PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o "0 O' » O T-O
“. M O 2 m
7}
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 140 (12.772)
Trst, nedelja, 14. junija 198
o
m
71
m
z
c_
2>
1
?_
h:
Z
i
s
>59
je)
V.
>
>
23
Slovenci, strnjeno in odločno na volišča!
Po vsej Italiji se je volilna kampanja razvnela okrog dileme, kakšna bo prihodnja vlada, na kakšnem razmerju sil bo temeljila, kdo bo okrepil svoje pozicije? Se bo enostavno ponovilo petstrankar-sko zavezništvo? In če se bo, s kakšnim predznakom: okrepljenih demokristjanov De Mite ali na osnovi večje moči Craxijevih socialistov? Bo zmagala, ali vsaj napredovala, komunistična zamisel novih ravnovesij?
Vse te dileme so bile v prostoru, kjer živimo Slovenci v Italiji, le delno prisotne. Še zlasti v Trstu je bila v ospredju naša zaščita in napad je bil žal prepogosto osredotočen na naše pravice in na zanikanje globalnega zaščitnega zakona.
Zaradi tega s še večjo odločnostjo kot pred drugimi volitvami pozivamo slovenske volivce, da podpro one stranke, na kandidatnih listah katerih so slovenski kandidati. Volivci videmske in goriške pokrajine lahko zbirajo med kandidati na listah KPI, PSI in Sardinske stranke, s katero se je povezala Slovenska skupnost, v Trstu pa med KPI in Sardinsko stranko. Za poslansko zbornico pa so pomembni preferenčni glasovi, saj lahko tako odločilno prispevamo k izvolitvi ali uveljavitvi slovenskega ali nam naklonjenega italijanskaga kandidata.
KPI tudi tokrat omogoča izvolitev uglednega slovenskega predstavnika, saj v drugem tržaškem okrožju za senat kandidira znani časnikar Stojan Spetič, katerega bodo slovenski volivci prav gotovo strnjeno podprli in tako zagotovili njegovo izvolitev.
Danes in jutri bomo slovenski volivci šli strnjeno na volišča, saj je naš glas pomembno orožje v boju za naše pravice. Slovenski glasovi naj bodo odgovor na stopnjo naklonjenosti do naših vprašanj in naj vplivajo na rešitev teh vprašanj v prihodnosti.
Zaradi tega ponovno pozivamo volivce: vsi strnjeno in odločno na volišče!
Volišča bodo odprta danes od 7. do 22., jutri pa od 7.	±-r. me
46 milijonov Italijanov na volitve
Že danes prve projekcije izidov
Volilo bo več žensk kot moških, kandidatov ženskega spola pa je še vedno malo
RIM Italijanske predčasne volitve imajo že svoje prve številke in statistike. Gre seveda za številke, ki nam podajajo le predhodno sliko volitev. Včeraj ob 16. uri so namreč namestili volilne urade in začeli pripravno delo na voliščih.
Volišč bo v Italiji 84.557, dobršni del katerih se nahaja v šolskih poslopjih. Predseduje jim prav toliko predsednikov, ki so jim v oporo prav tako številni tajniki. Za obnovo poslanske zbornice ima volilno pravico 45.583.499 italijanskih državljanov. Od teh je 21.880.177 volivcev moškega spola, medtem ko je žensk znatno več, saj jih je 23.703.322. Manjše je tudi število državljanov, ki bo volilo za obnovo senata: 38.951.647, od katerih 18.502.601 moški in 20.467.081 žensk. Približno milijon volivcev bo šlo na volišča tudi za obnovo občinskih svetov.
Iz skupnega števila volivcev lahko ločimo tiste osemnajstletnike, ki bodo letos prvič vrgli svoj glas v volilno žaro. Teh je 1.846.398, 3.755.544 mladih volivev bo danes in jutri volilo prvič za poslansko zbornico, na volišče pa so že stopili za volitve evropskega parlamenta, oz. za obnovo deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov.
Kakšne pa so številke na drugi strani volilne barikade. V areni italijanske politike je »na razpolago« 315 senatorskih sedežev in 630 sedežev v poslanski zbornici. Kandidatov za poslansko
zbornico je 8.628, 16,2 odstotka katerih (1.401) je žensk, kandidatnih list je 34.
Turin, Milan in Rim se lahko ponašajo z največjim številom list, kar 17 jih je, medtem ko je Bologna, za eno samo listo manj, pristala na drugo mesto. Kandidatov za senat je 2.279, od katerih 176 (7,7 odstotka) je žensk. V tem primeru je strank ali političnih skupin, za katere kandidirajo, 33.
Kaj pa volitve mornarjev, bolnikov in zapornikov? Mornarji bodo lahko volili v občini, kjer se nahajajo službeno, medtem ko bodo predsedniki - s tajnikom in enim skrutinatorjem - volišča, ki se nahaja najbliže bolnišnici, zbrali volilni-ce bolnikov. Volilnice bodo vsekakor preštevali skupaj z ostalimi na volišču. Za zapornike velja isto pravilo, medtem ko bodo volivci na domačem priporu lahko zapustili obvezno bivališče in volili ali na najbližjem volišču ali v zaporu.
Volišča bodo odprta danes od 7. ure zjutraj, dokončno pa jih bodo zaprli jutri ob 14. uri. Že v nedeljo bodo naše številke zamenjale prve projekcije rezultatov za poslansko zbornico in odstotki volivcev, šele v ponedeljek pa bodo lahko prisluhnili prvim projekcijam tudi za senat. Radio in televizija sta nam na razpolago s svojimi programi non stop. Pomislili pa so tudi na zabavo, saj bodo izide sprotno komentirali najuglednejši predstavniki italijanske satire, za razvedrilo pa bomo lahko prisluhnili še pevcem in si ogledali variete.
480 milijard za volitve
RIM — Koliko pa nas bodo stale tokratne politične volitve? 480 milijard, od katerih jih je ministrstvo za notranje zadeve namenilo 362 milijardi. Primanjkljaj bosta morala kriti zakladno ministrstvo in ministrstvo za pravosodje.
Vsota je prijetno visoka. Ministrstvo za notranje zadeve bo poskrbelo za izplačilo 8 milijard izrednih stroškov uslužbencev prefektur in občin, 80 milijard bo stala izredna služba organov javne varnosti, ki stražijo volišča. Skrutinatorji, predsedniki volišč in tajniki pa si bodo razdelili 270 milijard dnevnic, ki jih bo prav tako odštelo ministrstvo za notranje zadeve.
Zakladnemu ministrstvu pritičejo stroški za nabavo vseh pisarniških potrebščin. Svinčniki in večbarvne glasovnice naj bi stali 20 milijard lir, čeprav bo končna vsotna najbrž znatno nižja.
Nekaj denarja (30 milijard lir) bo steklo tudi v blagajne posameznih strank v obliki povračila stroškov volilne kampanje. Povračilo pa lahko dobijo le tiste stranke, ki so dosegle najmanj 6 odstotkov glasov oz. so si priborile vsaj en sedež v parlamentu.
Danes se bo zelo verjetno spet sestal z generalom Jaruzelskim
Bo papežev obisk na Poljskem zgladil pot sožitju med Cerkvijo in Državo?
Papež v Czestochowi, od koder je šel v Lodz
LODZ — Papežev »poljski teden« gre h koncu: danes popoldne se bo na varšavskem letališču poslovil od generala Jaruzelskega in odletel v Rim, zelo verjetno pa se bo še pred tem spet uradno sešel s predsednjkom državnega sveta, da bi naredila nekakšen začasen obračun tretjega obiska vatikanskega poglavarja v domovini. Janez Pavel II. je prav gotovo zadovoljen s tem, kar je lahko v teh dneh javno povedal rojakom.
Obravnaval je kočljive snovi, ki niso po godu vladi in ki bi lahko izzvale nevarne emotivne reakcije med verniki: zlasti takrat, kg je vztrajno govoril o ilegalnem sindikatu Solidarnost in o pravici delavcev do »avtonomnega in neodvisnega sindikata«. Toda odkritost in še posebno spretnost Karla Wojtyle sta milijonsko množico odvrnila od tega, da bi se čutila nekako pooblaščena za neodgovorne in nasilne demonstracije, tako da je prišlo tu pa tam le do prask s policijo brez hujših posledic. Vroče je bilo le v Gdansku, kjer je hotelo kakšnih 3.000 pripadnikov Solidarnosti po maši na odprtem v mestni četrti Zaspa uprizoriti protestno manifestacijo ob spomeniku leta 1970 padlim delavcem pri ladjedelnici, vendar je nazadnje prevladala razsodnost. No, včeraj sta tako radio kot tisk priznala, da je zmagal razum, in to ne le med policisti, ampak tudi med duhov-(AP) ščino, ki je pomirjevalno posegla.
To je pozitiven, čeravno skromen znak, da se obe strani prizadevno zavzemata za dosego modusa vivendi, o katerem se toliko govori in ki naj zajamči tvorno sožitje med civilno, socialistično in cerkveno oblastjo. To ni seveda mogoče kar čez noč: želja in zahtev je med verniki toliko, da vsem ne bo moč ugoditi niti v daljnoročnem vidiku, tudi zato ne, ker mora vlada vendarle zaščititi socialistično ustavno ureditev. Tega se dobro zaveda tudi Wojtyla: ko je v tekstilni tovarni v Lodzu opozoril, da je treba ženski delovni sili zboljšati delovne pogoje in vsestransko ovrednotiti njeno materinsko ter vzgojiteljsko vlogo in dostojanstvo, in ko je poudaril, da za kristjana ni brezizhodnih poti, da velja živeti v lastni domovini in se lotevati ustvarjalnih pobud ter korakati proti toku socialnih klišejev, je improvizirano naglasil, da njegovih besed ne gre tolmačiti v protivladnem smislu... Učinki papeževega obiska na Poljskem bodo zaznavni šele čez čas, že zdaj pa je značilen poudarek, ki ga daje obisku sovjetska tiskovna agencija Novosti: »V tej komunistični državi, kjer so prebivalci večinoma katoličani, so odnosi med Državo in Cerkvijo temeljnega pomena, saj se lahko kljub ideološkim in svetovnonazorskim razlikam naslonijo na načelo sožitja, ki ga je moč doseči edinole z dialogom.
s	D. G.
Košarka: evropsko prvenstvo se zaključuje
i.
