Matko Krevh. Dobri Ijudje. Ljudje so se t nedeljo po večemicah naglo razšli, aakaj bilo je mrzlo v cerkvi in bila je sveta bilja. V zadnji klopi poleg misijonskega križa je še kot zadnja klečala sključena ter zavita v velik črn robec Tdova Pavlinka. Zdaj pa zdaj je privzdignila glavo ler si obrisala solze, kajti spominjala se je rajnega moža, ki je še pred letom dni živeL Kdo bi si mislil, da je bil lanski Božič njegov zadnjil Tako naglo ga je vzela smrt, da se niti ona niti otroci niso takoj zavedli pre-, bridke resnice: moža, očeta ni več. — Letos pa je sama s svojimi nedoraslimi otroci. O.tilo je hudo v preteklem letu, tako hudo, da si je često zaželela smrti; edino pogled na otroke jo je bodrL in krepil v težkem vdovskem iivljenju. Ko so ljudje ob nedeljah že davno zapustili cerker, molila je še Pavlinka ter prosila Boga, da ji pomaga pri vzgoji otrok in pri težaTnem gospodarstvu. In Bog ni preslišal njenih prošenj, ker j« videt njeno bridkost, njeno vernost in njeno veliko ljubezen do otrok. Mrak se je že delal t cerkvi, ko se je dvignila Paylinka k odhodu. Prej pa je še botela pogledati v stransko kapelico, kjer so pripravljali kpe jaslice z mogočnim, bogalo okrašeriim dreTesom. V kapelici sprva ni zapazila nikogar; ko pa se je nekoliko ozrla po okolici jaslic, je opazila v klopi bledega dečka, ki je strmel ˇ napol dovršene jaslicc Kaj neki dela ta deč«k ob te} uri t cerkvi, j« pomlslila ter se mu približala. »Ali ti tudi pomagaš postavljati jaslice?c ga je nagoTorila. Deček jo je pogledal z velikimi očmi ter odTrnil komaj slišno: »Rad bi, pa mi ne pustijo.« »Zakaj potem zmrzuješ tukaj? Domov pojdi!« ln zopet jo je pogledal z Teliiimi oimi; tokrat s» bile zalite s solzami. »Nimam doma.« »Nimaš doma? Ali je mogoče?« »Nimam ga, ker so me nagnali.« »Kdo te je nagnai?« »Parkličevi.« Parkličevi? Neverjetnol Radovcdna sem aakaj. Toda ne spodobi se govoriti na tem svotem kraju. Pojdi i menojl« — Deček ji je pogtedal t oči. In zdelo st mu je, da je tako dobre oči nekoč ie videL Sledil ji je brea obotavljanja. Prišla sta t zimski polmrak. Pavlinka se j€ tesneje zavila y črni robec, deček pa je pritisnil culo na. obraz, kakor bi se hotel v njej ogreti. »Ali le zeb«c, ga je vprašala Pavlinka. »Slabo sem oblečen in čevlje imam razstrgane.* »Bržčas si ušet Parkličevim, ker si tako borno oblečen.« »O ne, nagnali so me. Mojo boljšo obleko so skrili, da bi jc ne vzel seboj. čakal sem v hlevu, da si premislijo, pa se niso. Odšel sem. Kam naj grein v nedeljo? Že od desete maše sem s»? mudil t cerkri.c tlmena mi še nisi povedal, kako se pišeš.c »Fortunat Kos. Kličejo me pa za Forteja.« »Zakaj ne greš k sorodnikom?c »K sorodnikom? 0 ti so daleč tam gori, kjer so planine in smrekovi gozdovi. Dva dni bi potreboval peš k njim, za vlak nimam dcnarja, ker mi ga Parkličevi niso dali. Gospodinja je rekla, da bo z zasluženimdenarjem poplačana komaj škoda, ki sem jo napraTiL« »Kakšna škoda?« »Po nesreči sem- alomil rile in strl pri hlerskem oknu šipo.« »če v resnici tiisi napraTil rečje ikode, so te gnio prikrajšali.c »Jaz nili nočem tistoga denarja; bom si že djugega prislužil.« »Ali rad ddai?c »Rad delam, če le nl drlo pretežko. Lemih jai notem biti. Tudi t šolo bi rad 5el. ParkliAcvi so me redkokedij pustill r iolo, •zato !»rm skrivaj čital knjige. Čt so me zaleali, so mi •dvaeit knjif« ler at natepli.« »Ubogl Forlej!« PflTHnki se j« »Včeic zasmiliL J5e j* RH>rel v njcneiu srcu za Forteja ugoden sklep. Korakala sta mimo velike, z rdcčo opcko pokrite hišc. Fortej se je skril ea Pavlinko, kl se ja začudiia ujegovemn strahu. »Čemu se skrivaš?« »Parkličeva hiša je in bojim se, da bi me opazili« »Ničesar ti ne morejo, ker so te nagnali.