F. S. Fin^gar: Sonet.   —  Sonet.  —-   Viktor Steska:   Kočevje.                            243
Sonet.
Očak u Jakopu je bil uteha                Ne sina,  slogo  bratje so  prodali, Na stara leta sin  najmlaji,                        Zato  mi pusta zdi se domačija,
Odkar sinove  pri  ovčarski staji           V srce  sovraštvo   mene bridko  žali.
Zavisti zapeljala je  pregreha.
Solza oko točiti  ne  preneha,
Po izgubljenem  vedno toži  raji; Pusto  očaku je  v domačem   kraji,
Nihče na ustni  mu  ne zvabi smeha.
1 urški boji so pojenjali, paše so bili ukročeni, a napadi turških in neturških roparjev so se vedno ponavljali. Tak napad je znan iz leta 1776. Okrajno glavarstvo je zapovedalo, naj se natanko pozve število napadenih oseb, njih škoda oceni in to poroči v teku tedna. Vojaške čete so iskale roparjev, toda ti so se dobro poskrili v gostih šumah. Vojaško poveljništvo je torej sprožilo izvirno misel, naj oskrbništvo redi velike pse, ki bodo razbojnike odganjali. To se menda ni obneslo, zakaj napadi niso prenehali. L. 1821. so vlomili v osilniško župnišče in 15. vel. srpana 1826. celo v mesto. Ob 9. uri se je priteplo trinajst oboroženih mož. Iz blagajne so vzeli najmanj 971 gld. Prebita železna vrata se še sedaj lahko vidijo. Ti tatovi so imeli po več samokresov, sabelj in turških handžarov. V mestu so tri može postrelili, med njimi vodjo zemljiške knjige J. N. Regnarda. Po dolgih bradah in Čokasti postavi so sploh sodili, da so bili Vlahi ali Bošnjaki.
Knez Henrik si je prizadeval ustanoviti v Kočevju stolico ranocelnika ali zdravnika.  Ker
A vsega vzela ni  zavisti  zmija:
Saj   v  srcu  vzori so  mi  Še  ostali In  vzorov  hčerka   —   mlada poezija.
F. S. Fin\gar.
so se pa Kočevci izrekli, da za njegovo usta-3 novitev zemljišče ne more dati treh goldinarjev, a zaspala je ta reč. Ta knez je tudi prepovedal ij kmetom prodajati iz grajščinskih gozdov škodlje h zunaj grofije. e            Henrikov prvorojenec Karol Jožef Anton je
zavladal po očetovi smrti l. 1783. Takoj je sam e prišel z Dunaja na Kočevsko, da bi zaslišal podli rožnikov tožbe. Napravil je zapisnik 91 tožeb, o katere je deloma sam rešil ali pa dal oskrb-:- ništvu v preiskavo. Poskusil je tudi izpolniti e cesarjevo željo, da bi se kmetje odkupili, pa se 'i mu ni posrečilo. Tudi on se je trudil, da bi se 1- nastavil zdravnik. Ob njegovem času so delali a cesto s Poljan proti Ribnici. Iz nekega oskrb-li nikovega poročila se da posneti, da je 1. 1789. t. stal funt govedine šest soldov, teletine pa sedem o     soldov.
h            Knez  Karol je odstopil po sedemletni vojski
li     šlezijski Miinsterberg in Frankenstein pruskemu
kralju Frideriku Viljemu za 100.000 gld. Cesar v Leopold II. ga je vrh tega odškodoval z diplomo :r     dne ii.listop.l. 1791-, vsled katere je kočevska
16*
Sonet.
Iz kletke si ušel, moj ptiček zlati, Ker solnca žarki so te zapeljali, Ko  v  kletko  so  vabljivo ti  sijali,
In Šel iskat veselja si  med  brati.
Vesel pridružil  si se  vrabcev jati. A  varal te je lastni  rod !   Smejali Hudobno  so  se ti in te  kljuvali.
Miru  si  v  kletki  moral  spet  iskati.
Mamljivi žarki  opotečne  sreče
Po  svetu  marsikoga  so  zvabili In  mu obetali ime sloveče.
A  vsi  obeti  so  se  razkadili,
Srce nazaj   prinesel je  trepeče, In  pa zavest,  da  so ga prekanili.
F. S. Fin\gar,
Kočevje.
(Spisal   Viktor Steska.) (Dalje.)