Jugoslaviji tretje mesto Danes finale SZ - Grčija
□ □ □
Kolesarstvo: včeraj se je zaključil »giro«
Roche osvojil etapo in »giro« Italijani povsem razočarali
□ □ □
Motociklizem: velika nagrada Jugoslavije
Danes bo na Grobniku zelo vroče Padci na poskusnih vožnjah
Cožoti spet ribarili v jugoslovanskih vodah
KOPER Skoraj ne mine teden, da nam ne bi bilo treba poročati o krivolovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah. Samo v tem mesecu je bilo vsaj za dva ducata ladij, ki so ilegalno zaplule čez modro mejo, a zadnjič se je to zgodilo včeraj ponoči. Ribiška ladja Rosa R., 31 ton, iz Chioggie je s petimi možmi posadke in v spremstvu drugih štirih ladij brez vsakega pomisleka zaplula v bližino Savudrije in spustila mreže. Vsiljence je zapazila posadka motornega patruljnega čolna jugoslovanske vojne mornarice, ki jih je začela nemudoma zasledovati: štirim ladjam je uspelo pobegniti nazaj v italijanski del Tržaškega zaliva, a Rosa R. se je ustavila šele takrat, ko so s patruljnega gliserja spustili v zrak opozorilni rafal iz mitraljeza, še prej pa je ribiška ladja skušala poškodovati jugoslovanski patruljni čoln, kot je že stara navada čožotskih ribičev.
Varnostniki so ladjo pospremili v koprsko luko, kjer so čožotskiril ribičem zaplenili 250 kilogramov školjk, posadki dovolili povratek domov, poveljnika ladje Antonia Bellena pa prijavili sodišču. Sodnik mu je po hitrem postopku naložil globo v znesku 100.000 dinarjev ali 250.000 lir pa še deset dni zaporne kazni. Belleno se v koprskem zaporu očitno vprašuje, če se res splača loviti na tujem.
Spacal praznuje 80 let
Jutri praznuje 80 let mojster Lojze Spacal. Na 12. strani objavljamo obsežen
intervju z jubilantom.
Ob robu vrhov v Benetkah in Reykjaviku
Zahodni svet išče kohezijo in pozorno sledi Gorbačovu
REVKJAVIK - Teden vrhov je mimo in vse kaže, da je Zahod pridobil na kohezijski moči, čeprav je treba poudariti, da so »zbliževanje«, »tesnejše sodelovanje«, »iskanje sprave« parole, ki se redno pojavljajo na in po vsakem vrhu.
Beneški vrh, na katerem so se sestali pred-stvaniki sedmih najbolj razvitih držav zahodnega sveta, in sezonsko zasedanje držav članic atlantskega pakta v Reykjaviku, sta potrdila predvsem skupno željo po tesnejšem sodelovanju. »Želja« je seveda večkrat odvisna od mednarodnega trenutka, v katerem je sodelovanje mogoče, zadošča potrebam vseh držav in ne terja od enega izmed zaveznikov, da žrtvuje več kot drugi.
Časovno zadnji so zaključki reykjaviškega vrha držav članic NATO, ki so sprejele dvojno ničelno opcijo in tako dejansko odprle pot morebitnemu iskanju nove »strategije popuščanja napetosti«. Kakršnokoli perspektivo v tem smislu pa močno pogojuje iskanje skupne rešitve vprašanja jedrskega razoroževanja, ki zaenkrat sloni predvsem na kreditu, ki ga je zahodni svet
tako v Benetkah kot v Reykjaviku — dal Sovjetski zvezi. Zanimivo je tudi, da se zavezniki nagibajo v to smer, medtem ko se ameriški predsednik Ronald Reagan, na enodnevnem obisku v Berlinu, spušča na delikatno področje spoštovanja človekovih pravic in poziva Gorbačova, naj poruši berlinski zid.
Bodočnost varnosti in miru na svetu je torej v dobršni meri odvisna od novih političnih prijemov, ki bi lahko bistveno spreobrnili obstoječe vojaške teorije. V tej luči zadobivajo nove razsežnosti tudi dosežki reykjaviškega vrha, ki odpirajo vrsto dodatnih sporazumov o strateških arzenalih (50-odstotno krčenje obstoječih arena-lov), o kemijskem orožju (popolna ukinitev), o konvencionalnem orožju ter o jedrskih raketah z dometom, krajšim od 500 kilometrov. Zaenkrat, kljub formalni sklepčnosti zaveznikov, pa tako Velika Britanija kot Francija - evropska jedrska orjaka - težko sprejemata hipotezo popolne jedrske razorožitve. Pot do kohezije je še dolga.
Reaganov obisk v Berlinu nemiri v ZRN, ogorčenje v SZ
Protireaganovsko vzdušje v Berlinu. Med demonstranti tudi mati z otrokom v naročju	(Telefoto AP)
BONN — Obisk ameriškega predsednika Ronalda Reagana v Berlinu ni navdušil vseh Berlinčanov. Predsedniške izjave ob berlinskem zidu pa so povzročile nemalo negativnih reakcij v Sovjetski zvezi, kjer se prav nič ne strinjajo z Reaganovo vizijo o Gorbačovu, ki podira zid spora.
V	Zahodnem Berlinu so protesti na dnevnem redu. Policija je aretirala 130 demonstrantov, pretežno avtonomistov, ki so povzročili vrsto nemirov, medtem ko se je predsinočnjim mirno odvijala demonstracija tisočglave množice. Berlinske oblasti so sicer prepovedale demonstracijo, do večjih nemirov pa ni prišlo, dokler se niso sprevodu priključili avtonomisti.
V	Sovjetski zvezi pa je Reaganov obisk močno odjeknil v tisku, kjer so ameriškega predsednika označili kot provokatorja in mu očitali, da se s svojimi izjavami vrača v dobo hladne vojne.
Ponovno na prostosti
Južnoafriške oblasti so pred letom dni, pod obtožbo posesti orožja, aretirale anglikanskega duhovnika Smangalisa Mkhatstwo. Izpustili so ga, ko so zanj plačali 1000 randov (približno 650 tisoč lir) kavcije	(Telefoto AP)
Tretji svet zahteva prožnejši odnos MDS do zadolženih držav
VVASHINGTON — Finančni podministri skupine 24 največjih držav v razvoju so izdali skupno izjavo, v kateri zahtevajo od Mednarodnega denarnega sklada (FMI) večjo prožnost pri podeljevanju posojil državam tako imenovanega tretjega sveta in sploh pri ocenjevanju programov za njegov gospodarski razmah. Na beneškem zasedanju sedmerice najbolj industrializiranih držav Zahoda so bili njihovi ministri mnenja, da bi moral MDS v naslednjih letih vsaj trikratno pomnožiti posojila za »ustrojne preosnove« gospodarskih sistemov v razvijajočih se državah, toda v izjavi G-24 je rečeno, da je treba radikalno preobraziti način, kako MDS obravnava probleme tistih, ki z največjo težavo odplačujejo kredite: »Ustrojne spremembe niso mogoče brez gospodarskega razmaha in MDS lahko stori še mnogo več za to, da olajša prenos dobrin iz industrializiranega v tretji svet in da omogoči izvajanje srednjeročnih razvojno-gospodarskih načrtov.«
Skratka, skupina G-24 očita Mednarodnemu denarnemu skladu »pretirano togost« pri ocenjevanju tega, če in kako posamezna država dolžnica spoštuje kriterije, ki uravnavajo kreditno politiko. Ti kriteriji ne bi smeli po mnenju finančnih podministrov držav v razvoju sloneti na »številkah«, ampak na »pahljačah«. V programih za dodeljevanje posojil bi morali igrati izdatnejšo vlogo »kontingenčni mehanizmi«, kajti le tako bi bilo mogoče upoštevati specifične pri-
mere, kot je lahko, recimo, stanje zadolžene države, ki ne more izvesti gospodarskega preustroja zaradi težav pri izvozu.
V	Bernu so medtem napovedali, da bo Švica kmalu podpisala sporazum o refinanciranju 265 milijonov frankov v obliki izvoznih kreditov Argentini — zapadlostni rok teh kreditov gre od 1. maja letos do 30. junija 1988. Predstavniki švicarske vlade in bank so se z argentinskim predsednikom Alfonsinom (na obisku v Švici) razgovarjali tudi o možnosti novih investicijskih kreditov.
V	Caracasu pa je največji venezuelski sindikat CTV spet pozval vlado, naj preoblikuje gospodarsko politiko in pritisne na tuje banke upnice, da olajšajo pogoje za odplačilo dolgov. Sindikat poudarja, da se gospodarsko stanje Venezuele neprestano slabša zaradi davčnega deficita, upadanja mednarodnih rezerv in bega kapitalov v tujino.
S problemom zadolženosti so povezani tudi varčevalski ukrepi, ki jih je odobrila v petek brazilska vlada: splošna trimesečna zamrznitev cen, korenito skrčenje javnih izdatkov, 9,5-odstotno razvrednotenje cruzada in 13-odstotna podražitev bencina. Februarja je Brazilija ustavila odplačevanje obresti na svoj dolg (70 milijard dolarjev), kmalu pa bo začela nova pogajanja z bankami v slogu, ki bo za MDS sprejemljivejši, (dg)
Devetim ameriškim talcem baje sodijo v Teheranu
NIKOZIJA Dnevnik Al Ittihad, ki izhaja v Združenih arabskih emiratih, je včeraj objavil vest, da so glasnika canterburyjskega škofa Terryja Waita kar dvakrat peljali v Teheran. Isto naj bi storili, po pisanju bejrutskega dnevnika As Shiraa, tudi z ameriškimi talci. Po pisanju tega dnevnika je devet ameriških talcev v Teheranu tudi ostalo, saj jim bodo, kot to želi Homeinijev naslednik, tam tudi sodili.
VVaita, odposlanca anglikanske Cerkve, so ugrabili 20. januarja. V Teheran naj bi ga odpeljali, ko sta se o njegovi izpustitvi pogajala predsednik iranskega parlamenta Rafsandžani in canterburyjski škof Robert Runcie. Po začetnih napredkih pa je pogajanja
enostransko prekinil Rafsandžani. Dnevnik iz Abu Dhabija navaja kot vir novice ožje družinske člane ugrabljenega VVaita.
