo zahtevo upoštevalo. Obrtnika, tudi malega se smatra za kapitalista, pri tem se pa pozabi upoštevati, da ta sproletarizirani kapitalist strada in je na slabšem od večine onih, ki plačujejo davek od nesamolastnega dela. Pravično bi bilo, če bi se ne odmerjal davek onim obrtnikom, ki ne delajo s stroji po za plačevanje uslužbenskega davka veljavni lestvici, ostali, ki delajo s pogonsko silo, pa šele po sedanjem načinu. Komur so pridobitne prilike podeželskega obrtnika nekoliko znane, on ve, da bi v slučaju, če bi se pravkar navedeno doseglo, plačalo najmanj 50% obrtnikov davek po višini enak davku najnižje stopnje uslužbenskega davka. Zahteva malega pridobitnika, da se mu prizna gotov eksistenčni minimum je logično upravičena in prepričan sem, da nam bo eksistenčni minimum priznan kljub splošni krizi, katera tudi državni blagajni ne prizanaša, če seznanimo merodajne faktorje s svojimi pridobitnimi prilikami. Gre se za obstoj, za golo življenje tisočev obrtnikov. To število se bo vsled naraščajoče krize, vsled gospodarske vojne še vedno večalo. Zato je treba iti takoj na delo. Točasno gubi obrtništvo sicer največji del svojega prostega časa z reše-f vanjem dela in sporov v zvezi ž uveljavljenjem novega obrtnega zakona, vendar bo‘pa po mojem mnenju moralo najti čas in pota, da bo v složnem nastopu, najbolje brez posredovanja ne-obrtnikov, doseglo obrtniku koristne zahteve. I. Gabrič. Brežice. Vse naročnike »Obrtnika«, ki prejemajo list, pa ga še niso plačali, prosimo, da to čimpreje store, ker se ta obrtniški list vzdržuje samo z naročnino brez drugih podpor. Vazno! V soboto dne 22. X. 1932. bo v Kočevju prijateljski razgovor med kočevskimi obrtniki, kjer bodo poročali tudi ljubljanski obrtniki o položaju obrtniške gospodarske politike in o delovanju „Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino". V nedeljo 23. X. 1932; bo sličen razgovor dopoldne v Ribnici, popoldne pa v Velikih Laščah. Obrtniki dobe ob tej priliki vsa pojasnila o društvenem delu za obrtniško - osamosvojilen pokret. V trgovinah so se podražili vsi iz inozemstva uvoženi predmeti, ki jih rabijo obrtniki, za približno 20 Din pri 100 dindrjih. Obrtniki naj pri določanju cen svojim izdelkom to pravočasno upoštevajo. Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani namerava za prihodnje dni sklicati v Ljubljani širši sestanek obrtništva, kjer bode isto prejelo informacije in poročilo o aktualnih obrlno-gospodarskih, obrtno-praVnih in mestnih občinskih in javnih dobav ter o davčnih zadevah. Namen sestanka je tudi pobavili se z vprašanjem zavarovanja njegovih uslužbencev, v O. U. Z. D., kjer se nameravajo v kratkem zvišati zavarovalni prispevki. i Glede poročevalca kakor tudi prostora, kjer se bo vršil sestanek, bodemo še pravočasno poročali. Važno je, da se čim več tovarišev-obrtni-kov udeleži tega sestanka. Na sestanku more vsakdo staviti svoja vprašanja ter se udeležiti razgovora. Štev. 18548. itd. J Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 200 komadov ročajev za kladiva, 100 komadov toporišč za sekire, 100 komadov to-porišč za krampe in 1500 komadov brezovih metel j. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 15. oktobra t. I. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni zbornice TOL v Ljubljani.) Štev. 18617. itd. Dne U. novembra t. L se bo vršila pri m-ženjersko-lehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave jekla, verig, pil, sider itd; (Oglas je na vpogled v pisarni zbornice TOL v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Dne 29. oktobra t. L se bo vršila pri Središnjem uradu za osiguranje radnika v Zagrebu licitacija glede oddaje ključavničarskih del za svojo novo zgradbo v Skopi ju. (Oglas jena vpogled v pisarni zbornice TOL v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. oktobra t. L ponudbe glede oddaje popravila strehe nad vozovnim oddelkom delavnice Maribor. (Oglas je na vpogled v pisarni zbornice TOL v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Štev. 18723 itd. Direkcija državne železnarne Vareš-Majdan sprejema do 26. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 150 parov čevljev z lesenimi podplati, ter glede dobave raznega orodja (vile za koks, lopate, grablje. sekireJtd.)... ...........i... Obrtnice! Obrtniki! Podpirajmo se med seboj in ne konkurirajmo si po nepotrebnem. Slavje V krajih bivše nižje Štajerske dobro poznani obrtniški delavec in narodnjak g. Jožef Verbnik, tesarski mojster iz Celja praznuje letošnje leto petdesetletnico svojega tesarskega obrta, za kar mu v imenu vsega našega obrtništva iskreno čestitamo. G. Verbnik je bil rojen I. 1866. v Škalicah pri Konjicah kot sin poznane narodne rodbine ter se je s svojim šestnajstim letom posvetil tesarskemu rokodelstvu. V teku svoje pomočniške dobe je pre-romal velik del naše sedanje domovine s trebuhom za kruhom po tedanjem „vandrovskem običaju" ter se 1. 