ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013«
: ■ M ; ' ' ■	" ,	' ' \ ß
I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta
l^'"-'" ............ ^^
1. Naziv težišča v okviru CRP:	'	"J:
Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja
^.......^
/ft
L——
2. Šifra projekta:_
V4-0532
3. Naslov projekta:
Vpliv prenosa genov, genske raznovrstnosti in raznolikosti ter tehnologije pridelovanja oljne ogrščice na soobstoj in izpolnjevanje pogojev trajnostne pridelave ter razvoj metod
3. Naslov projekta
3.1 ■ Naslov projekta v slovenskem jeziku:
Vpliv prenosa genov, genske raznovrstnosti in raznolikosti ter tehnologije pridelovanja oljne ogrščice na soobstoj in izpolnjevanje pogojev trajnostne pridelave ter razvoj metod za sledljivost
S.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
The influence of gene flow, genetic diversity and variability and oilseed rape production technologies on coexistence and fulfilment of requirements for sustainable production
4. Ključne besede projekta
4.1 ■ Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
oljna ogrščica, samosevci, podivjane populacije, prenos genov, genetska raznolikost, mikrosatelitski markerji, trajnostna pridelava, kakovost hrane in krme
4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:
oilseed rape, volunteers, feral populations, gene flow, genetic diversity, microsatellite markers, sustainable production, food and feed quality
5.
^aziv nosilne raziskovalne organizacije:
Kmetijski inštitut Slovenije
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0):
Inštitut Jožef Stefan, Odsek za tehnologije znanja
6. Sofinancer/sofinancegi:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
7. Šifra ter ime in
jriimek vodje projekta:
5667
Vladimir Meglic
Datum: 4.2.2011
Podpis vodje projekta:
fc^ladjimir Meglie-
Podpis in žig izvajalca:
direktor dp^^dr. Andrej Simončič
II, Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? ^ a) v celoti
b)	delno
c)	ne
Če b) in c), je potrebna utemeljitev.
1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da
^ b) ne
Če so se, je potrebna utemeljitev:
2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela':
Navadna ogrščica (Brassica napus) se je kot samoprašna rastlina z variabilnim deležem tujeprašnosti izkazala tudi za slovenske pridelovalne razmere. Predvidevali smo, da je zaradi specifičnih pridelovalnih razmer in vpliva posameznega genotipa možen prenos genov med rastlinami B. napus (posevki, samosevci, podivjane populacije), kakor tudi med njenimi spolno kompatibilnimi sorodniki znotraj družine Brassicaceae. Posledice teh križanj v naravi se zaradi različne intenzivnosti tehnologij pridelave in prisotnosti sorodnih rastlin v različnih habitatih kažejo lahko predvsem v kakovosti pridelane hrane in krme, dolgoročno pa ta križanja vplivajo na celoten agro-ekosistem. V Sloveniji se pojavljajo rastline ogrščice zunaj pridelovalnih površin pretežno ob cestni infrastrukturi, obseg prisotnosti teh populacij pa je največji v regijah, kjer je pridelava oljne ogrščice največja.
