V NAŠI DRŽAVI. Pogajanja med našo državo in Bolgaiijo obnovljena. Pogajanja med Jugo-slavijo in Bolgarijo radi raznih obmejnih vprašanj, ki so se vršila v Sofiji, so bila prekinjena radi nenadne smrti predstojnika našega odposlanstva Šaponjiča. Po smrti prekinjena pogajanja so se zopet pričela 19. decembra in bodo tudi ugodno končala. Kot znak spravljivega razpoloženja na obeh straneh se smatra naklonjeno stališče Jugoslavije glede bolgarskih vojnih odškodnin kakor tudi izredno počaščenje, ki ga je izkazala bolgarska vlada pokojnemu Šaponjiču, posebno pa obisk bolgarskega mlnistrskega predsednika Ljapčeva pri jvgoslovanskem poslaniku Nešiču^pb jiigoslovanskem narodnem prazniku. S:cer pa je ta obisk prvi, ki ga je napravil bolgarski ministrski predsednik v jugoslovanskem poslaništvu. Trgovska pogodba med našo državo in Španijo dobila polnomefi. Dne 18, decembra so bile v glavnem mestu Španije v Madridu izmenjane takozvana odobrilne listine o trgovinski pogodbl med našo državo in Španijo. Svečanl izmenjavi so prisostvovali s stranj Španije general in diktaror Primo de Rivera, glavni tajnik ministrstva zunajih zadev Palacios, šef protokola Landecho, šef trgovske sekcije Lopez Lago in Sef diplomatskega oddelka grof Bal« len. Jugoslovansko vlado je zastopal upolnomočeni minister v Madridu Dragomir Jankovič z visokimi uradnikl fugoslovanskega poslaništva, V DRUGIH DRŽAVAH. Papež zapustil prvič Vatlkan. Dne 20. decembra je zapustil papež Pij XI. brei vsakršne napovedi Vatikan in se z av« tomobilom odpelial v rimsko katedra- lo sv. Janeza, kjer J« ob 60 letnicl »vo}9ga mašništva opravil sveto mašo. Od P$ja IX. nl v tej cerkvi noben papež več bral svete maSe. Novl kardinalL Dne 16. decembra Je papež Pij XI. v tajnem konzistoriju imenoval žest novlh kardinalov, od kajih pripadajo trije italijanski narodnosti, In sicer nekdanji berlinski nuncij Pacelli, nadškof v Genovi in nadškof v Palermu, eden žpanski narodnosti fpatriarh v Lisaboni), eden francoski (nadškof v Parizu) in eden irskl (nadSkof v Armaghu, ki ima naslov primas Irske). Italjauskl vellkl fešigtovski svet ]e uvedel novi ustavnl načrt za fašistično stranko, ki Je že obvezen za vse fašiite. Obenem je Izšel poziv, naj vsi oni, kl ne morejo izpolnjevati ostrega reda fašistične stranke, podajo ostavko na tlanstvo tekom enega tedna. Ker so noIrajni dogodki stranke v Italiji zakriti i gosto zaveso, zaenkrat 8e ni razum$fivo, proti komu je naperjena nova gdredba velikega faSistovskega sveta. yse gleda z radovednostjo, v katerl mefl ln v katerih krogih se bodo pokorill j^ozivu za izstop iz stranke. Skupnl nastop dršav Male antasi«. Jržave Male antante bodo nastopile na rugih vojnoodškodninskfh posvetovajih ˇ Haagu skupno. čehoslovaška Jugoslavija bosta podprli odločno ipor Rumunije proti težnjam Madirske, kl se skuSa izogniti plačevanju mirovnih pogodbah ji naloženih vojlh odškodnin. Francija bo tudi pod|;irala na drugi haaški konferancl z ¦eerni silami rumunske »ahteve. Gospodarska Mala antanta. Konferenca za ustanovltev gospodarske Mat« antante se bo v amislu praSkih razfovorov romunskega zunanjega mlnigtra Minoresca vrSila meseca januarja l«ta 1930. v Pragi. Izenačenje gospodarsldh. fai agrarnlb. interegov članov Ma1« antante se bo izvrSllo t določitvi lzvoza. Kot nadaljnjl uspeh praških r&zfovorov namerava Mala antanta atoriU skupen korak glede udetežbe na londonski mirovnl konferenci. NemSlJa se i« pogajala * amerikanjkimi bankami ta večje posojilo. Pogapnja nlso uspela. Nemfika država J« v ftlikl zadregi, k«r njene obveznosti naram po vojnl oSkodovanim državam sncem deoembra še niao krite. Nemca banfina družba bo dala državi kreit za 250 milijonov mark, kl bo pojdavnan 8 pozneje najetlm zunanjim Iposojilom. V Londonu se bodo vršila pogajanja Jelesil glede razorožitve na morju. Ob ;j prllikl bo prišlo gotovo do nasto^ov m«d Francijo in Italijo. Francozi tahtevajo glede ital. vojne mornarice jrazmerje 7 : 4, all 3 : 2. Francija nlkakor jkoče Italiji dovoliti enakostl na morju, Eer bi so sicer Italija popolnoma lahko Oboroževala, ne da bi se Francija zatnogia braniti. Francoska vlada bo lmela v Lnndonu težko stališče. Radi omcnjtnega razmerja pomorske moči med Francozi in Italjani je nevarnost, da bo Francija na razorožitveni konferenci osamliena. Franciia uveljavlja nam- reč nasproti ameriško-angleški želji po resnem zmanjšanju oboroževanja na morju svoje potrebe po savarovanju na morju, na drugi strani pa se bori proti italjanskim zahtevam. AngleSka zbornica jo iprejela sakon o zavarovanju brezposelnih. Da bo ro- dil novi zakon uspehe, mora ostati število brezposelnih pod 1,200.000. Japonska jo že posvarila Rosijo pred prodiranjem v Mandiuriji. č« W Rusl prodiranja ne ustavili, bi bila Japonska prisiljena, da poseže z oboroženo ailo v rusko-kitajskl spor.