1890! zopet povrnil nazaj v svoj rojstni kraj, kjer je kakor pozneje v Celju, služboval pri večjih tesarskih podjetjih kot 'tesarski mojster. V letu 1911. pa si je vstvaril svojo samostojno obrt, ki jo izvršuje še danes splošno čislan in priljubljen. Želimo mu, da vstraja še mnogo let pri svojem težkem in plodonosnem delu in da deluje kakor doslej, tudi v naprej na našem poštenem skupnem obrtniškem pokretu. Vsebanovinski obrtniški zbor Nato prečita sledečo resolucijo: a) Veruje naj se davčni napovedi posameznikov. Uradne poizvedbe naj se vrše po strokovnjakih in direktno pri obdavčencu ali pa pri strokovni organizaciji: b) vse občinske doklade naj bi v niikakem slučaju ne presegale 100% osnovnega davka; c) Vsi mali obrtniki, to so taki, ki imajo do dva pomočnika in akoravno ima delavnica tudi pogonsko silo, naj se uvrste v najnižjo ob d a vč no sk upi n o; d) vsi zaostali davki do prve polovice leta 1932. naj se črtajo, odnosno tako znižajo, da bode te davke mogoče plačevati v obrokih tekom naslednjih let; e) obrtnike naj se obdavči šele, če presega njih čisti dohodek Din 6.00(); f) za upravičenost prevzema državnih dobav naj zadostuje, da se je plačal davek v pretečenem letu; g) vse rubežni v obrtnih delavnicah in rubežni oibrtnikovih strojev naj se takoj prekličejo in za nadalje to postopanje ustavi. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Predsednik g. Pičman se zahvali g. Gogali za stvarno podane, smernice glede ureditve obrtniških davčnih zadev in poda besedo g. Kolarju iz Vranskega, ki izvaja: Spoštovani tovariši! V pogledu obrtniškega zavarovanja imamo po novem obrtnem zakonu obrtniki zaenkrat zagotovilo, da se bode v doglednem času pristopilo k rešitvi vprašanja socijalnoga zavarovanja obrtnika. Torej smo vendar prišli obrtniki do tega, da se moremo tudi mi sami enkrat pobaviti s socijalnim vprašanjem našega stanu. Da pa do tega ni prišlo že davno poprej, tovariši obrtniki, da mi že davno poprej nismo uvideli potrebo kot samostojni obrtniki, da tudi mi potrebujemo to, kar že imajo naši uslužbenci, ki delajo 8—12 ur dnevno, to je svoje zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode ali smrti, kdo je temu kriv? Ali nismo to sami zakrivili, ker se nam dosedaj to vprašanje sploh ni zdelo potrebno, kot da mi nimamo zdravja, kot da mi ne računamo z nezgodo in smrtjo, kot da mi ne bi imeli svoje lastne dru-žine-žene, otrok. Kje smo bili takrat, ko so si drugi stanovi ustvarjali podlago in sigurnost za težke dni bodočnosti, za, dogodke, ki jih ne predvidevamo. Kdaj smo mi mislili na to, kaj bo z našimi družinami v slučaju naše delanezmožnosti itd. Naše zadružne organizacije bi morale tedaj nastopiti, opozoriti obrtnika na to in se pobrigati za njegovo socijalno zavarovanje. Ali mi sedaj, ko je vprašanje obrtniškega so-cijalnega zavarovanja aktualno, nočemo pripustiti, da se ta panoga naših obrtniških svojin in pravic centralizira. Mi moramo imeti svoje; lastno obrtniško zavarovanje in tega bodemo dosegli, če bodemo obrtniki delali z združenimi močmi ter ne bodemo imeli v naših vrstah izdajalcev, ki bi nas prodali zopet za judeževe groše onemu, ki jim več ponudi. Proti karteliziranju moramo nastopiti edinstveno kot obrtniki in ničesar drugega, kajti v slogi je moč in naša obrtniška bodočnost. Z zahvalo poročevalcu za vzpodbudna in stvarna izvajanja poda nato preds. g. Pičman besedo g* Ivanu Šimencu 'iz Ljubljane, ki izvaja: Dragi tovariši! Namenil sem se, da Vam izpregovorim o obrtnem zavarovanju, katerega nam predvideva obrtni zakon v § 384, ki se glasi: 1. „Minister za trgovino in industrijo se pooblašča* da predpiše v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju zbornice v dveh letih uredbo o organiza- Vezanle usnja z gumijem (podplati). Za pri-klejenje gumija na usnje se rabi sledeči klej: Zmeša se 40 delov odpadkov od kaučuka, 35 delov ko-lofonije in 35 delov firniža iz lanenega olja. Vse to se dobro prekuha. Usnje in gumi se mora toliko časa skupaj tiščati, da se klej osuši. •< .' ' : c Obrtnice! Obrtniki! Podpirajte se med seboj in ne konkurirajte ter ne Škodujte si po nepotrebnem. ciji, načinu* in, pogojih zavarovanja članov združb zoper bolezen; za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode/1 2.