Stric Blaž.
Po >RokovnjaČih« napisal Lazar Rastič y
' li ga vidite strica Blaža,   k-ako  se   mu   smeje  ves   tolsti obraz, kako se mu svetijo   majhne oči in kako kaže od dobre volje svoje črne zobe!   V rokah drži veliko čašo, polno najboljšega vinca,   in   veseleč   se  bodoČega užitka,  tleska  z jezikom, čeŠ: >Ah, to je kapljica!« Stric Blaž je rad pil, in vino mu je bilo najljubša stvar na svetu. Zjutraj, ko se je prebudil, je molil k Bogu:   >Daj mi danes moje vsakdanje vinceU — In preden se je zvečer zaril na svislih v seno, so šepetale njegove ustnice: »Bog, še jutri naj ne mine dan brez poŽirka vina!«
Da, da, stric Blaž je rad pil in največ časa je prebil v gostilnici. Tam na Rovih   pri Hudmanovi Jeri  je  presedel stric Biaž vse popoldneve in Šele
-5*      159     *r-
pozno zvečer jo je prikolovratil domov. Takrat pa je imel Blaž nekam trde noge in prav nevarno se je majal. In pomaknil si je svoj široki klobuk na uho, zavriskal iz vseh pljuč, da je odmevalo tja doli do Kamnika, ter zapel:
»Za čaŠo vinca rujnega pošten kristjan življenje da!<
Toda ne mislite, da je bil stric Blaž kak nepridiprav in nebodigatrebal O, dokler je bil mlad, je bil priden ratar, ki je robotal od zore do mraka. Sestra, ki je bila omožena na Mozolovini, ga je imela rada, saj sta se z njenim možem prav dobro razumela. Blaž in svak Mozo! sta delala vsak dan za štiri druge. Zato pa je bila Mozolovina bogata in spoštovana kakor nobeno kmetižko posestvo devet far naokolo.
Toda svak Mozol je umrl; sestra je ostala sama, in Blaž je prevzel vodstvo gospodarstva. In tedaj je bil še pridnejši, še ddavnejši. In hodil je rad v cerkev ter rad molil, kakor se spodobi dobremu kristjanu.
Toda nakrat se je vse uprementlo. PriŠli so namreč v deželo Francozi. Pregnali so cesarske vojake, zasedli mesta in trge ter obirali kmeta. Vse so mu pobrali, kar se je le dalo vzeti in odnesti. Davki pa so btti za kmete neznosni, saj so jih morali plačevati na vse strani, avstrtjskemu cesarju Fraacu in. francoskemu cesarju Napoleonu.
Tudi Mozolovina je trpela mnogo. Strica Blaža pa je to bolelo, in svojo žalost si je hotel utopiti v vinu. In zahajal je dan na dan k Hudmanovi Jeri tja gor na Rove, popival ter prepeval:
»Za čašo vinca rujnega poŠten kristjan življenje da.*
In tako je postal lenuh in pijanec!
ISestra pa mu ni hotela dajati ničesar več.   Samo jed je dobival Še pri hiši in pa ležišČe je smel imeti tam na svojih svislih v diŠečem senu. AU stric Blaž si je znal pomagati!   Skrivaj je ujel  kje   kako  kokoš ali raco, jo stisnil   pod  suknjo   ter jo   prodal Hudmanovi Jeri.   In   potem je pil nekaj dni zopet ter pel in vriskal.
No, Vjudje so ga imeli vendarle radi. Saj je bil dovtipnež, kakršnega se ni imela Kranjska,   odlcar je   umrl Pavlilia   s   svojo   rdečo »marelo*   tam na Jutrovem,   kamor  je  Šel   dražit  hudobne Turke.   Salil  pa  se je stric Blaž z vsakomur, kogar je srečal in niti župniku ni prizanesel, Če ga je srečal. Toda kakor Pavliha jo je tudi Blaž izkupil za svoje Šale! V tistih Časih se je potikala po Gorenjskem, posebno pa blizu Kamnika, tatinska in roparska  tolpa.   Bili so to Rokovnjači.   V Črnem   grabnu nad Kamnikom, v skalah med goščavo so imeli svoje glavno taborišče.
Francozi so sicer lovili te Rokovnjačc  in  jih mnogo polovili,   a zatreti I  vse zalege vendarle niso mogli,   dasi so razpisali za ovadbo vsakega Rokov-
njača velike vsote denarja.
\-          Stric Blaž pa je slučajno zvedel za troje glavnih Rokovnjačev. In takoj
Lie hitel v Kamnik ter naznanil oblasti imena dotičnih Rokovnjačev. In dobil
-^    160    Hf-
je za to ovadbo mnogo denarja!   Toda Še tisti  večer so zvedeli Rokovnjači, da so izdani in da je bil izdajalec pijanec Blaž.
Bilo je že pozno zveČer.   Stric Blaž je sedel zopet pri Hudmanovi Jeri,, dajal za vino,   se   bahal z denarjem,   ki  ga  je  dobiJ   v Kamniku   ter pel in vriskal neprestano, da so Jero bolela uŠesa.
---------------------^^^^—I             Bil   je   izvrstne  volje!   In prav tako-Ie
^P^B         široko, kakor kaže naža slika, je sedel stric
^fjjf         B'az  na  leseni   klopi  in   v  rokah je   držal
|L ¦     ^^tir"^.        kupico, polno najboljŠega vina.
^^B^^^H^fl^^L              >Jera, vina na mizo«, je kričai, »danes
^^^^^^H       srno baroni, pijemo ga po lcronil«
:                    ^S^^^^I                In VSta! ^6' zavris^'aI ]n za^e' Peti:
i          ^^tKtKJ^^^^m. ¦'                       »Bratci, veseti vsi,
* j^HHHHH^PhJ,                       tra-la-la-la . . .-
I^^HL w           iMF     'wt             Tedaj pa so planili v sobo možje Črnib,
^^^^K;      ^L^^BrV-      9     saiastih obrazov s koli ter ubili Biaža. S ku-
^^FVj^Bjl^HH    pico v roki je izdihnil stric BlaŽ svojo dušo,
^^^^^^HHj^^^^^^^H     \z žepov pa so se na  tleh v krvi  ležečemu
P^^^^^^^^^^^H^^^^I     veseljaku   usipali   francoski   franki — denar
L-.'  .- -,----_------^r---------i    izdajalski  .  .  .
Francozi   so   ujeli   RokovnjaČe    ter  jih   postrelili   za   pokopališČem   v Ljubljani.