SED. TEMA Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001, stran 98 Izvirni znanstveni članek/1.01 DllŠUn StepeC sianje mlinov in žag v krajinskem parku kolpa V pričujočem prispevku želim predstaviti analizo stanja mlinov in žag v Krajinskem parku Kolpa, ki obsega območje ob mejni reki Kolpi v občini Črnomelj od Starega Trga do Fučkovcev. Na obravnavanem območju se je na slovenskem bregu do danes ohranilo devet mlinov in šest mlinov z žagami. V prispevku podajam pregled trenutnega fizičnega stanja mlinov in žag, predstaviti poskušam njihove značilnosti in posehnosti ter ovrednotiti njihove spomeniškovarstvene kvalitete. V drugem delu prispevka želim osvetliti nekatere probleme, s katerimi se že, oziroma se bo spomeniškovarstvena služba soočila ob morebitnih prenovah obravnavanih objektov. V zadnjem delu prispevka predstavljani nekaj možnih modelnih pristopov k njihovi prenovi oziroma predstavljam predloge za njihovo revitalizacijo in vključitev v programsko shemo krajinskega parka. Kratek oris dosedanjih slovenskih prizadevanj na področju raziskovanja in varovanja mlinov in žag oh Kolpi Preučevanje mlinov in žag v belokranjskem delu Pokolpja se je na Slovenskem začelo v začetku šestdesetih let 20. stoletja s strani Belokranjskega muzeja iz Metlike pod vodstvom njegovega dolgoletnega ravnatelja Jožeta Dularja. Poleti 1946 je z manjšo terensko ekipo s kanujem preveslal Kolpo od liilpe v Poljanski dolini do sotočja Kamenice pri Božakovem. Ekipa je pregledala stanje mlinov in žag na obeh rečnih bregovih. Med potjo so člani ekipe evidentirali obstoječe objekte, jih fotodokumenthali in jih celo posneli na filmski trak.1 Z načrtnim preučevanjem mlinov in žag ob Kolpi so se ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let ukvarjali geografi, najprej v sklopu Mladinskega raziskovalnega tabora Vinica 1979, kasneje pa je sledilo še več parcialnih raziskav/ S pomočjo osnovnih smernic za geografsko raziskovanje vodnih mlinov in mlinarstva na Slovenskem' so sistematično pregledali stanje vodnih obratov (mlinov, žag in kovačnic) ob Kolpi in njenih pritokih, ugotavljali so njihovo razširjenost, čas obratovanja, njihove značilnosti in vzroke za propadanje. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (od tu dalje zavod) se je evidentiranja mlinov in žag ob Kolpi prvič lotil relativno pozno. V letih 1992 in ¡993 je pripravil strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine za predvideni regijski park Kočevsko - Kolpa, natančneje za belokranjski del obkolpja, imenovan "Krajinski park I3ela krajina".' Tedaj so bili evidentirani mlini in žage na slovenskem bregu, ob srednjem in spodnjem toku Kolpe. Leta 1995 so bili objekti delno valorizirani za pripravo strokovnih osnov za razglasiLev krajinskega parka Kolpe.' Z lastnostmi tehniške dediščine so bili ovrednoteni štirje objekti; Papov in Prokšljev mlin v Učakovcili ter mlina v Ziljah in Žuničih. Razširjenost vodnih mlinov in žag oh Kolpi in njihovo fizično stanje Kolpa izvira v goratem Gorskem Kotarju in se kot nižinska reka izliva pri Sisku v Savo. Kot mejna reka med Slovenijo in Hrvaško teče približno 115 kilometrov od Osilnice do sotočja potoka Kamenice pri Božakovem. Kdaj se ob Kolpi pojavijo prvi mlini in žage ni znano. V zgodovinskih virih se mlini ob Kolpi prvič omenjajo v urbarju gospostev Nemškega