\JKo se uredba razglasi, morajo združbe rokodelcev izvesti zavarovanje zoper bolezen, za onemoglost, starost in smrt in zoper nezgode. Tako zavarovanje se izvede za področje ene ali več banovin. Ko se zavarovanje izvede, morajo vsi rokodelci dotične banovine plačevati zavarovalni prispevek. Za zavarovanje se sme ustanoviti skupen sklad ločeno ali v okvirju obstoječih podobnih zavodov ali kreditnih ustanov za področje ene ali več banovin." 4. „Ce ustanove združbe sklade za podporo članov ali njihovim rodbinam v sili, bolezni ali za primer smrti, smejo člani tudi k takim skladom pristopiti'." 5. Pravila (statut sklada) odobruje ban po zaslišanju zbornice. Upravljanje sklada nadzira ban. Ce se ustanovi sklad za področje več banovin, odobri pravila sklada v sporazumu s prizadetimi banovinami ban, v čigar področju ima sklad svoj sedež. Če SC sporazum doseže, odobri pravila minister za trgovino in industrijo. (Dalje prihodnjič.) Upravi „Obrtnega vestnika". Z ozirom na pažnjo moje osebe in obrta v Vašem cenj. listu z dne 7./X„ ker ste mi žrtvovali kar 2/a celega lista Vam sporočam, da si blagovolite izplačati pri Zvezi obrtnih zadrug iz mojega dobroimetja Din 40.— kot podporo za trud in uslugo, sicer bi Vam nakazal več, ampak smatram, da večjo vrednost za reklamo ne predstavlja Vaš list za to malo število čitateljev, ki jih še ima. Z odličnim spoštovanjem Plčman. Obrtniki lesne stroke v Avstriji so imeli na Dunaju svoj sestanek. Sklenili so sledečo resolucijo: Popolna zapora uvoza lesnih izdelkov iz tujine. Oddaja komunalnih t. j., vseh jidvilih del na male obrtnike, stvorjenje fonda od onega denarja, ki se že vplačuje po obrtnikih v socijalne svrhe, da se iz tega fonda preskrbi obrtnike za stara leta, odprava vseh več kot 12 plač na leto in odvzem vseh mest obrtnih funkcijonarjev, ki prejemajo za nje več, kakor eno plačo. Mi tiočemo Svoječasno je prejela naša zadruga okrožnico zbornice za TOI, katera med drugim tudi poziva, da imenuje zadruga enega zaupnika, kateri bi nadzoroval praktično delo kandidatov za mojsterske izpite, zadruga je že dvakrat stavila tozadevne predloge zbornici za TOI v Ljubljani. Za zaupnika smo imenovali sedanjega zadružnega načelnika na Bledu. Svoječasno smo na poziv zbornice za TOI v Ljubljani zbrali vse zastopnike pri davčnih komisijah od 17 občin, katere pripadajo v rikš zadružni teritorij v Radovljiškem srezu; ter 'poslali zbornici s primernimi nasveti in predlgoi, v svrho reorganizacije davčnih komisij, ker ta stvar Je najobčutnejša za nas obrtnike. Če bode prišlo do učinka kdaj in koliko bomo videli in občutili? Davčne komisije, v kolikor se tiče zastopstva obrtništva, naj na poziv občin obrtne zadruge predlagajo svoje zastopnike občini, katera naj potem šele iste predlaga davčni upravi, tako bo obrtnik res zastopan po članih, kateri bodo res znali in hoteli zastopati svoje tovariše davkoplačevalce. Jan Matevž. Bled. Zakaj vpijejo? Kdor je imel priliko videti ali pa celo čitati zadnji dve številki „obrtniško strokovnega" lista „Obrtnega vestnika", ta si je mogel pač z največjim začudenjem staviti vprašanje, da H je mogoče da list predstavlja oficijelni obrtniški organ naših neobrtniških nasprotnikov in da li je mogoče njegova revolversko nekulturna in nemoralna vsebina resnično izraz volje, ki jo gospodje ■ predstavljajo kot gospodarsko-stanovske težnje onih, k iso jih na ta mesta bodisi izvolili ali pa imenovali. „Obrtni vestnik" pod sedanjo okolico je že opetovano direktno ali indirektno izražal svojo preroško bojazen, da bi morda bratje z juga s svojo ločeno Obrtno zbornico ne vrinili tudi nam dobrote.! Ta šlager je v poslednjem času postal „Obrtnemu vestniku" in pa vsem gospodom krog njega takorekoč idejna osnova, na katere opirajo svoje prozorne plemenske težnje in mržnje in jih prav tako z njo opravičujejo javno in privatno. Danes nam je ob čitanju „Obrtnega vestnika" Pravzaprav šele jasno, zakaj vse to. Zato, ker jim je obrtniški način svobode obrtnikov in pa pi-sanja kakor ga n. pr. po njihovem prepričanju ^lopata beograjska „Zanatlija" in pa zagrebški idJbrtnički vjesnik" še mnogo prekulturen. Ta dva lista si lahko stavimo za vzor kulturnega in naprednega ih če hočete tudi evropejskega' obrtniškega tiska. Gospodje okrog O. V. ga nadome-stujejo v svojih barbarsko decivilizačnih in de- moraliZajočih težnjah z naravnost culJkafrskim načinom pisanja, kakor je to razvidno iz poslednjih dveh številk „O. V." Gospodje, danes Vam moremo mirno reči, da smo ponostii, da po Vaših trditvah zastopamo Obrtnike, ponOsni zato, ker je ' skhpnost vse eno še mnogo, mnogo kulturnejša, višja in vrednejša, kakor pa Vaše sebičrid