« »O, vi ne poznate gospodinje. Huda je ko čarovnlea in preklinja, da je slrah. Kadar jo je pograbila jeza, sem bil navadno tepen, kregan pa zmiraj.« »Parklička da je taka, tega nisem vedela, ko pil »e  drži v cerkvi tako sveto in pobožno.« »Od jeze, ker sem ubogal gospodarja, ne pa nje, mi ni botela dati koruznib žgancev za zajterk; psu jtb. je dala.c »Ce jc Tse res, kar si mi pripovedoval, potem si bfl rcvcž.« »Hvala Bogu, da so me nagnalil Drugod mi bo bolje.« >Kje drugod?e »Pri vas. Vi ste tako dobri in prijazni, «aj me ae bostc nagnali?« »Imam sama otroke. Kaj bom s teboj?« Pa se je Soj pokesala svojih besed, ko je pogledala dečku t oči, ki so se zalile s solzami. »Eh, kar z menoj pojdi! Bomo le videli kako in kaj.c Nehote ga jc pobožala po bledem obrazu. Tako sta korakala pogovarjajoč se, skozl zimsko pokrajino tja gori do Pavlinovega doma. Forle| je na tihem ugibal, kakšen bi ulegnil biti ta dom. PavHnkina zunanjost je bila priprosta, toda nlkakor ne ubožna. »Sam Bog ve, kaj je s to dobro ženkico«, mislil m je Fortej, ker je pač nezavedno slutil, da je korakal pb~ leg matere, ki je bila t svoji ljubezni rayno tako velika ko njegova. 2c se je ovijal mrak gozdov in osojnih travnikot, ko sta korakala proti Pavlinovemu domu. Fortej je gledal radovedno na vse strani, ker mu je bilo vse tuje; le na gričku, zarašenem z visokimi topoli, jc zapazU lmovito hišo z obširnim gospodarskim poslopjem. Kakor da mu je sapa zastala, je vprašal Pavlinko: »Ali je tam vaš dom?« »Naša koča je«, dejala je smehljaje PaTlinka. »0, to ni kočal To je grajščina«, Tzkliknil je Fortej. »Naš dom je in bo tudi t-voj, če boš priden.« Prijel je Pavlinko za roko s tako silo, da je osupnila. »Tam je vaš dom? — In vi ste lako prijazni z menoj ubogim dečkom? Ne, jaz grem rajši drugam.« Ite bi bil nemara šel, če bi ga ne bila pridržala Pavlinka. »Revčekc, mu jc rekla mehko, kam hofiež nocoj? Z menoj pojdeš, da'ne zmrzneš v tej zimi. Drugod le morda ne bi sprejdi, ker si tako slabo oblečen, dotmov pa imaš predaleč. Ali imaš še starše?« Fortej je odkimaL ^Ali sta ti oba umrla?« »Mama so mi umrli pred tremi Jcti —.« »In oče?« Fortej se je ozrl v stran ter trd« •dgovtfrifc »šf živijo, a jaz jih le maranuc »Zakaj ne?< »Ker so pozabili ua mojo mamo ter «u vdragife oienili.« »Kaj je to hudega, saj imaš sedaj maŁeho.« Patlinka je hotela dečka nekoliko podralitl, a on ji je odgovoril odločno: »Seveda jo imam, pa kakScoI Sram ao* je taie maŁehe.< >Ali si zaradi mačehe odJel od doma?« »Lahko bi bil ostal pri stricu, ki me ima rad. Ker pa bi se rad kaj naučil, sem rajši 5el po stcib. Za službo pri Parkliču je zvedel stric v časnika. Čeramo tvš je bilo pri Parkličevih hudo, me je bilo vendar prevrt sram očetove ženitve, da bi šel domov; saj jc tudi slrfe hud na očeta.c »Mamo si gotavo T»d imel.« Fortej se je ozrl T P»tIlnko. Njegov pogled je povedal dovolj jasno, kak« otroško udano je Ijubil Fortej svojo mamo. In to je potrdilo Pavlinko šo bolj r sklepu, da obdrii zapv»ičenega dečka. Približala sta se domu. V družinski hiši je bil» temno, ker se je vsa družina zbrala y kubinji ob top^ lem ognjiiču, pričakujoč matere. Ko sta stopila v kuhinjo, ju je sprejelo najprej vpra&anje otrok, zakaj se je mama tako dolgo zamudila; ko pa so zagledali Forteja, so za nekaj hipov obmolknili v radovednosli, kd* je ta bledi deček in Ikaj hoče pri njih. »Vsedi se Fortej«, ukazala mu je Pavlinka. Vi drogi pa ga ne glejte, kakor bi še nikoli ne videli tujega človeka!