Priprava teoretskih osnov za prostorsko vrednotenje
V začetni fazi izvajanja projekta smo si pripravili mrežo terenskega vzorčenja za celotno Slovenijo. Lokacije vzorčenja smo predvideli predvsem tam, kjer je koncentracija semena ogrščice največja. To je predvsem okolica zbirnih skladišč pridelka oljne ogrščice, njim ustrezne cestne relacije, ostala cestna infrastruktura v regijah, kjer je pridelava oljne ogrščice največja ter lokacije, kjer se opušča oz. ni intenzivnih sistemov pridelave ogrščice in se zato na tistih površinah pojavljajo predvsem samosevne rastline ogrščice (zaradi neustreznih agrotehničnih ukrepov). Posebej za ta projekt smo pripravili tudi formularje za terensko vzorčenje, kamor smo za vsak nabran vzorec vpisovali podatke o lokacijah vzorčenja (št. rastlin, datum, GPS koordinate, status rastišča, morebitne posebnosti). Hkrati je potekalo tudi zbiranje podatkov o sortah in hibridih ogrščice (kmane, oljne), ki so se v zadnjih dvajsetih letih pridelovali na območju Slovenije. Podatke smo pridobili preko nacionalnih sortnih list; prodajnih katalogov razpoložljivih semenarskih hiš, seznamov sort v preizkušanju na Kmetijskem inštitutu Slovenije, internih evidenc ter ostalih pisnih virov. Od leta 1984 do jesenske setve 2009 seje na območju Slovenije pridelovalo kar 57 oljnih in krmnih sort ter hibridov ogrščice. To so: 'Adder', 'Rronos', TR46W3r, 'Akela','Milena', 'Rasmus', 'Alaska', 'Mohican', 'Remy', 'Allure', 'Molino', 'Robust', 'Arista', 'Navajo', 'Rodeo', 'Baldur', 'NK Nemax', 'Rohan', 'Baros', 'NS-L-Sö', 'Smart', 'Brilland', 'NS-L-39', 'Starška', 'Bristol', 'Ontario',' 'Tandem', 'Daniela', 'Petranova', 'Tassilo', 'Darmor', 'PR44W29', 'Titan', 'Digger', TR45D01', 'Triangle', 'Express', 'PR45D03', 'Viking', 'Gabriella', 'PR45D05', 'Visby', 'Helena', •PR45W04', 'X08W982 I.', 'Helga', •PR46W14', 'X08W984 I.', 'Honk', 'PR46W15', 'Xenon', 'Jet Neuf, TR46W24', 'Danica', 'Zora', 'Viva', 'Bienvenu', 'Petrol' in 'Zenith'. Oprašitev B. napus je v naravi mogoča tudi z njenimi sorodniki iz družine križnic, kijih literatura (Stace, 1997; Jogan, 2001) navaja kot spolno kompatibilne in se pojavljajo tudi v slovenskem pridelovalnem prostora. To so: B. rapa, B. oleracea, B. nigra, Raphanus raphanistrum, R. sativus, Sinapis alba, S. arvensis, Diplotaxis muralis, D. tenuifolia in Rapistrum ragosum.
Zbiranje vzorcev, prostorska analiza stanja ter osnove sledljivosti
Rastline B. napus smo vzorčili makrolokacijsko (območja z intenzivno pridelavo ogrščice) ter mikrolokacijsko (habitati s samosevnimi in podivjanimi rastlinami ogrščice) na območju celotne Slovenije v času cvetenja. Makrolokacijsko vzorčenje je v največjem
^ Potrebno je napisati vsebinslco raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen prograin dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta.
obsegu potekalo na območju pomurske, savinjske in podravske regije, kjer je tudi obseg pridelave ogrščice največji. V gorenjski, koroški, osrednjeslovenski, spodnje posavski regiji in v jugovzhodni Slovenji je bilo število vzorčenih lokacij manjše. Najmanj vzorcev pa smo nabrali v zasavski, goriški, notranjsko-kraški in obalno-kraški regiji, kjer je tudi obseg pridelave ogrščice majhen. Rastlinski material je bil nabran na lokacijah, kjer je raslo 5 ali več rastlin ogrščice na enem kvadratnem metru talne površine, od tega smo iz vsake rastline povzorčili štiri mlade liste. Značilnosti lokacije vzorčenja smo si zapisali v fomiularje za vzorčenje. Povzorčili smo skupno 53 lokacij, od tega 19 posevkov, 27 vzorcev samosevnih rastlin in 7 vzorcev podivjanih populacij. V času cvetenja ogrščice v bližini vzorčenih lokacij ni bilo prisotnih spolno kompatibilnih sorodnikov iz družine Brassicaceae. Sistem sledljivosti za premeščanje semena in zrnja ogrščice prostorsko sovpada z lokacijami vzorčenja te študije. Najbolj kritične točke za izgube semena ogrščice in s tem nekontroliranega vnosa kalivega semena v naravo so pridelovalne površine. Kjer so sistemi pridelave