culukaffstvo, ki ga bodete mogli nekoč vtakniti slovenskemu delu jugoslovanskega obrtništva v njegovi borbi za napredek,kul tivizacijo in civilizacijo z dvomljivim ponosom za klobuk kot uspeh in sad Vašega dela v Vaši Visokokulturni misiji. Da bi se nadalje tu na papirju zgražali nad vsebino in obliko Vaših „kulturnih" napadov, potem bi morali pač čakati novih slovenskih bešedoslovhih izrazov zato, da bi mogli še onih šestdeset besed iz culukafrskega bešednbga1 zaklada prenesti k slovenskemu jezikoslovju. Ali v rešriici nimate kaj drugega, pametnejšega in lepšega v vaši glavi. Preobilica Vaših naslovov, ki jih stavljate na čelo vsakega napada posebej mislimo, da še bo tako stopnjevala, da naslednja številka Vašega lista res ne bo prinesla drugega, kot samo še naslove in to kar je bilo v članku „Zaplahkarjem". Če pa že tako otroškO vpijete 06 odgovorih, no,' potem pa Vam bodemo nekoliko z njimi postregli. Glede svoječašne naše ptedstavke biv. mini-sterSkemu predsedniku Živkoviču smo povsem mirni, ker ne predstavlja prdv nič drugega, kot resnico. Iz bojazni, da jo javnost ne izVe, ste se zaenkrat pač zatekli h sodišču, da nam Začasno onemogočite njeno objavo v vedndst obrtništvu, ker Vi dobro poznate11 taktiko, ki se je more človek v sličnih slučajih poslužiti S čl. 66. odst. L Zakona o tisku ki praVi: „Tbžbe ali katerekoli spise o kazenski pravdi, dokler se ne prečitajo na ustni razpravi, ni mogoče objaviti v tisku", sicer se kaznuje pisec s 6 mesečnim zaporom." No, pa je še, hvala' Bogu, ustna razprava pred nami. Mi bi ob tej priliki radi Samo opozorili Vas na nč1 šteto Vaših denuncijačij, ki ste jih ustmeno iznašali pred vsemi mogočimi činitelji, tako ste nas tudi ožigosali celo S „komunisti" pred ministrom in pa seveda povsod drugod enako. Tudi mi bodemo v najkrajšem času poiskali tozadeven paragraf in potem boste dajali točnejše in z dokazi podprte odgovore. Ali se spominjate sličnega procesa pred leti v Zagrebu? Za reklamo g. PiČmanu se bode pa on gotovo sam zahvalil „Obrtnemu vestniku", ker on ima res solidno in ztiano podjetje, katero je vstvaril s svojimi lastnimi obrtniškimi rokami, s svojo marljivostjo in poštenostjo, povdarjamo še enkrat: s poštenostjo! po paragrafu 23. in 24. novega bbftnega zakona in ne da bi bil kdaj v mestnem ali zborničnem zastopu. POtem pa pride pesem o g. Franchettiju. Mi se' zelo čudimo, kako je to mogoče, da Se danes g. Rebek in njegov list tako vneto Zavzemata za g. Franchettija, kO pa nam je vendar znano, kako je š e pred nedavnim govoril g. Rebek in tudi drugi o njem. G. Rebek se bo sam najboljše spominjal, kako ga je ocenil ob neki priliki g. Frah-chetti kot rieznačajneža s katerim ni mogoče skupno delovati in je prav vsled tega moral g. Rebek Zapustiti neko mesto. No, potem pa je mogoče samo dvoje; dali se je g. Franchetti tedaj zmotil, ali'pa je g. Rebek v: poslednjem času res tako izpremettil zhačaj in ga rehabilitiral v očeh g. Franchetija, da je' sedaj harmonija med njima mogoča. In potem gospodje, kaj je S tožbo g. Krapeža zoper g. Franchettija!? Pričakujemo, da boste njen izid itak objavili v Obrtnem vestniku. Kar se tiče ttašega stvarnega PdgoVora na Vaše članke v'prejšni številki O. V. nas resnično postavljate v fatalen položaj, ker mi že delj časa premišljujemo, na kakšen način bi mogli na ne-stvarnbst, stvarno odgovoriti. Prosimo Vas, da začnete vendar že enkrat stvarno delovati Za obrtnika. Vaš uvod je že zdavnaj predlog in bojimo se, da ne bi zares samo pri njem' ostalo. Glede blatenja obrtništva Vam morerpo reči le to, da to prepuščamo v' vsbm obsegu Vam, kdr ga dosedaj še ni' nihče tako in tolikb blatil, kakor pa Vi. iNehajte. obrtniki hišmo'slepi, in tudi ne gluhi, ker le takim morete Vi imponirati s svojo hinavščino. Obrtništvo je na naši strani, to mi vemo brez Vaših dokazovanj o nasprotnem' ih to je nam in tudi Vam pokazal naš vsebanovinski obrtniški zbor v Unionu. Pa nam je končno prav malo na tem, če Vi to pripoznate, ali ne. Za nas je glavno to, da nam to pripoznavajo drugi merodajnejši faktorji, kakor pa1 sb gg. z Rebekom na čelu. Pomnite pa, da nam Vaše nthenje in mišljenje o obrtniških zadevah sploh ni merodajno, ker smo hvala Bogu že Zapustili one čase, kjer je bilo treba spoštovati generale brez vojske. Če pa hočete ustanoviti posebno aristokratsko kasto Vi, tam na čelu zapeljancev, potem bodite generali in se borite proti vojski. Iz „Obrtnega Vestnika" pa bi Vam svetovali po tem, (car ta prinaša, da ga raje preuredite v „čuka na palci", da ne bodo obrtniki po nepotrebnem ugibali, da li je to humorističen ali resen list. To je naš