O tej zadevi se je včeraj oglasila tudi iranska tiskovna agencija IRNA, ki piše, da je Rafsandžani 13. maja sporočil švedskemu veleposlaniku v Teheranu, da iranska vlada »čaka na odgovor canterburyjskega škofa«. Dnevnik Al Ittihad ni v članku omenil datuma, ko naj bi VVaita odpeljali v Teheran, niti ni pojasnil, ali je ugrabljenec še v Iranu ali pa se je vrnil v Libanon.
Tudi libanonski tednik As Shiraa je v včerajšnji številki objavil vest, da so ameriški talci v Iranu.
Preiskava proti Roccu Traneju se nadaljuje
GENOVA — Preiskava proti Roccu Traneju, osebnemu tajniku bivšega ministra za prevoze Signo-rileja, ki je bil obtožen, da je bil deležen podkupnine pri javnih gradnjah, se nadaljuje. Traneja dolžijo, da je zahteval pri gradnji beneškega letališča podkupnino v višini 200 milijonov lir. Včeraj sta namestnika državnega pravdnika Pellegrino in Terrile v Genovi zaključna svoje delo, preiskavo pa bodo sedaj prevzeli njihovi kolegi iz Rima. V Rimu bodo tudi sprejeli ali zavrnili prošnjo odvetnika Pug-lieseja, da bi obtoženca izpustili na začasno prostost.
Včeraj so v okviru te preiskave zasliševali Luigija Mischija, bivšega uslužbenca ministrstva za prevoze. Sumijo, da je imel v vsej zadevi vlogo posredovalca.
Thatcherjeva je sestavila novo vlado Odpustila je »živahnemu« Parkinsonu
LONDON — Britanski »železni dami« se očitno mudi, saj je že dan po predčasnih političnih volitvah sestavila novo vlado. Veliko je pomembnih novosti, največja pa je gotovo ta, da je Thatcherjeva »odpustila« bivšemu ministru Parkinsonu in mu je dodelila ministrstvo za energijo. Kot znano, je imel Cecil Parkinson izvenzakonsko
zvezo s svojo tajnico, katera mu je tudi rodila otroka, kar je povzročilo pravi škandal v »dobromisleči« britanski konservativni javnosti. Po intervjuju, ki ga je dala zapuščena tajnica Sara Keays tedniku Time, je bila Thatcherjeva prisiljena odpustiti svojega ljubljenega ministra. Naj ne pozabimo, da ji je bil Parkinson vedno
ob strani in je v odločilni meri, kot predsednik konservativne stranke, pripomogel k njeni veliki volilni zmagi leta 1983. Parkinson je bil obenem najbližji sodelavec Thatcherjeve med vojno za Falklandske otoke. Margaret Thatcher nedvomno nagrajuje tistega, ki ji je zvest, ostale pa čaka kazen.
To so po vrsti spoznali Norman Tebbit, predsednik konservativne stranke, Paul Channon, bivši-minister za industrijo, Peter Walker, bivši minister za energijo, John Biffen, načelnik poslancev konservativne stranke v spodnjem domu britanskega parlamenta in Michael Japling, bivši minister za kmetijstvo. Vsi ti so iz različnih razlogov izgubili naklonjenost britanskega prvega ministra, ki jih je premestila ali enostavno odpustila.
Očitno ni veliko takih, s katerimi je »železna dama« dalj časa zadovoljna: odkar je Thatcherjeva leta 1979 prevzela stolček ministrskega predsednika, je namreč samo en minister ostal na svojem mestu. To pa je ministrski predsednik: Margaret Thatcher.
m
Ferro Julia
TRGOVINA in RAZSTAVA:
Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371
Na straži pred tornadom
Italijanski letalec budno straži pred italijanskim letalom tornado, ki je z vso oborožitvijo razstavljeno na pariškem letalskem sejmu	(Telefoto AP)
Na osnovi državnega zakona 26/86
Finansiranje gospodarskih pobud v tržaški in goriški pokrajini
O izvajanju olajšav, ki jih predvideva zakon 26/86 je bilo vzadnjem času veliko polemik in nesporazumov, češ da ministrske okrožnice omejujejo učinek zakonodaje. Umestno pa je, da ponovno opozorimo gospodarstvenike na ugodnosti zakona, na roke in pogoje za formalno predložitev prošenj.
Zakonska določila so različna in se nanašajo na delno finansiranje pobud, drugi del zakona pa predvideva fiskalne olajšave za novo nastale proizvodne pobude.
V tržaški pokrajini je bila poverjena skrb za podeljevanje specifičnih prispevkov, ki jih ni treba vračati (contri-buti »una tantum«), vladnemu komisariatu, pravemu dediču zavezniške vojaške uprave, pri katerem je bila že pred leti ustanovljena tako imenovana Komisija za Trst (Commissione Tries-te). Komisija je izdala specifična navodila za prvo leto veljavnosti zakona, torej za preteklo leto. Upravičenci so morali že pred meseci predložiti vso dokumentacijo. Do danes komisija sicer ni zaključila z delom in tako ni še znano, katere prošnje so bile sprejete, oziroma kdaj bodo izplačani prispevki. Za letošnje leto ni bil še objavljen dokončni pravilnik in birokratski postopek, osnovne usmeritve komisije, ki jih podamo v strnjeni obliki, pa so znane.
Prispevkov so deležna industrijska podjetja (tudi gradbena), ki pričnejo z
novo industrijsko dejavnostjo v tržaški pokrajini; drugi posegi so namenjeni razvoju področja za znanstvene raziskave in končno so predvideni še specifični posegi v korist pristaniških in prevozniških dejavnosti.
V poštev pridejo le tista investicijska dela, ki presegajo obračunsko vrednost 200 milijonov lir letno. Ta omejitev je izzvala negodovanje prevoznih obrtnikov, ki bi bili skoraj avtomatično izključeni, saj bo individualni prevoznik le z težavo naredil v enem letu 200 milijonsko investicijo. Načelno so bile pripombe sprejete in komisije je sicer neuradno pristala na to, da se tem obrtnikom prizna možnost dvoletne investicijske dobe.
Višina prispevkov je različna: za nove naložbe bo prispevek znašal do 25% opravljene investicije ali največ milijardo lir; za adaptacijo stavb in preureditev obratov je predviden 10% prispevek ali največ 400 milijonov. Končno je predviden še tretji poseg za delno znižanje uradnih bančnih obresti, kar bi zmanjšalo finančno breme investicije. Vsako podjetje lahko prejme do 25 milijonov lir podpore.
Vsi omenjeni posegi ne izključujejo drugih ugodnosti, ki so predvidene na podlagi obstoječih državnih ali deželnih zakonov. Edina omejitev je, da skupni prispevki ne smejo presegati 90% investicijske mase. Za leto 1987
bo komisija vzela v poštev prošnje vsakih 6 mesecev z namenom, da se pospeši dodeljevanje prispevkov. Zaradi tega naj gospodarstveniki, ki so ali ki bodo do konca polletja investirali nad 200 milijonov lir, pripravijo vso potrebno dokumentacijo in predložijo svoje zahteve.
V prošnji mora biti točno pojasnjen namen investicije, saj bodo najprej upoštevali prošnje, ki predvidevajo povečanje zaposlenosti; dodati je treba pregled izpeljanih investicijskih del ter priložiti bilance zadnjih treh let. Podjetja, ki so predložila prošnjo za investicije v preteklem letu, bodo letos predložila le zadnjo bilanco in dokumentacijo o investicijskih delih, ki so jih opravila letos.
Kakor smo že omenili naj prevozniki pripravijo dopolnila prošnji, ki so jo lani predstavili oziroma naj pripravijo dokumentacijo za dvoletno investicijo.
Obširnejše smo opisali navodila Komisije za Trst, saj so navodila za goriš-ko pokrajino zelo podobna.
To so v sklopih obrisih navodila za pridobitev pravice do nevračljivih prispevkov. Nesporazumi so nastali pri tistih točkah zakona 26/86, ki obravnavajo davčne olajšave, to jeznižanje davka IRPEG in drugih dajatev. Na Trst in Gorico so bile namreč razširjene ugodnost, ki so že dolga leta v veljavi za južno Italijo, nastal pa je dvom, če so tudi gradbena podjetja vključena v seznam aktivnosti, ki so deležna olajšav. Zaradi zastoja v parlamentarni dejavnosti so vesti, ki prihajajo iz ministrskih krogov le neuradne, znano pa je, da davčni uradi mnogokrat obravnavajo zakonska določila zelo omejevalno.
Trenutno je važno, da gospodarstveniki pripravijo vso dokumentacijo za prispevke, saj kaže, da bo komisija še pred koncem meseca zavzela dokončna stališča in izdala podrobna navodila.
ODO KALAN
Banke o obrestni meri
RIM Italijanski bančni zavodi so pripravljeni priznavati vsake tri mesece dozorele obresti, vendar pod nekaterimi pogoji. Poziv za trimesečno obračunavanje obresti na pologe je dal pred nedavnim guverner emisijskega zavoda Ciam-pi. Banke so na. to pripravljene, vendar pod pogojem, da se obresti zniža za pol točke, ali da se zviša cena denarja.
Banke so soglasne v trditvi, da je sprememba sistema priznavanja obresti potrebna, vsekakor operacije ni mogoče tolmačiti kot razdelitev istega kolača na večje število rezin. Nekateri zavodi pa so mnenja, da je treba iti v reformi nekoliko dlje in razlikovati med časovnimi pologi in denarnimi pologi.


patronat ime svetuje
Zdravstveno zavarovanje tujih državljanov
Vpr.: »V eni zadnjih rubrik sem brala, da morajo do konca junija plačati prispevek za zdravstvo vsi tisti, ki niso zavarovani. Ni mi povsem jasno, če tudi sama spadam v ta krog. Z družino živim že od rojstva v Trstu, sem jugoslovanska državljanka, redno študiram na univerzi in tu pa tam s samostojnim delom kaj zaslužim. Za leto 1986 sem tako prijavila dohodek 6.200.000 lir. Moram tudi jaz plačati 7,5 odstotka za zdravstveno zavarovanje ali je predvidena kaka minimalna forfetarna dajatev?«
A.B.