intenzivni in agrotehnični ukrepi ustrezni je možnost pojavljanja samosevcev znotraj pridelovalnih površin minimalna. Problematične so obmejne cone in obrobja njiv, katere agrotehnični ukrepi ne zajamejo. Z uporabo ustrezne kmetijske prakse v vseh sistemih pridelave (pravilno opremljeni kombajni za žetev, konzervirajoča obdelava tal ali/in tretiranje po vzniku rastlin ogrščice iz izgubljenega semena ob žetvi) je mogoče minimizirati vznik samosevnih rastlin znotraj posevkov v naslednjem letu in s tem preprečiti pojavnost nekontroliranih opraševalnih virov. Največ podivjanih populacij ogrščice (zunaj pridelovalnih površin) se pojavlja na novozgrajenih obcestnih območjih, ruderalnih površinah, poljskih nasipih in ob vsej cestni infrastrukturi, predvsem na krožiščih in postajališčih. Te rastline iz\'irajo iz izgub med transportom zaradi neustrezno opremljenih transportnih prikolic, saj je seme ogrščice drobno, gladko in zelo mobilno ter zato nagnjeno k nenadzorovanemu raztrosu. To izgubljeno seme ohranja kalivost v tleh tudi do 16 let, njegov vznik pa je odvisen od kompleksnih interakcij med genetskimi, pedološkimi in agro-klimatološkimi dejavniki. Prisotnost teh rastlin v naravnem okolju bhzu pridelovalnih površin pa lahko vpliva na prenos genov, saj v svojem genomu skozi večletno obdobje laliko akumulira neželene gene. Uspešen prenos tujih genov je mogoč le, če je cvetenje spolno kompatibilnih rastlin sinhronizirano, če je prostorska razdalja med njimi primerna, če so prisotni opraševalci ter če sta bili oprašitev in oploditev uspešni. Tuja oprašitev je največja na robovih parcel in se po nekaj deset metrih močno zniža, kljub temu pa oprašitev na večje razdalje ni izključena. Tuja oprašitev na večje razdalje je pogostejša v primerih, ko v okolici donorske rastline/posevka ni drugih cvetočih rastlin. Na delež tujeprašnosti zelo pomembno vpliva tudi številčno razmerje (obseg rasti) med donorskimi rastlinami in prejemniki. Vprašljivost uspešnosti takih spontanih križanj pa je v naravi zanimiva, zlasti z vidika ustalitve prenesenih genov v populacijo (prenos na potomce). Obstaja tudi možnost introdukcije GS (gensko spremenjene) oljne ogrščice v slovenske sisteme pridelave, ki bi posledično v pridelovalni prostor prinesla nove opraševalne vire s transgenimi lastnostmi, ti pa bodo posredno ali neposredno vplivali na opraševalne odnose znotraj B. napus. Lahko pa bi prišlo tudi do pojava transgenih rastlin, kot posledice (tranzitnega) raztrosa vzdolž transportne infrastrukture na območju Slovenije.
Vplivi zgoraj opisanih spontanih križanj v naravi imajo ob soobstoju različnih sistemov pridelave posledice, ki se posredno odražajo predvsem na izpolnjevanju pogojev trajnostne pridelave in zagotavljanju zdrave hrane. Neposredni vplivi takih opraševalnih relacij pa so botrujejo spremembam v količini pridelka (oljne) ogrščice, sortni čistosti semenskih posevkov in kakovosti pridelka (lahko se poveča vsebnost antinutritivnih substanc zaradi oprašitve z neselekcionairanimi genskimi viri, ki vsebujejo več eruka
kislin in glukozinolatov).
Genetsko vrednotenje opraševalnih odnosov
Iz rastlinskega materiala smo iz vseh zbranih listov vsakega vzorca s terena pripravili vzorec tako, da smo vzeli enak del vsakega lista v vzorcu, te delčke združili in homogenizirali. Po optimiziranem protokolu smo z uporabo BioSprint DNA Plant Kit (Qiagen) in robota KingFisher izolirali DNK. Želena mikrosatelitska zaporedja (uporaba šestih specifičnih mikrosatelitskih markerjev) smo namnoževali v verižni reakciji s polimerazo (10|j,l) po optimalni metodi ter nastale produkte preverili na sistemu za horizontalno elektroforezo (1,4% agarozni gel). Za determinacijo natančne dolžine alelov smo vsak začetni oligonukleotid 5' obarvali s flourescentnimi oznakami 5-FAM, NED, 6-HEX. Fragmenta analiza je potekala na ABB 130- avtomatska aparatura DNA sequencer, ki deluje na osnovi kapilame elektroforeze. Obdelava rezultatov je bila izvedena v programu GeneScan4.0 (ABI).