odgovor, gospodje! Več se nam ne zdi vredno in potrebno, ker imamo dovolj res- nega dela na programu, da bi še pri tem ukvarjali z. neresnimi ljudmi. Vemo pa, da je Vaša jeza, ki jo v „Obrtnem Vestniku" iztresate na nas, namenjena bolj onim. ki so Vas 4. septembra, pustili na cedilu in Vi sedaj naravno jočete od jeze. Oni že vedo, zakaj, mi tudi, Vi pa najbrž tudi. Mi vemo, da hočete s svojim vpjtjem zakriti le svojo nesmrtno blamažo dne 4. septembra v dvorani OUZD. s svojimi iz trte izvitim 137-imi zadružnimi načelniki in ste Še toliko pošteni, da o drugih Me govorite,1 pač ker jih ni bilo. No tprej, je žč' tako, k Vam so prišli generali, k nam pa vojska, ki si hoče izbrati in določiti svoje voditelje. Sedaj se razumemo, kaj ne? Obrtniki! Sedaj veste, zakaj jočejo. Položnico za poravnavo naročnine lista »Obrtnik« > ute založili. Poiščite jo takoj in nakažite Din 30.— še danes, da zopet ne pozabite. Zakaj ta Izprememba ? 1 Podeželski obrtniki smo na površju. Zakaj? Pričelo še naš je resno upoštevati. Poglejmo Obrtni Vestnik. V njem se vrši na enkrat preokret, v zadnjih treh številkah nam posveča toliko pažnje in kaže toliko iskrene ljubezni, kakor prej ne v desetih letih. V štev. 36. se je žrtvoval za nas kar del prve strani. To je bilo pametno in pravično. Napaka, katero je storil v svoji 9. številki, je s tetri popravljena. Če se je takrat podeželskega obrtnika držalo za človeka druzega reda, danes tega ni več. Tudi v št. 37. se nas še ni povsem pozabilo. Toliko pažnje se nam sicer ni več posvečalo kakor v prejšnji številki, pa kaj hočemo, saj je zborovanje od katerega se je pričakovalo, da bo zadalo opoziciji smrtni udarec, bilo že za nami, zato se pomoč podeželskega obrtništva najbrže ni več zdela potrebna. Ker so se pa med tem tečasom godile gotovo tudi še druge stvari, sem pričakoval, da bo tudi O. V. skoraj čutil potrebo, da nas spet postavi na kako odlično mesto. In res, na naslovni strani njegove štev. 38—39 je namazal naenkrat kar tri članke posvečene podeželskemu obrtništvu. Čeprav sem prej imel poiriisleke glede te nenavadne in nepričakovanfe ljubezni, vendar vidim sedaj, da se nas Snubi resno, ker skoraj bo ljudem, ki morajo biti proti volji obrtništva njegovi voditelji, potrebna pomoč z deželeJ Dragi snubec! Armada podeželskega obrtništva je mnenja, da si Ti zanjo pregosposki. Ali bi ne bilo zate bolje, ker nosiš frak in cilinder, da zasnubiš pri izobraženih neobrtnikih? Veš, da predstavlja armada podeželskega obrtništva moč, s porifbčjo katere bi se Ti'ž* lahkoto vzdržal na površju, zato je,,nevesta nezaupljiva, ker ve, da Ti je le za njerib doto. Ali’'si mnjenja, da Ti pomoč" neobrtnikov v boju proti volji obrtništva ne more več zadostovati? Če bi bila Tvoja ljubezen iskiena, potem bi Ti upošteval želje, katere je podeželsko obrtništvo izrazilo na Zborovanju v Uriionu, kjer se je zbralo, ker se je zavedalo, da v dvorani, OUZD nima iskati prijateljev. Upoštevaj te želje, ker drugače s Tvojo snubitvijo ne bo nič. Predvsem pa ne bi sniel svoje ljubezni prikazati v tako burni obliki in tako javno, kakor si to storil v Tvojih snubilnih pismih v Obrtnem Vestniku, kajti podeželska duša ne ljubi tako nenavadnega vsiljivega usmiljenja in je proti zahrbtnemu šifokoustnežu nezaupljiva. Tvoja snu-bilna pisma bi naj bila iskrenejša 'bi manj fra-zarska, da ne bodo škodovala še listu, kateri jih tiska. Saj je pisanje O. V, ter govoričenje primerjano z delom gotovih ljubljanskih gospodov, nas ria deželi že toliko zdramilo, da ne rabimo nikogar od Vas več, da bi hodil k nam agitirat za Vašo skupno zbornico. Neobrtniška Ljubljana, zakaj apeliraš na podeželsko obrtništvo? Zakaj nisi, stopila z njim v stik v dvorani OUZD? Saj vendar piše O. V., đb so se tam zbrali povečini podeželski obrtniki. Pa čeprav se je nekomu vrinila pppibta, ker se ie podeželsko obrtništvo zbralo v Unionu, vseeno bi lahko stopili v stik z njim oni, ki tako nujno rabijo njegove pomoči, saj je bil dbstop vsem v Unionu prost. Poiskati nas bi bilo treba v oni hiši, kjer smo bili, ker osebno se je vedno lažje pomeniti, kakor pa pismeno ali potom časopisja, ki nikakor ni nezmotljivo. Sedaj, ko se je naenkrat pri „O. V.