viteškega reda iz leta 1490." V njem jc omenjenih šest mlinov (Marindol, Primostek. Log pri Rosalnicah. Rosalnice, Radoviči in Želebej). Žage niso omenjene. Na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja je bilo ob Kolpi na območju sedanjega krajinskega parka vrisanih kar 17 vodnih obratov/ Iz dosedanjih geografskih raziskovanj je znano, da je v obdobju od konca 19, stoletja do danes na belokranjskem delu Kolpe (med Starim Trgom in sotočjem Kamenice) delovalo 49 obratov na vodni pogon {na slovenskem bregu 26. na hrvaškem 23) od tega 31 mlinov, ena samostojna žaga in 17 mlinov z žagami.® Sredi šestdesetih let 20. stoletja je na obeh bregovih belokranjskega dela Kolpe stalo še 43 objektov, polovica Glasnik S.E.D. 41/3,4 200), stran 99 TEMA ) ^w/ > r. ->■ ■'i!.. '-. . * î ■. milite , î »k Mlin v Bregu pri Sinjem Vrini občasno še deluje, rolo: Dušan Slepec, september 2000. med njimi je šc obratovala. Dvajset lel kasneje pa jih je obratovala le še četrtina.'' Do začetka devetdesetih let so "a belokranjskem delu Kolpe delovali še štirje obrati na vodni pogon (trije mlini in ena žaga). Ob zadnjem Pregledu stanja je bilo ugotovljeno, da na vodni pogon delujeta občasno samo še žaga v Pobrežjti in mlin v Bregu pri Sinjem Vrhu, vsi ostali obrati na vodni pogon so z delovanjem prenehali. Znotraj krajinskega parka Kolpa se je do danes ohranilo 15 objektov na vodni pogon (devet mlinov in šest mlinov z žagami). Legenda: Fizično stanje stavbe (mlina., žage) ali jezu: "" - obnovljeno *** - dobro ohranjeno ** - delno ohranjeno, delno predelano, delno degradirano * ■ propadajoče, močno poškodovano, v celoti degradirano Ohranjenost notranje opreme in postrojenja: Namembnost stavbe: ### - dobro ohranjeno tttt -delno ohranjeno # - slabo ali nič ohranjeno +++ - primarna namembnost ++ -spremenjena namembnost' + - brez namembnosti MtdFMlfa Jmp Kraj Bari;f, ml! n Radenski mlin Mlin v Brvjyi ^^ MHrjrx " l_n ; Mila i _v Krivtlh OtoikJ mlin VuknvSkl J^E^inijiT ^"kiljrv I ' // ¡i l1.. BtnttKn-— mlin Mbii v .Vjdinah_ Znnitei Kuznunav mtinitiign Kot pri TrMesju Sred Kail^iii-i Bipg pri SEnfrm Vrhu_ DdmrIJ ÜdlllL'i] Olgh_ Vukovd LiûKir.xi ViaiLd M lia v Srrd 2ilph Pt L' 11 ZuniCi IV!> cf.-: Stanje itavhe in jc/u mlin ¿dna Stanje nniranje a preme mlin SwjM I "ično siattie mlinov in žag ter njihova namembnost na območju Krajinskega parka Kolpa od Prelesja nlzvodno 1 Gradivo terenske ekipe hrani arhiv Belokranjskega muzeja v Metliki. O rečni poti, o mlinih in žagah ob Kolpi je bilo izdano leposlovno delo avtorja Jožeta Dularja z naslovom Mlini ob Kolpi umirajo. 2 Več o tem glej v: Plut, Dušan 1985: Geografske značilnosti poplavnega sveta Kolpe in njenih pritokov v Zgornjem Pokolpju. V: Geografski zbornik 25. Ljubljana, 124 - 151. .1 Radinja. Darko 1979: Geografsko raziskovanje vodnih mlinov in mlinarstva na Slovenskem, Osnovne smernicc za raziskovanje. V: Geografski vestnik. Letnik 51. Ljubljana, 121 ■ 143. 4 tvanovic. Mira 1993: Krajinski park Bela krajina. Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine. Arhiv ZVNKD Novo mesto. 5 Ivanovič, Mira in sodelavci 1995: Krajinski park Kolpa, Strokovne osnove za razglasitev. Arhiv ZVNKD Novo mesto. 