Osebe, ki niso socialno zavarovane oziroma nimajo brezplačne pravice, morajo za koristenje splošne javne zdravstvene oskrbe za leto 1986 do 30. junija poravnati prispevek za vsedržavno zdravstveno službo SSN v višini 7,5 odstotka dohodka, ki izhaja iz zadnje davčne prijave. Ta obveznost se torej ne tiče odvisnih ali samostojnih delavcev, upokojencev in enot v breme. V bistvu isti zakonski predpisi veljajo tudi za tuje državljane, ki stalno živijo v Italiji-
Iz podatkov, ki jih navajate, lahko razberemo, da ste v letu 1986 imeli status enote v breme in zato niste dolžni, da se vpišete v sezname nezavarovancev SSN, ki jih upravlja INPS in kljub ustvarjenemu dohodku vam ni treba plačati »davka za zdravje« v višini 7,5 odstotka prijavljenega dohodka. Dokler kot študentka redno obiskujete
univerzo ste enota v breme svojih staršev, če vaš dohodek ne presega po zakonu predvidene mesečne meje, ki je avtomatično povezana z minimalnim pokojninskim zneskom povečanim za 30 odstotkov. Tako je najvišji letni dohodek pro capite za leto 1986 znašal 6.493.300 lir, letos pa je bil 559.700 lir na mesec do aprila, od maja do vključno oktobra pa znaša 571.450 lir. Torej za leto 1986 ste se za las izognili plačilu zdravstvenega prispevka za SSN, saj če bi imeli le za 300.000 lir višji dohodek, bi morali plačati 487.000 lir, tako pa vam ni treba odšteti niti pare.
Družinska doklada na pokojnini
Vpr.: »Prejšnjo nedeljo ste pisali o dohodkih, ki jih je treba navesti na obrazcih za družinsko doklado na pokojnini INPS. Moram napisati tudi znesek pokojnine, ki jo prejemam iz Jugoslavije?«
S.M.
Na obrazcih, ki jih v teh dneh pošilja INPS upokojencem v zvezi z ugotavljanjem pravice do družinske doklade, je treba navesti sleherni dohodek družinskih članov. Ne glede na dejstvo, če je podvržen ali oproščen obdavčitvi IRPEF. Torej pokojninski znesek, ki ga prejemate iz Jugoslavije, morate na obrazcu navesti v okencu pod črko B. Za podrobnejša pojasnila se lahko obrnete na patronat.
Ureja
BORIS SIMONETA
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Dolgi nosovi tujih poslovnežev
Pričakovanja, o katerih smo pisali pred dobrim mesecem, se niso izpolnila. Delegacije tujih poslovnežev so iz Jugoslavije v glavnem odšle z dolgimi nosovi in z velikim košem obljub, od katerih pa nimajo ničesr. Naporno potovanje se je spremenilo v neuspešen izlet. Zastopniki svetovnega kapitala so iskali možnost za gospodarne naložbe svojega denarja v Jugoslaviji, vendar so jih tudi nekoliko ugodnejši, spremenjeni predpisi odvrnili od njihovih namer. »Vaši pogoji so nesprejemljivi, zato se kapital ne bo stekal v jugoslovansko gospodarstvo, ampak bo poiskal ugodnejše razmere«, so zatrjevali tuji poslovneži, ki so le tu in tam sprejeli kakšno ponudbo jugoslovanske strani za posamezne kupčije. Pa še te ponudbe so sprejeli bolj zaradi vljudnosti do gostiteljev, kot pa zaradi prepričanja, da se jim bo denar na ta način hitro obrnil in oplemenitil.
Pravzaprv je bilo v izjavah tujih poslovnežev zlasti potem, ko so se vrnili — najti veliko ironije in celo sarkazma zaradi vsega, kar so doživeli v Jugoslaviji. Izjave so bile namreč v takem slogu:»Kaj mislijo tam v Jugoslaviji, da smo poslovneži pripravljeni kar darovati svoj denar!« »V Jugoslaviji je sicer lepo, toda tam se kupčij ne da sklepati«.
Precej podobne pa so bile celo izjave nekaterih jugoslovanskih predstavnikov gospodarstva, ki so »morali« spremljati tuje poslovneže. Celo pomočnik zveznega ministrstva za industrijo je razočaran dejal, da naj tujcem raje odkrito povemo, da z naložbami tujega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo še dolgo ne bo nič, ker bomo potrebovali precej let, da bomo predpise toliko spremenili, da bodo vabljivi za tuj kapital. Zdaj se gremo nekakšno komedijo, kot da ne razumemo, da ima kapital po svetu svoje naravne zakone in tokove, ki jih vsepovsod tudi spoštujejo. Če so nam tujci s kapitalom potrebni, potem jim odprimo vrata in zagotovimo jim take pogoje za naložbe, da bodo svoj kapital usmerili k nam.
Jugoslavija pa kapital še kako potrebuje in prav zaradi tega je tujce tudi povabila na poslovne pogovore in poslovna pogajanja. In kaj jim je pri tem ponudila? Vse delegacije je sicer sprjel predsednik zvezne vlade Branko Mikulič, ki je že ob novem letu napovedal, da se bodo pogoji za naložbe tujega kapitala letos bistveno spremenili. Po tej plati je bila poslovnežem zagotovljena — kakor se običajno reče - informacija iz prve roke. Toda
kasneje je te poslovneže spremljala delegacija raznih namestnikov iz raznih resorjev, ki so tuje poslovneže znali temeljito zamoriti z najrazličnejšimi predavanji na temo samoupravnega socializma in z razkošnimi prehranjevalnimi običaji vzhodnjaškega tipa. Kot poročajo časopisni komentatorji so ti balkanski običaji, pri katerih so poslovne zadeve porinjene vstran, hudo dolgočasili zahodni poslovni svet, navajen dinamike in konkretnosti.
Že običaji so torej odvračali, povsem odvrnili pa so tuje poslovneže jugoslovanski predpisi. Kako naj vložimo kapital v jugoslovansko gospodarstvo, torej v mešana podjetja, če pa potem ne bi bili več gospodarji tega kapitala. V kaj takega me ne morete zvabiti. Ne bom dopustil, da bi z mojim kapitalom upravljali delavci v podjetju, jaz pa pri tem ne bi imel nobenih pravic. Nikakor ne morem pristati na to, da bo moja naložba odvisna od tega, ali se bo vašim delavcem ljubilo delati ali ne, se je čudil ameriški gospodarstvenik, ki seveda svoj denar vlaga izključno zaradi dobička. Temu so nekateri rekli »napačno locirana demokracija«, kajti v tovarnah je treba predvsem delati, nekdo pa mora biti gospodar.
Nekaj malih sprememb v predpisih ni naredilo jugoslovanski gospodarski prostor v tujih očeh za naložbe nič bolj mikavnega. Negotovost je že zaradi predpisov (nek tuji poslovnež je navedel, da je v Jugoslaviji 123 predpisov, ki tako ali drugače urejajo vlaganje denarja v mešana podjetja). Le kdo ima voljo, da se bo ukvarjal z vsem tem. Poleg tega pa je še vprašanje, ali ni že
sicer dovolj tvegano vlagati v gospodarstvo, kjer je inflacija preskočila 100 odstotkov. Tolikšna gora predpisov daje birokraciji neomejeno moč. Birokracija lahko odloča, kakor hoče. Ko hoče nek ameriški poslovnež, ki že nekaj let hodi na gospodarska srečanja med jugoslovanskimi in ameriškimi gospdoar-stveniki, zakupiti del dubrovniške trdnjave in jo preurediti v drag hotelski objekt, že več let zapovrstjo dobiva enak odgovor: jutri. In ko portoroška Droga upa, da ji bodo v Beogradu potrdili že sklenjene dogovore o skupnem poslovanju z japonskim podjetjem o ribištvu, še vedno čaka na potrditev, čeprav je pričakovala, da bodo že zaradi uglednega obiska japonskih gospodarstvenikov skušali v Beogradu nekoliko pohiteti in s tem pokazati svojo dobro voljo za sodelovanje s tujino. Pa niso. Prav tako kot se ni skoraj nič premaknilo pri delovanju prostih carinskih con, pa čeprav so novi zakoni obljubljali najrazličnejše možnosti, predvsem pa to, da bodo lahko tujci v teh conah postavili svoja podjetja. Pametna zahteva o ustanavljanju proizvodnih carinskih con je obtičala v pisarnah zvezne vlade, kajti te pisarne so si obdržale pravico, da določajo, kdo in pod kakšnimi pogoji bo lahko dobil prostor v carinski coni.
Navade, gospodarski sistem in gospodarski predpisi, pa nenavadno visoka inflacija so odgnali tuje poslovneže. Sistem gospodarske brezbrižnosti konzervativnega vzhodnjaškega tipa, zabeljen s poplavo predpisov, zaradi česar nikoli ne veš, kateri je pravi, in popestren s tako podrobnostjo, kot je ta, da nikoli ni jasno, kdo je odgovoren, da
bi držala njegova beseda, seveda ne bo nikoli več očarala tuje gpsp-darje, ki jim iz žepov gledajo dolarji, franki, marke, jeni... Jugoslavija ni mogla dobiti bolj nazornega dokaza, kako je njen gospodarski sistem neučinkovit in nezanimiv, kot so tuje izjave, da poslovneži svojega denarja že ne bodo vlagali v tako gospodarstvo, kot je jugoslovansko. Se bo začelo zaradi tega
kaj hitreje spreminjati, saj mora država dobiti kapital, če noče povsem zastati v gospodarskem razvoju? Dvomimo, da bi bilo poslej počasnosti manj, pa čeprav zvezna vlada pri spremembah gospodarskega sistema predlaga tudi temeljito predelavo predpisov za skupna vlaganja domačih podjetij s tujimi partnerji. Večjo naglico je zatorej pričakovati na drugi strani pri državnem iskanju posojil v tujih finančnih ustanovah in v pogajanjih o dodatnem reprogramiranju jugoslovanskih dolgov. Kako in kje pa naj sicer dobi država potreben kapital za naložbe v gospodarstvo?
JOŽE PETROVČIČ
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
.liu i

Sl

S.R.L.
GORICA - Via D. D'Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
DEŽELNA DIREKCIJA ZA TRGOVINO IN TURIZEM SLUŽBA ZA TURISTIČNO IN HOTELIRSKO DEJAVNOST
IZPITI ZA TURISTIČNE PREVAJALCE
Deželna direkcija za trgovino in turizem razpisuje, v skladu z 12. členom deželnega zakona št. 2, z dne 10. januarja 1987, izpite za pridobitev poklicne kvalifikacije turističnega prevajalca, o katerem govori 9. člen istega zakona.