Za namnoževanje znanih dolžin fragmentov smo uporabili naslednje mikrosatelitske markeije: BRMS-036 (izoliran iz B. oleracea, objavljen v Suwabe s sod., 2002), BRMS-050 (izoliran iz B. oleracea; objavljen v Suwabe s sod., 2002), MR-187 (izoliran iz B. oleracea; objavljen v Uzanova in Ecke, 1999), Ni4-E08 (izoliran iz B. nigra; objavljen v Lowe s sod., 2004), Nal2-A08 (izoliran iz B. napus; objavljen v Lowe s sod., 2004) in Nal2-E06a (izoliran iz B. napus; objavljen v Lowe s sod., 2004). Z uporabo teh šestih specifičnih mikrosatelitskih markerjev iz različnih virov smo analizirali genetsko raznolikost znotraj skupine 16-ih vzorcev (iz območja z največjo pridelavo v Sloveniji), ki izvirajo iz različnih habitatov. Na naslednjih lokacijah smo analizirali različno št. vzorcev, in sicer: lokacija Domava, 3 vzorce (#1 posevek, #2 samosevec, #3 podivjana), lokacija Cvtekovci, 2 vzorca (#4 posevek, #5samosevec), lokacija Odranci-2 vzorca (#6 posevek, #7 samosevec), lokacija Lipa 2 vzorca (#8 posevek, #9 samosevec), lokacija Tumišče 2 vzorca (#10 posevek, #11 samosevec), lokacija Genterovci 2 vzorca (#12 posevek, #13 posevek), lokacija Cikečka vas 2 vzorca (#14 samosevec, #15 posevek) in lokacija Strukovci 1 vzorec (#16 podivjana). Na podlagi primerjave genetskih profilov z uporabo mikrosatelitov smo ugotovili, da na lokusih BRMS-036 in BRMS-050 ni razlik (namnožen pri vseh vzorcih). Na lokusu MR-187 se alelna oblika 175bp pojavi le pri vzorcih # 2, #4, #11, #15, #16. Lokusa Nal2-A08 in Nal2-E06a se nista namnožila pri vzorcih #2 in #13, pri vseh ostalih vzorcih ni bilo razlik niti med različnimi alelnimi oblikami. Na lokusu Ni4-E08 se je alelna oblika 206 bp namnožila le pri vzorcu #3. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da so razlike med genetskimi profili preučevanih rastlin minimalne, pa vendar smo zaradi polimorfnosti in specifičnosti mikrosatelitov uspeli ugotoviti, da samosevne rastline izvirajo iz nenadzorovanih izgub na isti površini v predhodnih letih (npr. posevek (vzorec #13), ki se je v predhodnem letu zelo verjetno prideloval na površini, kjer smo vzorčili samosevec (vzorec #2) v tekočem letu). Izvor podivjanih populacij je prav tako zelo verjetno posledica izgub semena (žetev, transport), kar kaže tudi genetska povezava med vzorci #4 (posevek) in #11 (samosevec) z vzorcem #16, ki izvira iz podivjane populacije. Kljub temu pa obstajajo primesi drugih alelov, ki so verjetno posledica inter-speciesnih križanj s spolno kompatibilnimi sorodniki iz družine Brassicaceae, kar kaže nespecifična alelna oblika, ki se pojavlja le pri vzorcu #3 (podivjana populacija). Na podlagi ugotovljenega ocenjujemo, da stopnja prenosa genov sovpada s stopnjo tujeprašnosti pri B. napus glede na genotip, razdrobljeno pridelovalno strukturo in geografske značilnosti, ki skupaj s specifično klimo ustvarjajo pogoje pridelave v Sloveniji.