6 Kos. Dušan 1991: Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15 ■ IS, stoletje) L Viri za zgodovino Slovencev. Trinajsta knjiga. Novejši urbarji za Slovenijo, Prvi zvezek. Ljubljana, 128 - 129, 7 S kartografskega in opisnega dela jožefinskega vojaškega zemljevida ni možno razbrati ali gre pri vrisanih vodnih obratih samo za mline ali je med njimi tudi kakšna žaga, 8 Plut. Dušan 1988: Belokranjske vode. Novo meslo, 140 - 141. 9 Dular, Andrej 1985: Občina Črnomelj, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja ■ 20, stoletja. 1985, 130- 131. i;:!::' - : H --- S.E.D. TEMA Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001. stran 100 Primer mlina i žago - Žagarjev mlin z žago v Damlju. foto Dušan Stepec. september 2000. w a Iz tabele so razvidne naslednje ugotovitve: - Tretjina stavb je še v dobrem fizičnem stanju, z ohranjeno notranjo opremo; uničena, poškodovana ali odstranjena imajo vodna kolesa, ponekod so poškodovana betonska korita in zapornice, odstranjene so grablje, - Večina objektov je v slabem fizičnem stanju. - Večina objektov nima ohranjene notranje opreme. - Večina objektov je praznih in propadajo, štirje objekti pa imajo spremenjeno namembnost: Madroničev mlin, mlin v Sredinih Radencih, mlin in žaga v Krivcih v Damlju. V notranjščini Madronovičevega mlina je lastnik uredil gostinski prostor. Del notranjščine mlina v Srednjih Radencih je preurejen ?.a potrebe občasne gostinske ponudbe. Notranjščina mlina in žage v Damlju sta preurejeni za potrebe občasnega bivanja. Primarno namembnost sta ohranili le žagi v Učakovcih in Vinici. Prokšljeva žaga v Učakovcih je bila leta 1983 preurejena v tračno vertikalno žago na električni pogon. Benetičeva žaga v Vinici pa je bila po letu 1970 preurejena v tračno horizontalno zago na električni pogon. - Trenutno najbolj propadajo trije mlini: Papov, Otoški in Zuničev mlin, v naslednjih nekaj letih pa grozi propad še trem mlinom in sicer v Srednjih Radencih, Ziljskemu mlinu in mlinu v Žuničih. Značilnosti mlinov in žag ob Kolpi Na podlagi dosedanjih raziskovanj, ugotovitev in terenskega dela lahko o mlinih in žagah ob Kolpi podamo nekaj bistvenih značilnosti. Najstarejša do sedaj znana upodobitev mlina ob Kolpi izvira iz druge polovice 17. stoletja. Gre za bakrorez iz Valvasorjeve knjige Topografija vojvod i ne Kranjske iz 1679. Na njem je upodobljen grad Pobrežje in pod njim mlin ob reki Kolpi. Mlin stoji kot samostojna zidana stavba izven grajskega obzidja s tremi velikimi vodnimi kolesi na lopate. Do danes ohranjene stavbe mlinov in žag ob Kolpi na območju krajinskega parka izvirajo iz prve polovice in sredine ¡9. stoletja ali pa so bile v tistem času samo predelane (natančnih sondažnih raziskav do sedaj še ni bilo opravljenih). Ohranjene žage so mlajšega nastanka in so bile razen redkih izjem (npr. Madroničeva žaga v Prelesju, Benetičeva žaga v Vinici) zgrajene šele po prvi svetovni vojni (Žagarjeva žaga v Damlju, Prokšljeva žaga v Učakovcih) ali pa po drugi svetovni vojni (Ktizmanova žaga v Pobrežju). Na podlagi primerjave jožefinskega vojaškega zemljevida, franciseejskega katastra in sedanjih uporabnih katastrskih kart lahko ugotovimo, da so bili mlini in žage zgrajeni na mestu prvotnih obratov na vodni pogon, ki so stali ob Kolpi vsaj od druge polovice 18. stoletja dalje. Za mline v krajinskem parku je značilno, da so postavljeni v smeri doline, oziroma je daljša stranica mlina je stala vedno ob rečnem toku. Po osnovni tipologiji