Predvideni so sledeči izpiti:
1.	Prevod iz italijanščine v enega ali več tujih jezikov, med katerimi mora biti eden od sledečih: angleščina, nemščina, francoščina;
2.	Ustni izpit:
a)	kolokvij in simultani prevod v jezik(e), ki je bil predmet pismenega izpita;
b)	poznavanje turistične tehnike;
c)	poznavanje državne in deželne turistične zakonodaje.
Prošnje za sodelovanje na izpitih je treba napisati na kol-kovanem papirju za 3000 lir in overiti podpis. Poslati jih je treba na Deželno direkcijo za trgovino in turizem (Ul. sv. Frančiška 37 - TRST) v roku 30 dni po objavi tega obvestila. V
prošnji morajo biti navedeni (sicer kandidati ne bodo pripuščeni k izpitu) ime, priimek, rojstni kraj in datum rojstva, državljanstvo, stalno in začasno bivališče, davčni kadeks in navesti tuj jezik v katerem bo kandidat opravljal izpit.
Kandidati bodo pravočasno pismeno obveščeni o datumu, kraju in uri izpita.
Val Seriana - štiri dni privid drugačne Evrope
Tržaški oktet na festivalu v Clusoneju
Tržaški oktet je bil letos že drugič povabljen na 4. mednarodni festival v Clusone, mestece z okrog 10.000 prebivalci v zgornjem delu prekrasne Val Seriane. Festival prireja vsakih 5 let domači pevski zbor IDICA, ki je lani gostoval tudi v našem Kulturnem domu in na Proseku in ki letos slavi 30-letnico obstoja. Prav zato je bil letošnji festival naj večji doslej ne samo po številu sodelujočih italijanskih in tujih zborov, pač pa tudi po svojem poslanstvu, ki je bilo v času štiridnevnega trajanja še in še poudarajano ob vseh priložnostih: zbliževati, spoprija-teljevati in bratiti ljudi različnih narodov in jezikov iz Evrope iz izven nje v imenu harmonije, ki naj zavlada svetu in človeštvu. 20 italijanskih in 21 inozemskih zborov, ki pa so peli v še več jezikih, 15 folklornih skupin in godb, je to poslanstvo udejanjalo na več kot 150 nastopih v štirih dneh v 35 različnih krajih te srednjegorske doline, ki se od Bergama položno vzpenja do višine 1400 m.
Prihod v Clusone
Praznično vzdušje smo s Tržaškim oktetom, ki se je v te kraje vračal že petič (drugič za festival in tretjič kot samostojni gost zbora IDICA) zaznali že v Bergamu, ko smo se vozili skozi mestne ulice, okrašene z deset in deset tisoči zastavicami vseh sodelujočih držav, razpetimi čez ulice, na hišah in izložbah. Prizor se je ponavljal v vseh krajih skozi katere nas je pot vodila ob reki Serio vse do Clusoneja, ki se s svojimi ulicami, nagnetenimi hišami in znamenitimi palačami prileplja ob pobočje nad reko. Takoj je bilo čutiti, da smo v središču dogajanja: povsod živ-žav, transparenti, avtomobili in avtobusi s tablicami najrazličnejših držav in polno ljudi tudi v kostumih, mnogi med njimi z razpoznavnimi tablicami organizatorjev ali pripadnikov zborov na prsih.
Bivanje ves čas trajanja festivala nam je bilo določeno v hotelu Com-mercio. Čeprav še kar precej utrujeni od dolge poti, si počitka nismo mogli privoščiti. Vsak je dobil svojo razpoznavno tablico in brž v furgon, ki ga je za potrebe Okteta odstopilo skupno s šoferjem neko domače pohištveno podjetje. Šofer resnici na ljubo ni bil poklicni vozač pač pa mladi in simpatični geometer podjetja Matteo, ki se je sam ponudil, da nam bo vse štiri dneve za šoferja.
Orjaški organizacijski napor
V	četrtek popoldan je bila na programu otvoritvena povorka po središču Bergama z udeležbo vseh zborov in skupin. Med vožnjo nam je spremljevalec Alberto razkril marsikatero organizacijsko podrobnost, ki je samo še potrdila množičnost angažiranosti. Celoten organizacijski stroj v rokah odbora društva IDICA je zajel nekaj sto ljudi, na njegovem čelu pa je bil tajnik društva, izredno simpatični in dinamični industrijalec in založnik Ce-sare Ferrari, Oktetov prijatelj že ocj prejšnjih gostovanj. Pokroviteljstvo nad festivalom je prevzel sam predsednik republike Cossiga. Okvirne priprave so se začele pred dobrim letom, intenzivne pa pred šestimi meseci. Razen za vso organizacijsko korespondenco z zbori iz 21 držav, je bilo treba poskrbeti za prenočevanje in prehrano več kot 2000 ljudi, za prevoze, plakate, celo vrsto priložnostnih publikacij, nalepke, celo za posebne znamke, za kolajne in druge poklone, za okras ulic, dvoran in cerkva. Zanimiv je podatek, da so pridne roke prostovoljcev po družinah sešile za 60 km zastavic na vrveh. Organizacije tolikšnega obsega in zahtevnosti si ni mogoče predstavljati brez spontanosti, pa tudi ne brez denarnih sredstev. Govorili so o 400 milijonih lir, kar za pokrajino s številno industrijo in obrtnimi podjetji, ki ima najvišji dohodek na osebo v Italiji, najbrž ni bilo prehudo breme, upoštevajoč ogromen propagandni turistični učinek in odmevnost Člusoneja v mednarodnem merilu.
Povorka v Bergamu
V	Bergamu je bilo kot v mravljišču. Prepletalo se je plapolanje zastav, kostumov in jezikov, v navideznem neredu pa je vendarle zmagoval nek spontani red, neka opazna organizacijska izkušenost, ki je omogočila, da se je
JOŽE
KOREN
Z italijansko in slovensko zastavo v sprevodu po ulicah Bergama. Tudi ob manifestiranju svoje nacionalne identitete je Tržaški oktet doživel zelo topel sprejem
povorka z določeno zamudo lahko začela odvijati. Nekaj kilometrov dolga kolona se je vila skozi gost špalir občinstva in vsak zbor, vsaka folklorna skupina, »sbandieratori«, »mažoretke« in godbe so poželi svoj del aplavzov.
»Tržaški oktet« je bil v povorki s številom 27 takoj za zborom iz Poljske in pred »sbandieratori« iz Arezza, ki veljajo ob tistih iz Volterre in Siene za največje mojstre te stare foklorne zvrsti v Italiji. Čeprav smo bili najmanjša skupina smo bili deležni posebno toplih aplavzov, nekaj zaradi italijanske in slovenske zastave z zvezdo, ki sta jo nosila Marko in Vinko mlajši, nekaj zaradi elegantnih oblek naših pevcev, še največ pa zaradi simpatij in ugleda, ki ga Oktet uživa v teh krajih še od prej. Seveda ni manjkalo iz občinstva tudi narazličnejših komentarjev, predvsem v zvezi z zastavama, ki so kazali na veliko nepoznavanje geografske in narodnostne stvarnosti na Tržaškem, a tudi na prijazno naklonjenost. Nehote sem pomislil na naš nacionalistično zatohli meščanski Trst in na njegovo zaprtost in nestrpnost. V sredi tega pisanega in razigranega vrveža sva svoj del zadoščenja požela kot oktetova častna člana tudi midva s Paolom Bo-nattijem, nepogrešljivo zvestim Okte-tovim prijateljem, ki si ni mogel kaj, da se ne bi iz daljne Sarzane pripeljal s simpatično ženo Paolo in sinom v Clusone in bil vse štiri dni z nami v hotelu, v povorkah, na koncertih in sprejemih, vedno nemirno zavzet in pozoren.
Povorka se je k sreči že iztekala, ko se je ulila ploha. Streho smo si poiskali pod oboki prostranega trga in medtem, ko so ostali navezovali prijateljstva s pevci drugih narodov, smo se Boris, Ladi in jaz udeležili sprejema, ki ga je v gledališču Donizetti župan Bergama priredil za predstavnika zborov in skupin. Čas se je medtem približal uri odhoda, kajti že ta prvi večer je imel Oktet na programu kar dva koncertna nastopa v kraju Lallio in vsamem Clusoneju.
Prva nastopa
V stari čatitljivi cerkvici sv. Bernardina, bogati na renesančnih freskah, je z oktetom nastopil zbor madrigalistov »Le madrigaj de Luxemburg« iz Wa-lerdangeja. Čeprav je bila ob našem prihodu vas prazna je bila ob napovedani uri cerkev natrpana ljudi, kot da bi se vzeli iz tal. Prvi je nastopil Tržaški oktet. Zapel je pesmi O domine, Iže heruvini, Tiha luna, Svatovske pesmi in Kraguljčki. V izredno akustični cerkveni ladji so pesmi odmevale polnozvočno, ubrano in intonacij sko čisto. Aplavzov ni hotelo biti konec, toda časa za dodatke ni bilo in niti, da bi prisluhnili še petju madrigalistov iz Luksemburga,, kajti čez pol ure bi morali biti v Clusoneju, oddaljenem od Lallia skoraj 30 km, kjer se je ob 20. uri začel slavnostni koncert v čudoviti palači Fogaccia iz konca 17. stoletja. Dejstvo, da je bil za ta, takorekoč uradni koncert, ob izraelskem zboru Hasharon iz Kfar Save (Tel Aviv) in mešanem zboru »Obala« iz Kopra, izbran tudi Tržaški oktet priča o ugledu, ki ga slovenska pevska kultura in naši fantje uživajo v Clusoneju.
Prvi je nastopil zbor »Obala«. Čeprav nepopolen v svojem sestavu, je izvrstno zapel svoj program in ustvaril močan vtis, česar ni mogoče reči za izraelski zbor, čeprav je bilo zanimivo poslušati petje številnih starih in modernih skladb v hebrejščini.
Ko pa je bil najavljen in kratko predstavljen Tržaški oktet, je v velikem salonu palače Fogaccia završalo. Pravoslavna liturgična Izi heruvini je spet zadonela blagozvočno in svečano, Gallusova Quam pulchra čisto v svojih polifonskih harmonijah, večer s prijetnim romantičnim navdihom, Luštno je vigred v vsej koroški milini in Igraj kolce v ritmični plesni razigranosti. Navdušenim aplavzom se je Oktet oddolžil še s Kalinko in La Monta-naro.