“, kakor vidim res resno pričelo upoštevati podeželskega obrtnika, upam, da se mi ne bo zamerilo, če izrazim tud! jaz malo prošnjo. Ker se v zadnjem Obrtnem Vestniku omenja, da je g. Franchetti nekaj1 rekel, česar da ni rekel, bi prosil Obrtni Vestnik, da nam pojasni zakaj je odstopil g. Franchetti. To seveda lp zato, da ne bo kakega ne-spbrazutnljenja. Saj to bo moral mislim tudi O. V. uvideti, da take dok(orkko-zavite fraze, kakor jo 'je o zadevi v zadnji številki priobčil, na deželi ne moremo razupieti. Ker sem že favno pri pisanju, Si dogoljujem ponižno ptipomriiti, da poročevalec O. V ni po-polnorha točno slišal kaj je izjavil g. Vlddko Markovič- Če je pd on dobro slišal in razuriiel, potem je moral napačno poročati, ali pa je imel Obrtniki! Obrtnice! Pristopajte kot člani k Društvu jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino, katero Vam oživlja potlačen stanovski ponos. vmes roke tiskarski škrat. Jaz si z g. Markovičem nisem prav nič v sorodu, zato bi mu, v slučaju, da bi si on upal trditi to, kar je recimo po pomoti zapisal O. V., takoj pomoli pod nos št. 4 Obrtnega Vestnika od leta 1931. ter mu pokazal na strani 3, v tretjem stolpcu, drugi odstavek poročila o plenarni seji ZTOl. Nasvetoval bi O. V. pa tudi vsem drugim, ki se za obrtniški ppkret zanimajo, da si to zanimivo poročilo prečitajo. V ostalem pa moram reči, da je pisava O. V. po zborovaju jako sočesta in izpremenjena. Izgleda, da so gospodje z veliko blamažo v OUZD zgubili glavo. Podeželan. Kdo Je farizej? Na pavšalno sumničenje neobrtnikov v O. V. št. 38—39. pod naslovom „Besno zaničevanje obrtniškega stanu — zlasti podeželskega" je potrebno, da tako natolcevanje obesimo na tiste, katerim pripada. Na predkonferenci dne 24. januarja 1931. zveze obrtnih zadrug v Trg. domu v Ljubljani si je dovolil podeželski obrtnik tov. Gogala staviti predlog, da se pri sestavi kandidatne liste upošteva tudi podeželske zadruge, ne samo ljubljanske. In kdo se je čutil prvi užaljenega? Gosp. Rebek, Krapež in Iglič; menda zato, da bi sedeli v odboru s podeželskim obrtnikom, pa so takoj zagrozili z odklonitvijo vsakega sodelovanja, ako se sprejme ta predlog. Noben teh ni pomislil na podeželske zadruge, katere so v ogromni večini vzdrževale zvezo in v stiski rešile njeno zavoženo gospodarstvo in blamažo teh oblastnežev, ki so imeli samo velik apetit na prispevke podeželskih obrtnikov, pravic pa za nje nobenih —: in isto je še danes. Na drugi redni seji Zveze pri „Sokolu", po čitanju dopisa Mariborske zveze obrtnih zadrug, da so oni pripravljeni sprejeti sklep k vprašanju zbornic, ki ga naj ta seja sklene. Zopet je podeželski obrtnik tov. Rebolj stavil predlog, da naj seja sprejme glasovanje zadrug iz leta 1928, ko se je izjavila absolutna večina za samostojno Obrtno zbornico. Kdo se je uprl temu predlogu? Kdo je skakal preko mize? Kdo je razsajal in zapustil sejo (pred rdečo ruto)? Kdo je bil proti predlogu podeželskega obrtnika: Rebek, Krapež i. t. d. (Kdo je tisti zgagar, ki je razsajal in se umaknil pred večino iz seje? Ali tisti, ki so ostali složni s predlogi podeželskih obrtnikov, kate/ih sloga vas danes peče ker so pokazali svojo pripadnost javno v Unionu. Podeželski obrtniki smo spoznali vaš oves in vaš bič, zato bomo sami branili in gradili svojo bodočnost v samostojni Obrtni zbornici! Ivan Bizjak, čevljar — Krško. KakrSno delo, tako plaCilo Navzlic temu, da se je večina obrtništva že ponovno izjavila pri nas za posebno „Obrtno zbornico," si manjšina obrtnikov s pomočjo neobrtnikov na drugi strani po vsej sili prizadeva svojevoljno neglede na pošteno in odkrito voljo obrtništva, temu še naprej poveljevati. Za mnogo se jim pač mora iti, če še vseeno vštvarjiajo, ko so videli in že davno spoznali, da jih obrtništvo več ne upošteva in ne mara, a kljub temu hočejo ostati kakor so bili. Gospodje, zgubili ste naše zaupanje, naše zahteve ste omalovaževali in zato ste pač prav pošteno zaslužili temu primerno plačilo, ki smo Vam ga izplačali v obliki: splošne nezaupnice. Prav na mestu bi bilo, da zapustite svoje stolčke in prepustite obrtniku, da o svoji nadaljni usodi sam odloča brez Vaše pomoči in demagoških nasvetov in da popravi to, kar se še od Vaše po-lomijade popraviti da. Skušate ribariti po deželi, ker Vam je po mestih, posebno pa v Ljubljani, kjer sedaj regulirajo Ljubljanico, prekalna voda. Le pridite med nas, pa boste videli, kako Vam bodemo mi skalili naše bistre in čiste potočke. Pomnite, da je bil naš podeželski obrtnik prvi, ki je spoznal, da Vaša pota niso prava in mi smo tisti, ki predstavljamo večino in zahtevamo svoje pravice, za katere se bodemo borili vzlic Vašemu slepomišljenju s podeželskim obrtnikom. Je_ že tako, da kdor ima po mestih smolo, gre na deželo. Ce pa ga še tam doleti ista sreča, potem zasluži vsekakor že davno zasluženi pokoj. Zatorej pustite podeželskega obrtnika v miru! Štefan Lamut, Ceplje - Savinjska dolina. Težke potopljene ladje se dviguje iz vode na sledeč način: Nad ladjo se zapelje drugo močno