Seznam uporabljene literature
Jogan N.(ed)., Gradivo za Atlas flore Slovenije, Trajanus, Miklavž na Dravskem polju, 2001
Lowe AJ. Moule C. Trick M. Edwards K.J. 2004. Efficient large-scale development of micro satellites for marker and mapping applications in Brassica crop species. Theor Appl Genet 108: 1103 - 1112
Stace C. A., New flora of the British Isles, Second edition, Camridge, 1997
Suwabe K. Iketani H. Nunome T. Kage T. 2002. Isolation and characterization of
microsatellites in B. rapa. Theor Appl Genet 104: 1092 - 1098
Uzanova M.I. in Ecke W. 1999. Abundance, polymorphism and genetic inapping of microsatellites in oilseed rape (B. napus L.). Plant Breeding 118: 323 - 236
3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:
3.1.
X
Kakšen je potencialni pomen" rezultatov vašega raziskovalnega projekta za:
a)	odkritje novih znanstvenih spoznanj;
b)	izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija;
c)	razvoj svojega temeljnega raziskovanja;
d)	razvoj drugih temeljnih znanosti;
e)	razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.
K
3.2.
Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:
X
a)	razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;
b)	pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
c)	proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
d)	razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
e)	nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini:
^ f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;
g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme;
^ h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;
i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.
Označite lahko več odgovorov.
3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_
Glede na to, da so bili cilji te študije usmerjeni predvsem v oceno dejanskega stanja opraševalnih relacij B. napus značilnih za specifične pridelovalne razmere v Sloveniji, lahko rečemo, da gre za postavljanje osnovnih temeljev tako v metodološkem smislu kot v odkrivanju osnovnih znanstvenih spoznaj na nacionalnem nivoju. Večina študij objavljenih s podobno tematiko temelji le na regijskem pregledu oz. so rezultati pridobljeni na osnovi poljskih poskusov ali pogojev pridelave v kontroliranih sistemih. Naši rezultati pa odražajo dejansko stanje opraševalnih aktivnosti v naravi ob sočasnem soobstoju treh sistemov pridelave ogrščice (konvencionalno, integrirano in biološko), ki so različno intenzivni. Zato so tudi ugotovitve osnova, iz katere izhajajo uporabne informacije svetovalcem, pridelovalcem in pripravljavcem nacionalnih zakonodaj o dobri kmetijski praksi in posledicah nenadzorovanih križanj ogrščice. To pa bo pripomoglo k razvoju kmetijstva, pridelavi bolj zdravega in kakovostnega pridelka ter večjemu ozaveščanju potrošnikov, da bi kupovali kvalitetno pridelane slovenske proizvode. Genetske analize na podlagi katerih temeljijo dobljeni rezultati potrjujejo naša predvidevanja in nam odpirajo nova vprašanja in ideje, ki bi nadaljevale začeto delo in bolj dodelan razvoj metodologij tudi za ostale agi'onomsko pomembne kmetijske rastline, ki se pridelujejo v Sloveniji._
3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj
označen potencialni pomen in razvojne cilje?_
Vzpostavitev baze o pojavnosti rastlin ogrščice različnih habitatov za območje Slovenije, stopnja prenosa genov med pojavnimi oblikami ogrščice in njenimi spolno kompatibilnimi sorodniki, ki se pojavljajo v našem pridelovalnem prostoru bi omogočila osnovo za simulacijske modele opraševalnih relacij, značilnih za razdrobljeno pridelovalno strukturo in geografske značilnosti, ki skupaj s specifično klimo ustvarjajo pogoje pridelave v Sloveniji. Na podlagi lokacij vzorčenja, izkušenj in opazovanj s terena bi bilo mogoče natančno določiti kritične točke, kjer bi lahko prihajalo do nenamernega raztrosa semena ogrščice izven pridelovalnih površin na regijskem in nacionalnem nivoju. To bi omogočalo celoten pregled premeščanja in sledljivost pridelka ogrščice. Glede na to, da se pri nas gensko spremenjena pridelava oljne ogrščice še ne izvaja bi bilo dolgoročno mogoče naše pridobljene podatke aplicirati tudi na druge države, ki imajo v svojem naravnem okolju že prisotno transgeno ogrščico in je zato preučevanje genetske raznolikosti ogrščice, ki se pojavlja v naravnih in polnaravnih habitatih, bolj kompleksno. Na osnovi pridobljenih podatkov o komercialnih sortah, ki so se v preteklih dveh desetletjih pridelovali pri nas bi lahko vzpostavili nacionalno bazo referenčnih genotipov, ki bi jih bilo mogoče z uporabo mikrosatelitskih markerjev primerjati z neznanimi genotipi B. napus, za primere genetskih preverjanj sortne čistosti, identifikacije neznanih kultivarjev in ustalitve tujih genov v populacijah.