Med šolsko mladino
V petek dopoldan so vsi zbori nastopali za šole. Tržaški oktet je skupno z avstrijskim mešanim zborom Stadtchor iz Temitza pri Dunaju, odšel v Gaverino Terme, koprska »Obala« skupno z nizozemskim zborom Chorjeugdkoor Vivace v Albino, zagrebški Moša Pijade pa s poljskim University Choir iz Ščečina v Dalmi-ne, da omenjam samo te. Pot v precej oddaljeno Gaverino Terme nas je vodila v stransko zeleno dolino Val Ca-valino mimo idiličnega jezerca Endi-ne. V kongresni dvorani tega termal-. nega središča sta tako avstrijski zbor kot Oktet nastopila dvakrat, prvič za osnovnošolske otroke in drugič za dijake nižjih srednjih šol. Obakrat je dvorano napolnilo po več kot 300 otrok, nemirnih in razigranih kot so pač otroci. Učitelji so jih s težavo krotili in tudi našemu »uradnemu« napovedovalcu Lodovicu ni kaj prida uspelo prepričati otroke, da se v »šundru« ne da peti in da se je treba lepo obnašati. Šele ko je prijel v roke mikrofon naš profesor Boris, je malo s šalo malo s strogostjo za nekaj minut toliko utišal mladež, da je Oktet lahko v skrajno neakustični dvorani zapel O vos omnes, Auld Lang Syne, Kolo, Majol-čico in Žabe, ki je seveda najbolj vžgala. Za srednješolsko mladino, vendarle nekoliko bolj mirno, pa je oktet zapel Iže heruvini, la Montanaro, Žabe, Pa se sliš in Vive 1'lamour.
Ideja, da so zbori peli za šole je bila nedvomno pametna, pokazalo pa se je, kako zelo manjka v italijanskih šolah glasbena vzgoja.
Skok k prijateljem
Med kosilom v našem hotelu je Oktet na Paolovo pobudo zapel Na mno-gaja Ijeta na čast družine, ki je slavila očetov rojstni dan. Takih improviziranih ekshibicij je bilo sicer kar precej v štirih dneh, ki resnici na ljubo niso kaj prida koristile fantom spričo utrujenosti, prehladov in drugih zdravstvenih motenj, so pa seveda vedno požele navdušenje.
Pred večernim nastopom zopet v drugem kraju, je Oktet rade volje ugodil še eni Paolovi želji. Podali smo se na prijateljski obisk k zboru »Cin-que terre« iz Genove, k Paolovim in oktetovim dobrim znancem, nastanjenim v nekaj km oddaljenem hotelu La Pineta v kraju Bratto della Presolana na višini 1100 m v zares idiličnem pla-
ninskem raju. Srečanje je bilo prisrčno in je poteklo v napitnicah in petju.
Aplavz slovenski kulturi
Večerni koncert je bil v župni cerkvi v Ardesiu, nekaj km od Clusoneja. Prostorna cerkev je bila tudi tukaj natrpana do poslednjega kotička. Poleg Okteta so nastopiliše poljski otroški zbor Belcanto iz Ščečina in zopet avstrijski zbor iz Ternitza. Poljski otroci so potrdili visoko raven poljske glasbene šole in njihovo izvajanje zahtevnih starih in modernih skladb bi lahko gladko vzporejal z mladinskim zborom naše Glasbene matice. S svojo prisrčnostjo so poželi simpatije in aplavze. Avstrijski zbor je pel na rvni mnogih naših mešanih zborov. Oktet je zapel Iže heruvini, Magnum miste-rium, -Ouam pulchra, Pa se sliš, Vzve-čer in Igraj kolce, dodal pa je še La Montanaro, ki jo je občinstvo navdušeno pozdravilo že ob prvih akordih.
Ko je najavila Oktet je simpatična napovedovalka povedala, da gre za skupino slovenske manjšine, za pred-stavika slovenske kulture, ki v Trstu — tako je dejala — žal nima zavidljivega položaja.
Na povabilo »Zaploskajmo slovenski kulturi« se je vsa prostorna cerkev napolnila z dolgim aplvzom. In spet sem pomislil na razmere pri nas. Na koncu je župnik povabil še enkrat vse zbore pred oltar za skupinski posnetek in razdelitev daril.
Sprejem v palači Fogaccia
Sobotno jutro nas je pozdravilo v vsej sončni razkošnosti okoliških hribov. Spremljevalec Alberto nam je z uprvičenim ponosom razkazal novi oz. prenovljeni sedež zbora IDICA v zgradbi, ki je pod spomeniško zaščito. Obstali smo ob tolikšnem razkošju prostorov in njihovi ureditvi in nad kopico pokalov, plaket, diplom in drugih priznanj, ki si jih je zbor nabral po skoraj vseh kontinentih. Med njimi je bil tudi skromen košček našega krasa, fantastični umotvor kraške prirode, darilo našega Okteta iz prejšnjih let. Še bolj pa smo obstali ob informaciji, da je sedež društvu renovirala in opremila domača občinska uprava tudi s prispevki gospodarskih podjetij. Kdaj je še kdo pri nas pokazal tak posluh za katero od naših kulturnih ustanov?
Sprejem v palači Fogaccia ob navzočnosti najvišjih predstavnikov pokrajine Bergamo, občine Clusone, vseh članov predsedstva društva IDICA in drugih gostov se je iztekel v pozdravih in nagovorih v poudarjanju velikega pomena tega množičnega festivala za zbliževanje med narodi različnih jezikov in kultur, ki je Clau-sone in Val Seriano za štiri dni spremenilo v Evropo brez meja, brez blokovskih in drugih pregrad.
Na zadnji
oz. predzadnji večerni koncert
Pozno popoldne se je Tržaški oktet podal v večji kraj Colzate kakih 10 km od Clusoneja do svetišča sv. Patri-zia iz 13. stoletja, ki dominira s precejšnje višine nad dolino in reko pod seboj. Na veliko zadovoljstvo simpatičnega župnika je oktet pel pri večerni maši. Zapel je Cantate domino, Heilig, O vos omnes, Dio del cielo in na Mno-
gaja Ijeta, po krajšem premoru in pogostitvi pa še na večernem koncertu v istem svetišču skupaj s poljskim otroškim zborom Belcanto iz Ščečina in italijanskim zborom Coro S. Stefano iz Casalbordina. Oktet je tu zapel O domine, Iže heruvini, Vzvečer, Vasovalec, Razstanek in Žabe, nakar se je vsul tolikšen aplavz, da je hočeš nočeš moral dodati še tri pesmi: Kraguljčke, La Montanaro in ponovno Dio del cielo.
Tako med mašo kot pred koncertom je župnik z veliko simpatijo spregovoril o slovenski manjšini v Italiji in njeni kulturi, celoten spored pa je neposredno prenašala lokalna televizija iz Bergama.
Spričo tolike naklonjenosti nam je bilo kar nerodno, ko smo se na hitro poslavljali in odhiteli še v Vallalto, kjer Tržaški oktet sicer ni bil na programu, a so vendarle računali tudi nanj, predvsem duša festivala Cesari-no Ferrari in krajevni fac-totum zdravnik dr. Minuscoli, ki nikakor ni mog|el pozabiti lanskega nastopa Okteta v istem kraju. V upanju, da se bo Oktet le pojavil, je zavlačeval predvideni spored, ki so ga v prostorni cerkvi izvajali grški zbor iz Korinta, Horodia Corin-thiu, Coro Cingue terre iz Genove in Coro S. Filippo iz Rima. Ko smo se pojavili, bilo je že okrog polnoči, so mu oči sijale, od sreče. In oktet njegove sreče in občinstva, ki je vztrajalo na sedežih, ni mogel in smel razočarti. Čeprav utrujeni so fantje zapeli Vzvečer, Kraguljčke in Pa se sliš, četrte pesmi pa najbrž ne bi več spravili iz sebe, čeprav so potem na prijateljskem nočnem srečanju in zakuski na prostem zbrali še toliko moči, da so dr. Minuscoliju in prijatelju Ferrariju nazdravili z na Mnogaja Ijeta.
Veliki finale
V	nedeljo je bila na vrsti zaključna povorka po Clusoneju, ki jo je spremljalo na desttisoče ljudi. Ponovili so se prizori iz Bergama z navdušenim pozdravljanjem zborov in fokloristov in spet moram zapisati, pa čeprav se zdi pretiravano, da je bil naš Tržaški oktet s svojo slovensko zastavo še bolj kot v Bergamu miljenec občinstva. Povorka se je zgrnila k ogromnemu šotoru »Teatro Tenda«, kjer je bila najprej maša, pri kateri so peli Poljaki, domači zbor IDICA in Obala iz Kopra, popoldne pa še zaključna slavnostna prireditev v areni, ki ji je pristostvovalo najmanj 4000 ljudi. Na tej prireditvi je vsak zbor zapel po eno pesem in še tako se je vse skupaj zavleklo skoraj do mraka. Resnici na ljubo je bila ta zaključna prireditev bolj manifestativnega kot koncertnega značaja, pač priložnost, da se vsaj enkrat vsi nastopajoči zbori skupno predstavijo občinstvu. Petje z zvočniki, kr je bilo spričo ogromnosti prostora in množice skoraj nujno, kakšnega posebno kvalitetnega petja ni dopuščalo. A kaj zato, saj je bilo petja in vsakovrstnega, od visoko kvalitetnega do poprečnega, štiri dni na pretek.
Dragocena izkušnja
V	štirih dneh bivanja v Clusoneju in v Val Seriani si je Tržaški oktet nabral novih poznanstev in novih prijateljev tudi v širšem evropskem prostoru. Poljski University Choir iz Ščečina mu je sam ponudil izmenično gostovanje, zbor iz Korinta pa bo Oktetu poslal nekaj grških partitur za njegov oktobrski nastop na festivalu v Larisi, kjer se bosta spet srečala. Ponudbe, obenem z laskavimi ocenami, so prišle tudi iz Rima, Bočna in Genove.
A tudi če tega ne bi bilo je bil festival v Clusoneju lepo enkratno doživetje in še en velik uspeh poslanstva, ki si ga je zadal Tržaški oktet in nova spodbuda za vztrajanje in napredovanje. kajti naj bo dosežena raven še tako visoka, popularnost še tako velika, treba je vedno strmeti k nadaljnji rasti.