ladjo ali pa tudi dve ladjo. To ladjo se obremeni toliko, da se ta posede v vodo za dva do štiri metre. Nato se priveže spodnjo potopljeno ladjo z močnimi jeklenimi vrvmi na plavajočo. Ko je spodnja dobro privezana, se odlaga breme zgornje (navadno je td voda), zato se prične zgornja dvigati in dviga s seboj tudi potopljeno privezano ladjo. Obe ladji se vleče nato tolko časa, da spodnja zopet nasede na strugo, nakar se postopek ponovi. To se dela toliko časa, da je ladja na površju, kjer se ji odtoči voda, zamaši luknja, tako, da ladja zopet sama plava. Končno so se Izdali, zakaj tak krik In vik Že v dveh štev. „Obrtnega vestnika" so sami lažnjivi napadi in falzifikati raznih izjav, radi katerih bomo sicer primorani izvajati konsekvence. Toda navsezadnje pa le priznajo zakaj vse to. To radi tega, ker smo zahtevali že davno nam pripadajočih 12 mest v obrtnem odseku skupne zbornice, dokler ista obstoja, katero si prilaščajo po sili obrtniški voditelji kot svojo last. Hočejo imeti od nas odgovorov. Dali smo jim odgovorov in težkih obremenilnih vprašanj toliko, da se zgubijo med njimi, kakor kamenček v morju. Vprašamo Vas še enkrat, ali Vam nismo dali zadosti vprašanj v „Zanatliji", dalje v „Obrtnem vestniku", ko smo ga imeli še v rokah, nato v „Obrtničkem vjestniku" in sedaj še v našem listu in to samo taka vprašanja, pred katerimi se ne da zvijati, toda šli ste hotč iz bojazni pred resnico preko njih. Vsa ta vprašanja so takega značaja, da bi vsak človek, ki ima le malo ponosa in kateremu se ta stavljajo, moral opustiti vsako nadaljno vstrajanje in slepomišlenje v obrtniških vrstah, ter se umakniti, da s tem ne ovira nadaljni pokret obrtništva. Tako bi največ koristil splošnosti ter še celo onim, katerih orodje pravzaprav je. V zadnji naši številki smo Vam jasno povedali, da bomo javili ob prvi priliki vlogo na bivšega ministrskega predsednika g. Živkoviča, toda z ozirom na Vaše ponovno zavijanje Vas prosimo, da isto blagovolite storiti Vi, „prikrojeno seveda po svoje", ker imate v Vašem listu dosti prostora, za kar Vam bomo zelo hvaležni. V drugem članku zadnjega „Obrtnega vestnika" se pritožujete nad podjetnostjo g. Pičmana, toda dajemo Vam v vednost samo to: kdor je v stanju pokazati napredek v svojem obrtu, je v stanju napredovati tudi v obrtniškem' pokretu — nam je prav žal, če gospod Rebek ni pokazal še do sedaj boljšega napredka, kot g. Pičman. Za tretji članek pa ugotavljamo, da bo imel za pisca dalekosežnejše posledice, odnosno za tistega, ki stoji za tem člankom. Do sedaj sicer nismo hoteli nikomur osebno v službi škodovati, toda sedaj pa smo primorani, da si poiščemo zaščite. Mi prav dobro vemo, kdo z nekomu „igra" dvolično vlogo. Na 3. članek na drugi strani pa vprašamo samo to: ali smatrajo g. Rebek in drugi nesebičnost in pošteno delo za podeželskega obrtnika to, da je za plačilo Din 1.000.— mesečno imel skoro 2 leti voljo večine obrtništva v predalu zaprto in sicer 56 izjav za samostojno obrtno zbornico in tudi njegov drug g. Krapež si je pustil izplačati pri sestrinjski organizaciji mesečno Din 500. Mislimo, da to ni nikak nesebičen ideal. V ostalem pa vemo, da v celem listu ni Vaš namen drugo, kakor gosp. Pičmanu tudi gospodarsko škodovati, kajti v pokretu in organizacijah ste propadli popolnoma. Ali poznate čl. 52. zakona o tisku? Mi poznamo Vašo taktiko, pred katero ni nič nedotakljivega. Zivljenske poštenosti in resnosti se boste še učili! O Vaših frazah o samostojnosti ve že vsak obrtnik, da so popolnoma neresne in jim ne verjamete niti sami, ker popolnoma brez samoobvla-danja odklanjate skupnost z vsem obrtništvom v državi, brez katerih sodelovanja smo Vam že neštetokrat povedali, da so vsi uspehi nemogoči in izljučeni. Vas je samo mnogo v Vašem listu in na papirju, toda v dvorano si pred maso ne upate in kakor veste, ste se temu ognili tudi 4. septembra. Bili ste samo Vi tisti, ki ste vedno podeželskega obrtnika odrivali in še njegova mesta in nagrade med seboj razdeljevali. Ali se več ne spomnijate, kako sta zahtevo podeželskega obrtništva po zastopstvu v zvezi obrtnih zadrug odklonila baš g. Rebek in g. Krapež in bi še ob tej priliki prišlo do razkola, da ne bi bili ravno (Pičman in njegovi pristaši posredovali in celo svoja mesta odstopili kot zadružni načelniki in podna-čelniki, podeželanom. In končno še pripominjamo, da kakor nam je znano, g. Pičman pomeni že skozi 10 let nekaj v organizacijah in deluje vedno brezplačno. G. Rebek pa si še danes ni osvojit niti zadruge, ki ji pripada. V ostalem pa smatramo, da bi bilo škoda odgovarjati na te nesmiselne čenčanje, dokler