Posredno so lahko naše delne in končne ugotovitve uporabne tako pri razvoju novih metodologij identifikacije in preverjanj z uporabo molekulskih markerjev predvsem v luči zagotavljanja zdrave in kakovostne hrane in krme. Aplikativno uvajanje izsledkov študije pa bi pripomoglo k ohranjanju trajnostnega razvoja kmetijstva._
3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva?
3 a) v domačih znanstvenih krogih;
b)	v mednarodnih znanstvenih krogih;
c)	pri domačih uporabnikih;
^ d) pri mednarodnih \aporabnikih.
3.6. Kdo (poleg sofinancetjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? - European Commission - Joint Research Centre, IPTS Institute for Prospective Technological Studies, Agriculture and Life Sciences in the Economy Unit, European coexistence bureau.
3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v
raziskovalni projekt?_
Delna vključenost raziskave v doktorski projekt mlade raziskovalke Barbare Pipan, ki se zaključi marca 2013.
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
4.1.	Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanj a s tujimi raziskovalnimi institucijami._
-	Central Control and Testing histitute of Agriculture (UKSUP) Department of Molecular Biology NRL, Bratislava, Slovaška
-	Nancy Universite, Institut National Polytechnique de Lorraine, Francija
4.2.	Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?_
-	skupni medlaboratorijski testi in preverejanja, izgradnja vzajemne baze molekulskih profilov sort kmetijskih rastlin
-	razvoj metod modeliranja in pristopov k sistemski ekologiji, sodelovanje v pedagoškem procesu
5. Bibliografski rezultati':
Za vodjo projekta in ostale raziskovalce projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
3
Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http;/www.izum.si/
6. Druge reference^ vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalaega projekta:_
Prenos znanja na neposredne uporabnike in naročnika:
-	ČERGAN, Zoran, DOLNIČAR, Peter, VERBIČ, Janko, ZEMLJIČ, Andrej, MEGLIČ, Vladimir. Biotska raznovrstnost v kinetijstvu - kmetijske rastline. Predavanje na izobraževanju kmetijskih svetovalcev: Kmetijsko okoljski kazalci - stanje, trendi in primeijava z državami EU, organizator: Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 12. nov. 2009. 2009. [COBISS.SI-ID 3161704]
-	MEGLIČ, Vladimir. Možnost kontaminacije konvencionalnih rastlin s cvetnim prahom GSR v naravnem okolju po posameznih vrstah rastlin. Predavanje na izobraževanju za kmetijske inšpektorje v organizaciji MKGP. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 29. sep. 2009. 1997. [C0BISS.SI-ID3118696]
Organizacija posvetov in konferenc:
-	19th EUCARPIA Conference, Genetic Resources Section, 26. - 29. maj, 2009, Ljubljana, Slovenia, organizator: MEGLIČ Vladimir, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2009.
-	Plant breeding and biotechnology in the great Pannonian region: progress and perspectives. Organizator: MEGLIČ Vladimir, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2009.
-	Slovenska rastlinska genska banka v mednarodnem letu biodiverzitete. Organizator: MEGLIČ Vladimir, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2010.
-	European Seminar on the European Learning Network on Functional Agi-oBiodiversity (ELNFAB), Ljubljana, Slovenija. Organizator: MEGLIČ Vladimir, Klmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2010._
Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh jaraih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/nai^očnike projekta.