jih lahko uvrščamo v skupino mlinov na lopate s pogonom na spodnjo vodo. Zanje so značilna velika vodna kolesa s premerom od tri do šest metrov (Benetičev mlin v Vinici J z enojnim ali dvojnim obodom z lopatami, ki so dolge do 80 centimetrov. Večina mlinov stoji na robu vasi, nekaj pa jih stoji na samem, proč od vasi. Glede vertikalne razporeditve prostorov lahko v grobem ločimo tri tipe mlinov: pritlične, vrhkletne in nadstropne. Na območju parka, zlasti v kanjonu Kolpe je najbolj razširjen vrhkietni tip mlina, ki ima delno vkopan kletni del s prenosnimi mehanizmi za Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001, stran 101 TEMA 1Í.D. mlinske naprave. Nad njim je mlinarski delovni prostor, v katerem stoji oh daljši, rečni stranici dvignjen "šlajnpoden" z mlinskimi kamni. Pritlični tip mlina seje ohranil v Srednjih Radencih, v Učakovcih pri Papovem mlinu in v Žuničih. V vseh treh primerih gre za manjšo, iz kamna zgrajeno enoprostorno stavbo z glavnim vhodom na daljši stranici," ki je obrnjena proti bregu in z izhodom na most z zapornicami na krajši stranici. V enonadstropni lip mlina lahko pogojno uvrščamo Krivcev mlin pri Damlju. Vukovški mlin v Vukovcih in Kuzmanov mlin v Pobrežju. Mlini povzemajo značilnosti vrhkletnega tipa, le da imajo nad mlinarskim delovnim prostorom še podstrešje, ki je delno izkoriščeno za občasno miinarjevo bivanje. Po moči lahko mline uvrščamo med srednje velike mline. Imeli so °d tri (npr. Papov mlin v Učakovcih) do šest koles (npr. mlin v Krivcih pri Damlju). Vsako vodno kolo je neposredno preko palčnega kolesa poganjalo po en par mlinskih kamnov. Izjemo je predstavljal Benetičev mlin v Vinici; kjer je do okoli 1970. leta eno vodno kolo Poganjalo kar tri pare kamnov. Za obravnavane mline ni značilno, da bi pod isto streho združevali bivalni in gospodarski del, temveč so funkcionirali samo kot gospodarski objekti. ¿age v parku so vedno postavljene ob mlinu in sicer na dva načina: linearno ali vzporedno. V prvem primeru ¿;iea nizvodno nadaljuje tlorisno linijo mlina (npr. Madroničev mlin z žago v Prelesju), njeno vodno kolo pa .¡e hilo nameščeno na isti strani kot mlinska vodna kolesa. V drugem primeru sloji žaga vzporedno z 'nlinom. nekoliko nizvodno (npr. Žagarjev mlin v Damlju) in ima vodno kolo nameščeno med obema stavbama. Vse žage v parku razen treh. pripadajo tipu zage venecijanke z vertikalnim načinom rezanja hlodov. Izjemni trije primeri žag so: Prokšljeva žaga venecijanka v Učakovcih iz leta 1939, kije bila leta 1983 preurejena v tračno vertikalno žago na električni pogon. Benetičeva žaga venecijanka v Vinici, ki je bila po letu 1980 preurejena v tračno horizontalno žago na električni pogon ter Kuzmanova žaga venecijanka v Pobrežju, ki je bila leta 1942 preurejena v horizontalno tračno žago na vodni pogon in je ostala do danes edina ohranjena žaga na vodni pogon ob celotnem belokranjskem delu Kolpe. Žage v parku so zasnovane kot enoprostorne. s treh strani opažene lope. Stranica, ki gleda proti bregu je morala biti neopažena zaradi posebne tehnologije dela. Navadno stoji lopa na visokih kamnitih slopnih podstavkih, V spodnjem delu, pod žago je bil nameščen prenosni mehanizem, ki je poganjal list žage ter istočasno proti njej pomikal leseno ogrodje s hlodom. Žage so imele po eno veliko vodno kolo na lopate, premera