nam ne daste vsaj nekaj konkretnih odgovorov, katere smo Vam takorekoč stavili na deset-tu-cate. Zakaj Vi zahtevate odgovorov na svoja vprašanja, če pa mi na naša, ki smo jih stavili pred Vami, na Vas. še do danes nimamo niti enega.Ako pa se smatrate za možč, Vas pa poživljamo, da se ojunačite in svoje članke in vprašanja podpišete. Tedaj Vam na bomo na vse to podrobno odgovorili. Dokler pa tega ne storite, smatramo vsako polemiko za potrato časa s skritimi in neodgovornimi dušami. Za pomoč urarskim mojstrom je sklenila švicarska vlada nakazati potrebnim prosilcem do 15.000 frankov (160.000 Din) brezobrestnega posojila. Polovico takih posojil krije država, polovico pa kantoni (dežela). V nujnih slučajih se da to posojilo iz „Fond perdu" (iz fonda zgube). Koliko je vredna strela? V streli Iz oblaka je za 4—6 dinarjev elektrike. Marsikdo bode dvomil, da je vsa ona moč, katera je v stanju razrušiti in preklati drevo ali hišo, tako malo vredna. Primera za dokaz resnice se pa da navesti sledeč: S pomočjo škrip-čevja (škripčevje je sistem koles z utorom (Rollen), katera so med seboj talko zvezana, da reducirajo delo velike hitrosti in velikega bremena v veliko breme in malo hitrosti). N. pr.: da se dvigne težko traverzo v prvo nadstropje v eni sekundi, je treba močno dvigalo. Na škripčevju pa dvigne en delavec isto traverzo v prvo nadstropje, samo s to razliko, da rabi za izvedbo tega dela mogoče pol ali celo uro, ne pa samo eno sekundo. Kot razvidno, se je napravilo isto delo, rabilo se je pa različen čas. Škripčevje rabimo torej zato, da razdeli delo (breme na njenem potu) v daljša razdobja. (Delo se računa: kilogrami krat metri v sekundah [ali kg.m/sek.]) *Pri streli je isto. Strela zbere vso svojo moč v eni desetinki sekunde. Ako izmerimo in izračunamo po streli opravljeno delo (strele same ne moremo izmeriti) z istimi električnimi merami, kakor merimo elektriko pri hišni razsvetljavi (v kilowatih porabljenih v eni uri) dobimo, da zadostuje za normalno malo strelo 36.000 Kw. (Kilo-wat je 1000 watov; 1 wat je zmnožek od voltov in amperov, torej volt krat amper. Za tolmačenje električnih oznak, volt, amper in wat si vzamemo lahko železno cev, v kateri je 1 kg vode. Z batom dvignemo ta 1 kilogram vode za 1 meter, torej suro opravili delo 1 kg krat 1 m, to je V« konjske sile ali 0.983 wata. Množina (1 kg) vode nam predstavlja ampere, odpor pritiska navzdol ali dviga vode (1 meter) pa volte. Če nam ta voda sama potisne bat nazaj, opravi ta voda delo zmnožka volt krat amper, kar znaša 0.983 svata. Ako pa potisne ta voda vsako sekundo enkrat bat navzdol in opravlja kolikor porabi normalna 100-svatna žarnica za razsvetljavo v sedemnajstih urah (1.7 KW/uro). A. K. Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1932 za uboge onemogle obrtnilce in trgovce, odnosno njih vdove ustanove po 150 Din odnosno po 100 Din. ProSnjc naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1932. Priloži naj se jim od občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je. ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Razpisi okrožnih odborov?! Okrožni odbor v Celju razpisuje v dnevnikih službo upravnega tajnika. Isto je pred kratkim razpisal tudi Pripravljalni odbor za osnovanje Okrožnega odbora v Ljubljani. Čudno se nam zdi, da se zamorejo že razpisovati službe, ko pa Okrožni odbori zakonito še niti ne obstoje, čeravno se to godi pod firmo Pripravljalnih odborov. Gotovo se gospodom mudi, da bi na ta mesta vzeli ljudi, ki jih imajo v ta namen že pripravljene. Stojimo na stališču, da ne morejo biti ti razpisi veljavni, dokler niso v zmislu zakona oži-votvorjeni Okrožni odbori. Svarimo zato že sedaj vse merodajne činitelje, da tem razpisom posvečajo potrebno pažnjo, da ne bo prepozno. Tečaj za obdelovanje lesa na mizarskih strojih se priredi v Vižmarjih pri Št. Vidu v času od 17. oktobra od 3. novembra t. I. od 18. do 20. ure zvečer v delavnici tovarne g. Kregar-ja. Predaval bo g. Ivan Kregar, absolvent strokovne šole za lesne obrte v Stult-gart-u. Pokazal bo vse načine uporabe mizarskih strojev, seznanil udeležence z najmodernejšimi metodami in tehničnimi izpopolnitvami pri obdelovanju lesa. Prijave nuj se pošljejo do 15. oktobra kr. banski upravi, referat za pospeševanje obrti. Ljubljana, Stari trg št. 34// ali pa Zadrugi lesnih strok v St. Vidu nad Ljubljano. Tečaj je brezplačen. Tiskali J. Btasnlka nas!.. Univerzitetna tiskarna in lltografila. d. d. v Ljubljani Odgovoren L. Mlkuš. Obrtniki smo stvaritelji vseh, ljudem in svetu potrebnih izdelkov, zato bodimo ponosni na svoje vzvišene obrtniške pokliee.