Festival v Clusoneju in vsi veliki in drobni dogodki ob njem, vse simpatije med pevci in občinstvom, stiski tiso-čev rok, vse je potrjevalo, da sta prijateljstvo in razumevanje med narodi v imenu pevske kulture ne samo mogoča, pač pa zaželjena in nujna. Človeku se ob takih doživetjih vrača zaupanje v lepši svet.
t
»AVTORADIOPOČITNIGE« brezplačne počitnice na Sardiniji
BLAUPUNKT
H
harman kardon
sistemi
po meri za vse avtomobile
just
like live (kakor v živo)
PHILIPS HiFKHR =3
PIONEER ~
Natečaj trgovine Universaltecnica »Autoradiovacanze« ima izreden uspeh. Vsem kupcem avtoradia ali ustreznih pripomočkov znamk, ki jih navajamo ob strani, bomo za vsakih
10.000 lir (tudi za nakup na obroke) izročili srečko za žrebanje fantastične nagrade: enotedenske počitnice za dve osebi v čudovitem turističnem naselju Gala Moresca na Sardiniji. Prvo žrebanje bo
že prve dni julija. Drugo žrebanje bo v začetku avgusta. Takrat bodo žrebali srečke razdeljene v juliju. To je še en razlog več, da izberete Universaltecnico. Tudi drugi razlogi so znani:
velika izbira, kakovost, ugodnost, super jamstva, izredno ugodni plačilni pogoji. Poleg tega pa ste deležni še nasvetov in strokovne pomoči uslužbencev trgovine Universaltecnica.
UNIVERSALTECNICA
TRST
RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Trg Goldoni 1 VIDEOREGISTRACIJA, HI-FI: Ulica Zudecche 1 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CAR STEREO: Ulica Machiavelli 3
Čez
teden dni začetek »Koprskih srečanj«
KOPER — Letošnja že osma »Koprska srečanja« bodo na sporedu od 20. do 27. t. m. Poleg šestih glasbenih večerov na Titovem trgu bodo na sporedu tudi dva koncerta v deželnem muzeju (Lapidariumu) in ena baletna predstava v gledališču. Srečanja bodo kot v prejšnjih letih obogatile razne razprave in okrogle mize o vprašanjih sožitja, miru in narodnostnih skupnosti, poleg tega pa bodo prireditelji — Skupnost Italijanov in ostale družbenopolitične, športne in kulturne organizacije iz Kopra — pripravili še vrsto razstav in športnih turnirjev.
Poudariti je treba, da gre za važno manifestacijo prijateljstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske, na kateri bo sodelovalo okrog 1.700 izvajalcev.
Tehnološko	. ALPE‘A DRI A	
raziskovanje	<	/N g A °r\0	""tj m
v Delovni		£
skupnosti	| A/O	w immd
A-J	"NVHOVf-Acnv^	
TRST Skupina izvedencev, ki so jih imenovale dežele, regije, republike in županije Delovne skupnosti Alpe-Jadran, da bi razvile tehnološko sodelovanje v okviru same skupnosti, se je v prejšnjih dneh prvič sestala v Zagrebu.
Po »političnem« sklepu, sprejetem na plenarnem zasedanju predsednikov dežel članic v Dubrovniku meseca aprila leta 1985, da je treba začeti sodelovanje tudi na področju znanstvenega in tehnološkega raziskovanja, in zasedanju odbornikov in pristojnih ministrov, ki je bilo oktobra lani v Zagrebu (na njem se je razpravljalo predvsem o metodologiji problematike), je pobuda sedaj prešla v roke tehnikov, ki bodo morali poskrbeti za njeno konkretno izvajanje.
. Potem ko so izvedenci določili sam koncept »izmenjave tehnologij« so na zagrebškem sestanku sklenili, da bodo pripravili »register projektov«, ki bodo namensko opredeljeni glede na tematiko, na izvor in na namembnost.
Vsaka dežela, regija, republika in županija se je obvezala, da bo do polovice julija posredovala ostalim partnerjem seznam projektov, ki jih namerava predložiti. Sklenjeno je nadalje bilo, da bo ustanovljen informativni sistem, ki bo povezoval razne operativne centre vseh članic Delovne skupnosti. Vsak od teh centrov bo zbiral vesti o institutih, dejavnostih, predmetih raziskav, postopkih itd. in jih bo nato periodično posredoval ostalim članicam.
Osnutek o postopku za širjenje informacij bo predstavljen na prihodnjem zasedanju skupine, ki bo v polovici meseca oktobra na Brionih.
Na zagrebškem zasedanju je bila posebna pozornost posvečena organizaciji srečanj med raziskovalci, tehniki, gospodarskimi operaterji in predstavniki javnih uprav, kar naj bi omogočilo izmenjavo idej in medsebojno spoznavanje; vsako članico so na zasedanju pozvali, da bi prevzela organizacijo seminarjev izvedencev za najbolj kvalificirane projekte in mitingov raziskovalcev.
Razpravljali so tudi o finansiranju skupnih projektov in v zvezi z njimi so bile nakazane tudi nekatere rešitve. Glede na različne politične ureditve v raznih članicah Delovne skupnosti (italijanske dežele in Bavarska morajo nadalje upoštevati predpise EGS) je bilo podčrtano — bo treba podrobneje verificirati predmete raznih raziskav.
Priprave na turistično sezono so v polnem teku
Turistični center pri Škocjanskih jamah
MATAVUN — Delavci Kraškega zidarja so dogradili sprejemni informativni center pri Škocjanskih jamah. Gre za objekt s 1270 kvadratnimi metri površine, v katerem bodo poleg prodaje kart in spominkov posredovali informacije turistom, uredili so restavracijo s 520 sedeži, večji del na terasi, majhen bife in v nadstrežku tudi knjižnico UNESCO z literaturo z vsega sveta o kraških pojavih in značilnostih. Knjižnica naj bi bila nekakšen zametek znanstvenega in raziskovalnega dela tukajšnjega zaščitenega kraškega območja. Poleg sprejemnega centra in parkirišča za 300 avtomobilov ter 25 avtobusov bo 5 bližnjih vasi pridobilo na novo urejen vodovod in električno napeljavo, zdaj napeljujejo telefonske kable, načrtujejo pa še gradnjo trgovine, ponovno asfaltiranje ceste in ureditev križišča te ceste z magistralno cesto pri Divači. S to naložbo, vredno 1,2 milijarde dinarjev, in s prizadevnim delom delavcev iz sežanskega tozda Gostinstvo ter delovne organizacije Top Portorož, so v zadnjih letih uspeli postaviti poševno dvigalo, ki je olajšalo izstop iz Škocjanskih jam, uredili sodobni sprejemni center s knjižnico in zaščitili to kraško jamo ter okoliški Kras kot naravni spomenik UNESCO. Ves trud pa tudi že daje rezultat, saj obišče Matavun in jamo vedno več ljudi.
B. Š.
V Piranu sezonska omejitev prometa
PIRAN - Delegati skupščine občine Piran so že sprejeli spremenjen odlok o sezonski omejitvi prometa v mestu Piran, ki bo veljala od jutrišnjega dne do prvega septembra letos. Novosti je več, na primer ta, da bodo vpeljali elektronsko uro in da bodo vsi (razen nekateiph izjem, kot so na primer intervencijska vozila, občani, ki imajo garaže, invalidi itd.) morali letos plačati tudi prvo uro zadrževanja v mestu in sicer sto dinarjev (lani je bila prva ura parkiranja v Piranu zastonj). Za drugo uro parkiranja bo znašala cena tisoč dinarjev, parkiranje do treh ur 2.000, do štirih ur 3.000, do petih ur 4.000, do šestih ur dnevno 5.000 dinarjev in nad šest ur dnevno 20.000 dinarjev, kar praktično pomeni, da pajek letos ne bo več v tolikšni meri strašil po mestu (odpeljal bo le tiste, ki bodo napačno parkirali ali ovirali promet). Če se bo komu zdelo, bo lahko za najvišjo tarifo (20.000 dinarjev dnevno) mirno parkiral v Piranu vse poletne dni. Kdor bi izgubil listek, bi moral plačati 80.000 dinarjev. Odlok pa tudi določa, da bodo 60 odstotkov zbranega denarja namenili gradnji novih parkirišč v mestu, teh je namreč iz leta v leto manj, tako, da že sami prebivalci ne vedo, kam bi poleti lahko postavili svoje jeklene konjičke in je parkiranje postalo že prava nadlega.
B. Š.
Kj/^\\/r ISO E A	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijijjiii;!:::::::;:;:;!:
DIAMANTOV
ODKRIJTE JIH
OD 21. DO 28. JUNIJA 1987
O DIAMANTI SPROŠČAJO POSEBEN, SVETLEČ, DRAGOCEN IN ANTIČEN ČAR.
TODA Z NJIMI LAHKO TUDI USTVARIMO NOVE DRAGULJE IZVIRNIH OBLIK IN ČISTO NOVIH PRESENETLJIVIH DESIGNOV ©
OČARALA VAS BO LEPOTA IN SVEŽINA KOLEKCIJE »NOVE KREACIJE DIAMANTOV«, KI BO NA OGLED V NAŠI DRAGULJARNI OD 21. DO 28. JUNIJA 1987.
30-letnica gimnazije za Slovence na Koroškem
CELOVEC — Po plebiscitu naj bi bil utihnil sleherni Slovenec, toda narod je preživel, ker ni klonil. Nato je nacionalizem poskušal uničiti slovenski živelj na Koroškem. Hitlerjevi rablji so Slovence zapirali, jih izseljevali in vozili v koncentracijska taborišča. Toda tudi tokrat koroški Slovenci niso klonili; masovno so se vključili v protifašistično narodnoosvobodilno gibanje, tako omogočili osvoboditev, s tem pa tudi nastanek nove Avstrije na podlagi antifašističnega naročila Avstrijske državne pogodbe. Prav v tej pogodbi pa je tudi zajamčeno, da mora Avstrija skrbeti za ohranitev slovenske narodne manjšine na Koroškem ter da ji mora nuditi ustrezno izobrazbo. V tem določilu je zajamčena tudi višješolska izobrazba, kar je tudi ključ za ustanovitev gimnazije za Slovence leta 1957.