od štiri do šest metrov, z dvojnim obodom. Lopate so bile velike do dva metra. Zaradi lege mlinov in žag na naravnem bregu struge, seje sistem dovajanja vode na mlinska kolesa urejal z jezovi ("slapovi"). Zaradi lega je bil dobro vzdrževan jez pomemben sestavni del vsakega vodnega obrata ob Kolpi. Obstoječi jezovi v parku so prelivni, zgrajeni so bili kol suhe kamnite zložbe z lesenimi temelji. Njihova podslapja so izdelana iz lomljenega kamna, kije zložen in zaklinjcn pod blagim kotom (20 - 30 stopinj) od tal struge do krone jezu. Zunanja podoba posnema obliko ribjih lusk. Krona jezu je praviloma široka od 50 do 80 centimetrov. Jezovi so zgrajeni v obliki črke S čez celotno strugo, od hrvaškega brega proti vodnemu obratu na slovenski strani. Jezovi so visoki od enega do enega metra in pol. Kamniti jezovi so imeli pred vsakim vodnim obratom grablje in most z zapornicami, čez katere je voda TEMA Glasnik S.E.D. 41/3,4 2Ü01, Siran 102 pritekala v betonska dovodna korita in od spodaj poganjala vodna kolesa. V mline in žage na slovenskem bregu so prinašali ali vozili žito In les tudi s hrvaške strani. Za prevoz strank z enega brega na drugega so imeli mlinarji ob mlinih privezane čolne. Žal se ni nihče ohranil. V preteklosti so bili mlini in žage na območju parka večinoma kmečki, grajska sta bila le v Viniei in Pobrežju. Lastnikov kmečkih mlinov je bilo več, znano je, da sta imela mlinske kamne lahko v lasti dva lastnika, lahko pa jih je bilo tudi več. Na primer mlin v Žuničih je imel pred drugo svetovno vojno celo osem lastnikov, po dva lastnika sta imela v lasti en par kamnov. Poskus vrednotenju in kategorizacije mlinov in žag v Krajinskem parku Kolpa Vrednotenje ali valorizacija objektov kuhurne dediščine je pomemben del topografije določenega področja nepremične kulturne dediščine, v tem primeru mlinov in žag. Z valorizacijo, ki jo podajam v nadaljevanju, sem poskušal nadgraditi evidentiranje in inventariziranje obravnavanih objektov, ki sva jih opravila s sodelavko, konservatorsko svetovalko Judito Pod gornik septembra in oktobra 2000. Mlinov in žag je ob Kolpi veliko in imajo različne spomeniškovarstvene kvalitete. Zaradi boljšega pregleda sem se odločil, da jih poskušam valorizirati in ustrezno kategorizirati. Na ta način sem žele! točneje začrtati strategijo varstva (praktično varstvo, način prezentacije in revitalizacije) tovrstnih objektov ob Kolpi, iz celotne skupine obravnavanih objektov sem poskušal na podlagi metode numeričnega vrednotenja s primerjavo istovrstnih objektov izluščiti najpomembnejše objekte, ki imajo zaradi posebnih spomeniškovarstvenih kvalitet lastnosti kulturnega spomenika. Omenjena valorizacija nc pomeni temeljite obdelave obravnavane problematike, anipak gre za poskus valorizacije, ki jo je v prihodnje potrebno še podkrepiti. Trenutne okoliščine dodatne valorizacije ne omogočajo, saj je obstoječa dokumentacija tovrstnih objektov ob Kolpi v določenih pogledih zelo pomanjkljiva. Izdelana ni niti osnovna tehnična dokumentacija z arhitekturnimi posnetki stavb, tehničnimi risbami posameznih prenosnih mehanizmov, mlinskih in žagarskih naprav, opravljene niso sondažne raziskave in kakovostni fotografski posnetki.... Po metodi numeričnega vrednotenja sem primerjal med seboj vse mline in žage v parku in jih poskušal ovrednotiti s pomočjo šestih