« — In v resnici ga je za silo poznal le Albin~ ček, ki ga je videl tupatam t šoli; drugi so ga ogledOf vali radovedno. Pavle, najstarejši, je gl«rdal Forteja p» strani, kakor se spodobi za najstarejšega pri hiši. 2ivo se je zanimala zanj Polonica, ki jc bila dobrega srca ler sc ji je vsak revcž smilil. Albinček se je začel koj pogovarjali s Fortcjem, \c Milica ga je opazovala s &vojimi temnimi očmi od daleč. Fortej se je njenega pcgleda skoro ustrašil, vendar se jc pololažil s pregovorora; kdor hudo gleda, dobro misli. Pavlinka mu je poslregla s pogačo rekoč: »Na pogače za južinol Na večerjo po- čakaj! Z Albinčkom se lahko pogovarjata, vi trije pa pojditč v sobo. Rada bi z vami nekaj govorila.« In od- šli so -»si štirje na posvetovanje, od katerega je bila odvisna usoda Fortejeva. »Otroci«, izpregovorila je Parlinka, ko so bi!l sami ˇ sobi, »tega dečka sem našla t cerkvi tsfga premraženega. Zasmilil se mi _t, zato sem mu rfkla, n«j gre x mpnoj. Parkličcvi, pri kalrrih je služil, so g* nagnaB brez denarja, brei tople obleke, brez cdrga obuvala — danes, v tej zinii, to je sveta. bilja in bo uacoj svetf 1 »efter.« , I»Grdobe neusmHjene!« vskliknfta j« Pokmiea og«r%en: »Bog jim odpusti greh, ne sodimol — Vcste kaj *!roei?€ Njen gias je postal žaloslcn. »Ob lanskem Božču so še živeli naš ata. Lelos smo sami. Gotovo jih bo Teselilo t nebesih, če se za obletnico zadnjega skupnega Božiča usmilimo revnega dečka ter ga vzaniemo za avojega. Prepričana sem, da je Forlej priden, samo nefcoliko zanemarjen dečko. Kaj porečete k mojeinu predlogu?« Pavlek je pokimal resno, kakor se spodobi za bo'»iočega gospodarja. »Pa naj ostane, če bo pridcn!« »Grdo in neodpuslljivo bi bilo od nas, če bi ga nagnali kakor lisLi prevzetnl Parkličevic, dokazovala je foloriica. '** »In ti, Milica«, rprašala je Pavlinka hčerko. Misica se ji je pribJižala, poljubila jo na lice ter rekla koaoaj slišno: »Zaradi spomina oa očeta — ga vzamemo za svojega.« Ganjena do solz je povzela Pavlinka: »Storili bomo dobro delo in božje Dete nas bo blagoslovilo. Sedaj pa pojdimo povedat Forleju, da je maš.« — Albinček in Fortej sta med tem poslala ne le dobra znanca, temveč celo prijatelja. Povedala sta si »azne skrivnosti; Albinček mu je celo razkazal nekaj tsragocenosti, kakor žogo, nož in še marsikaj lepega. Ko se je Trnila Pavlinka z otroci, je poltlicala Forteja f red se. »Upam, da ni laži t tvojih očeh in v tvojih ustih, aato li verjamem, kar si mi danes povedal. Vse to je snene in moje otroke napolilo, da te vzamemo nocoj za svojega — seveda — če boš priden.c — Fortej se ni koj saredal pomena Pavtinkinih besedi; a ko je videl v očeh vseh, tudi t onib temnih, usmiljenje in Ijubezen, je prijel Parlinko za roko, jo poljubil ter rekel ihteč: »O <aj jbom priden, samo če smem ostati pri vas!« Albinček je poskočil, prijel Forteja za roko ter zaklical: »živijo Fortej, naš sil« Kakor bi plaval duh rajnega Pavlina nad vsemi <s?r jih blagoslovaljal: vsi so čutili tiho srečo in blažeoost v svojih dušah. Najsrečnejši med njimi je bil ForSej in 2 njim se je veselila v nebesih njegova mamica, fcer je našel njen otrok drugo mamo — pri dobrih Hjudeh. O, bil je tisti sveti večer rcs poln božjega blagostcva za vs«, najbolj pa za Forteja, za kalerega se je jpričelo novo življenje. Ni bil zaposlavljen ali zaničcvan ¦lakor pri Parkličevih. Vsi so ga radi meli, ker si je prisadeval biti priden, in niso delali razlike med seboj in oned Fortejem. Še več. Ko sta Forlej in Albinček do/golnila dvanajsto leto, poslali so ]u y šole. Tudi pri šoSanju ni čutil Fortej nikoli razlike. Dosegel je svoj smoler. Dosegel ga je po dobroti JPavlinovih ljudi, predvsem tiste skrivnostne, pa kakor noinčni žarek dobre Milice. Fortej še obiskuje Pavlinor dom. Pa četudl so ti ^tiski radi službe redki, Pavlinovih Ijudi se spominja «rvcsto in z veliko hvaležnostjo, zlasti na sveti večer, Uo se sklanja nad živim božjim Deletom s prisrdno pro4njo: »Božje Dete — blagoslovi Pavlinove *— moje dobrataike!« . ^jŁ&i____u_\