strokovnih kriterijev; - regionalno - prostorski kriterij. - zgodovinsko - časovni kriterij, - etnološko - socialni kriterij, - likovni kriterij, - gradbeno • razvojni kriterij, - kriterij opremljenosti in tehnološke izvedbe. Tflir KnJ C"} Iril. ij.l IrlL En rt. kril. Lik. kril. G ud. krit. Oprt. Skupaj Mad:i:;iičov Milili Pfeltiji 4 3 4 2 4 t 18 Madrcničcva iuRU Prelesje 4 4 4 3 4 2 2] Bariiev mlin Kol pn Prflf.it 1 2 2 1 2 t S Radenski mlin Siri. HldHUI 5 3 4 3 4 1 20 Mlin v iirrgu Brej prt 5tnjtm Vika 5 4 5 3 4 4 25 "¿3 Žagarjev mlin Diitli 3 4 S 3 4 4 Žagarjcta Dfltnelj 5 4 5 4 4 4 26 KrivCev mlin D™ rti 4 3 3 3 3 1 17 Kri\čcva Diinrtj 4 4 3 3 1 3 21 Ološki mlin ti Mah 4 3 3 2 4 1 17 Vukovški mlin Viikaui 4 3 3 3 4 1 18 Papov mlin Liakoic: S 4 3 4 4 1 21 fiokiljev mlin 3 3 <1 2 3 3 18 Prokiljova insa Ltfakoici 4 3 \ 2 3 4 20 Bttlfli&v mlin Vinka 3 5 5 4 5 27 BeneliCeva V in in 2 Z 4 2 3 4 17 Zlljski mlin Zilie 4 3 4 2 4 i 18 Mlin v Vidinah Pf dok 1 3 3 3 3 3 1 16 ZuniCcv mlin Žuiuii 4 3 3 Z 3 1 IG Kuzuianov mlfn 4 3 4 3 3 Z 1» Kuzmanova ia.ta Pob ij 5 5 4 4 S 5 Z8 Poskus vrednotenja obstoječih mlinov in žag na območju parka mzvodno od Prelesjsi do Pobrežja Iz tabele je razvidno, da po svojih spomeniškovarstvenih kvalitetah izstopa pet stavb: mlin v Bregu, Žagarjev mlin z žago, Benetičev mlin v Vinici in Kuzmanova žaga v Pobrežju. Od omenjenih objektov imata mlin v Bregu in Kuzmanova žaga v Pobrežju že status kulturnega spomenika, za ostale tri bo naša služba morala v prihodnosti pripraviti strokovne podlage za njihovo razglasitev. Predlogi modelov prenove mlinov in žag v parku in možnosti njihove revitalizacije Na podlagi doslej znanih podatkov in terenskih ogledov ugotavljamo, da je glavni razlog za propadanje objektov v opuščanju njihove namembnosti. Za ohranitev ni dovolj le fizična prenova, potrebno jim je dati tudi določeno vsebino. Zavedamo se, da vseh objektov ne bo mogoče ohraniti. Zato je potrebno izluščili tiste najpomembnejše, jim poiskati ustrezno novo namembnost, ki pa nc bo smela posegati v spomeniškovarstvene kvalitete posameznega objekta. Za mline in žage z lastnostmi kuturnega spomenika predlagam naslednje oblike varovanja: - varovanje spomenika "in situ" z ohranjeno primarno funkcijo. Glasnik S E.D. 41/3.4 2001. stran ¡03 TEMA [f.D. - varovanje spomenika „in situ" s prilagojeno namembnostjo: obnova spomenika po konserva-torskih načelih z muzejsko prezentaeijo, - varovanje s prenosom v muzej na prostem. Več možnosti različnih modelov prenove ponujajo objekti z lastnostmi kulturne dediščine, saj je mogoče Predvideli turistične vsebine (apartmaji, občasna Prebivališča ■ vikendi, občasna servisna mesta lokalnih kopališč). V objektih v bližini naselij je mogoče urediti stanovanja ali lokalno zbirko o kulturi in načinu življenja prebivalcev ob Kolpi, Razmišljati velja celo o ureditvi malih hidroelektraren, pri čemer posegi ne smejo degradirati spomeniškovarstvene kvalitete nepremične kulturne dediščine in naravovarstvenih kvalitet prostora. Vsi obravnavani objekti se nahajajo v prvem varovalnem pasu krajinskega parka, kjer veljajo najstrožji naravovarstveni režimi, ki omejujejo možnosti Prenove objektov in njihove revitalizacije.1" To pomeni, da bo pri reševanju mlinov in žag nujno potrebno sodelovanje naravovarstvenih in kulturovarstvenih konscrvatorjev z začrtano skupno varstveno strategijo, predvsem pa se bosta morali obe službi opredeliti do skupnih varstvenih ciljev in določiti, kaj in v kolikšni meri se želi v parku ohranjati. Menim, da bodo pri Projektih revitalizacije pomembnejših mlinov in žag ob Kolpi nujno potrebni kompromisi med naravovarstveno m kulturnovarstveno stroko. Znotraj spomeniškovarstvene služhe bo potrebno v sodelovanju z naravovarstveniki Pretehtati možnosti za ohranitev najpomembnejših mlinov in žag v parku (Breg, Damelj, Vinica in ''obrežje). Potrebno bo predlagati njihovo novo namembnost, ki se bo lahko vključila tudi v program krajinskega parka. Ob tem je jasno, da bo njihova prenova mogoča le, če bodo lastniki, lokalna skupnosta in država dovolj zainteresirani. Ob tem je potrebno izpostaviti posebne življenjske pogoje ob Kolpi (odmaknjenost od večjih središč, slabe gospodarske razmere, brezposelnost, ostarelo prebivalstvo, težka dostopnost, lastniški odnosi...). Lastniki kulturnih spomenikov so v teh krajih v slabšem položaju od ostalih lastnikov kulturnih spomenikov v mestih ali bolj urbaniziranih naseljih. Od države in lokalne skupnosti toliko bo!j pričakujejo finančno pomoč in druge stimulacije, tako pri izdelavi projektne dokumentacije kot tudi kasneje, pri prenovi. Za ohranjanje primarne dejavnosti v objektih (mletje ali žaganje) bo potrebno Pripraviti model za subvencioniranje. Park še vedno nuna svoje uprave, ki bi lahko z uvajanjem in izvajanjem različnih programov bistveno pripomogla k ohranjanju Pomembnejše tehniške dediščine znotraj parka. Pri ostalih mlinih in žagah, ki nimajo lastnosti kulturnega spomenika, se bo morala naša služba osredotočiti zgolj na izdelavo njihove arhivske dokumentacije. Nujno je Potrebno pričeti z izdelavo osnovne tehnične dokumentacije mlinov in žag v parku. Do sedaj naša služba ni ^delala še nobenega arhitekturnega posnetka mlina ali ge^oh Kolpi, prav takn nimamo izdelanih nobenih tehničnih risb mlinskih naprav in prenosnih Mehanizmov. Spomeniškovarstvena služba si nikakor ne -■me dovoliti, da bi se izgubljala v množici mlinov in žag 01 Kolpi, ker jih je preveč. Vso pozornost mora posvetiti najpomembnejšim objektom. Le na ta način bo mogoče v prihodnosti ohraniti vsaj po en primer mlina in žage ob Kolpi. Viri in literatura: DULAR, Andrej 1986: Pregled dosedanjega etnološkega dela o Beli krajini in bodoče naloge. V: Etnološka tribina 9, 29 - 32. ETNOLOŠKA DEDIŠČINA brez namembnosti. Konservatorsko posvetovanje. Tipkopis. Piran 1987. ETNOLOŠKI MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR Stari trg ob Kolpi 1989. Ljubljana 1990. FJRANC1SCBJSKI KATASTER 1822. Arhiv Republike Slovenije, KOS. Dušan 1987: Bela krajina v poznem srednjem Veku. V: Zbirka Zgodovinskega časopisa 4. KRlZNAR. Naško 1986: Prepletanja. Etnološka tribina 9, 157- 166. KUNAVER. Jelka 1966: Poljanska dolina ob Kolpi. Primer gospodarsko nerazvite pokrajine. Geografski vestnik 38, 95 - 121. MELIK. Anton 1953: Mlini na Slovenskem, V: Geografski vestnik 25, 3 - 26. SlMONlC, Ivan 1979: Špeharska dolina in Grad Poljane ob Kolpi. SLOVENIJA na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787. Opisi. Karte, L Ljubljana 1995. STRUNA, Albert 1955: Vodni pogoni na Slovenskem. Ljubljana. 10 Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, Uradni lisi KS, št. 82M99S.