Leta 1957 je torej dobila slovenska manjšina na Koroškem svojo prvo višješolsko ustanovo. Eno leto preden so začeli nemškonacionalci rovariti proti tedaj veljavni ureditvi dvojezičnega šolstva na Koroškem, dve leti preden so sklenili novo ureditev: nič več skupnega dvojezičnega pouka za vse otroke na dvojezičnem ozemlju, temveč princip prijave k dvojezičnemu pouku. Trdoživosti in narodni zavesti naših prednikov se imamo zahvaliti, da tudi temu udarcu niso klonili, temveč da so nas prijavljali in nas pošiljali v gimnazijo za Slovence. JSicer smo do leta 1975 hodili v drugo poslopje, si do tedaj v popoldanskih urah pridobivali znanje iz različnih predmetov, toda naša gimnazija je živela naprej, s tem pa je slovenska skupnost pridobivala tudi mnogo novih, kvalificiranih ljudi, ki so na znanstvenem, kulturnem, prosvetnem in še kakem področju že mnogo doprinesli h krepitvi naše narodne zavesti.
Prav v tem pa je tudi treba videti vzrok za napade na to našo edino višješolsko ustanovo, kot npr. tisti transparent, ki je na celovškem Novem trgu »vpil« v javnost, da je naša gimnazija »veliki strup za Koroško«. Prav iz tega vidika je treba oceniti tudi novejše napade na dvojezično šolstvo sploh. In mnogi izmed že 924 absolventov gimnazije za Slovence se danes borijo na svojem delovnem mestu, v okviru združenj in strank, v katerih so včlanjeni, s svojim prosvetnim delom itd. proti vsakršni obliki ločevanja otrok po narodnih kriterijih. To pa delajo tudi v zavesti, da bi likvidacija današnje že tako okrnjene šolske ureditve ogrožala tudi obstoj naše gimnazije ter da bi bil s tem prerezan tudi dotok višje izobraženih ljudi v narodno delovanje na vseh področjih našega življenja. Pravzaprav zelo
škoda, da si tega dejstva očitno pri večkateri proslavi ne upamo izpovedati, dvakrat škoda pa tudi, da tega ni bilo slišati tudi na slavnostni akademiji ob 30-letnici obstoja naše gimnazije; niti besede o potrebnem boju proti ločitvenim nameram niti besede o grozečih posledicah za gimnazijo.
Sicer pa je letošnja že 29. šolska akademija nudila pregled glasbene dejavnosti šolarjev te ustanove in kar čuditi se je bilo, koliko instrumentalnih in vokalnih skupin imamo, povrh tega pa so skupine pokazale tudi kvaliteten nivo. Vsekakor pa tudi ne velja prezreti lepo in usklajeno prikazane parterne telovadbe, pri kateri so sodelovali dijaki 3. a in 4. a razreda, ter »sladkega plesa« deklet iz 4. b razreda. Prav v tem smislu je bila podkrepljena tudi ugotovitev ravnatelja gimnazije za Slovence dr. Reginalda Vospernika, ki je v svojem pozdravnem govoru ugotovil, da ima gimnazijska mladina (absolventi, pa tudi tisti, ki danes še obiskujejo gimnazijo) tudi možnosti, da se sama uresničuje ter da kulturno življenje nasploh plemeniti. Kot željo pa velja zabeležiti tudi Vospernikov pogled vnaprej, v katerem je zagotovil, da se gimnazija za Slovence noče zapirati v kak slonokoščeni stolp in se prazniti v samozadovoljstvu, temveč da hoče prispevati k temu, da bo jutrišnji dan še uspešnejši. Da je uspešen danes in da je gimnazija za Slovence rodila dosti lepih sadov, smo že zabeležili, to pa tudi dan za dnem čutimo. Za uresničitev pravilne in potrebne želje pa bo potrebnih še mnogo naporov in muk,-ne samo dijakov in profesorjev, temveč tudi vse narodne skupnosti!
ANDREJ MOHAR
POPOLNA
RAZPRODAJA
ZARADI PRENOVITVE
POPUSTI
do	80% I
tp
■a
Izredna priložnost	j
za nakup elegantnih oblek	l
in kompletov za svečanosti.	1
nerymode
TRST - TRG STARE MITNICE 16
Učni uspeh višješolcev letos za malenkost skromnejši od lanskega
Za slovenske višješolce so se v sredo začele poletne počitnice. Maturanti se bodo seveda lahko oddahnili šele čez nekaj tednov, saj morajo svoj odhod z višje šole še legitimirati z zaključno preizkušnjo. Zrelostni izpiti se bodo začeli v petek, 19. junija, z nalogo v slovenščini. .
Po objavi učnih izidov pa lahko že potegnemo črto pod letošnjim šolskim uspehom naših višješolcev, pri čemer bomo seveda upoštevali rezultate, ki so jih dosegli dijaki prvih štirih razredov posameznih višjih šol (oziroma prvih treh razredov učiteljišča in prvih dveh razredov vzgojiteljske šole).
Prolesorji so ocenili skupno 737 dijakov: 471 (ali 63,9 odstotka) jih je uspešno sklenilo učne napore v junijskem roku, 200 (ali 27,1 odstotka) jih bo moralo septembra opraviti popravne izpite za prehod v višji razred, 66 (ali 8,9 odstotka) pa jih ni izdelalo, so bili neocenjeni ali pa so med šolskim letom izstopili.
Letošnji junijski šolski uspeh je nekoliko skromnejši od lanskega. Lani junija je od skupnih 705 dijakov izdelalo 466 dijakov (ali 66 odstotkov), pravico do popravnih izpitov si je izborilo 181 dijakov (ali 25,6 odstotka), 58 dijakov (ali 8,2 odstotka) pa ni izdelalo.
Letos so v povprečju dosegli najboljši uspeh na znanstvenem liceju. Na tej šoli je uspešno zaključilo študij 77 odstotkov dijaške populacije. Na lestvici uspešnosti sledijo klasični licej (72%), trgovski tehnični zavod (66%), učiteljišče (56%), oddelek za geometre (51%), vzgojiteljska šola (50%) in poklicni zavod (48%). »Realčani« so letos prevzeli primat, ki so ga lani krepko držali v svojih rokah »klasiki« (pred letom je na klasičnem liceju izdelalo junija kar 86 odstotkov dijakov!).
Ob pregledu učnih izidov gre podčrtati, da sta le dva razreda dosegla popoln uspeh: v 3. razredu oddelka orodnih mehanikov in v 3. razredu oddelka monterjev RTV na poklicnem zavodu Stefan so izdelali vsi dijaki. Ob tem moramo poudariti, da so dijaki teh razredov opravili kvalifikacijske izpite. Lani so dosegli popoln uspeh v treh razredih.
V 23 od skupnih 47 razredov ni nihče »padel« (lani 21 razredov brez »padca« na skupnih 45). Pred letom dni sta se lahko dve šoli ponašali, da med njunimi dijaki ni bilo nikogar, ki bi moral ponavljati razred. Bila sta to klasični licej in šola za vzgojiteljice. Letos takega rekorda ne premore nobena naša višja srednja šola: povsod so zabeležili vsaj po en »spodrsljaj«.
Ob današnjih in jutrišnjih političnih volitvah
Navodila za volivce
Izvolitev svojih predstavnikov v zakonodajna telesa države je v vsaki demokratični družbeni ureditvi največja pravica, obenem pa tudi dolžnost (po italijanski zakonodaji se neizvajanje te dolžnosti celo vpiše v kazenski list) vsakega državljana. Slovenci smo vedno svojo visoko državljansko zavest dokazali, tako ob političnih in upravnih volitvah kot ob referendumih, z izredno visoko udeležbo, ki nam je v čast. Tako bomo storili tudi danes in jutri, ko bomo odšli množično na volišča glasovat za obnovitev poslanske zbornice in senata, in bomo s svojim glasom prispevali k ustvarjanju pogojev za boljšo bodočnost za vse ter tudi za priznanje naših narodnostnih pravic.
POGOJI ZA PRAVICO
DO GLASOVANJA
Preden gremo na volišče moramo skrbno preveriti pravilnost osebnih podatkov na volilnem potrdilu (oziroma pozivnici), ki so ga nam izročili na domu. Če volilnega potrdila nismo prejeli (na tržaški Občini jih je še okrog 9.000 neoddanih), če je v njem kakšna napaka, ali če smo ga izgubili, ga gremo lahko iskat v občinski volilni urad (za Trst pri anag-rafskem uradu na Trgu Costanzi št. 2, prvo nadstropje, ki bo odprt danes od 6. do 22. ure, jutri pa od 7. do 14. ure).
Ko se prepričamo o veljavnosti volilnega potrdila, vzamemo s seboj prav tako veljavni osebni dokument (osebno izkaznico, potni list in podobne) in gremo na volišče, ki nam je v volilnem potrdilu dodeljeno. Volimo lahko danes od 6. do 22.
ure in jutri od 7. do 14. ure. Kdor bo prisoten ob uri zaprtja na volišču, bo še lahko izvršil svojo državljansko dolžnost.
Slepci, invalidi in bolniki, ki sami ne morejo glasovati, ampak potrebujejo spremstvo in pomoč zaupne osebe, morajo predložiti ustrezno zdravniško spričevalo, ki ga jim izdajo v občinskih ambulantah (za Trst izdajajo taka spričevala danes od 14. do 22. ure v sobi št. 27 Glavne bolnišnice v Ulici Pieta št. 2.).
POSTOPEK ZA GLASOVANJE
Na volišču bo predsednik po pregledu dokumentov izročil volilnim upravičencem, ki so starejši od 25 let, glasovnico svetlo sive barve za poslansko zbornico in glasovnico svetlo rumene barve za senat, mlajšim pa samo prvo. Volivec bo tudi dobil od osebja volišča svinčnik, s katerim bo
Posebna oddaja Radia Opčine o volilnih izidih
Radio Opčine, ki je pozorno sledil poteku volilne kampanje, je za ponedeljek pripravil posebno oddajo o volilnih rezultatih. Od 20. ure dalje bodo sproti obveščali poslušalce o delnih rezultatih volitev, predvideni pa so tudi intervjuji in komentarji v živo.
Prijazno pismo posl. Jottijeve nabrežinski sekciji VZPI-ANPI
Sekcija Vsedržavnega združenja partizanov (VZPI-ANPI) iz Nabrežine je 30. maja organizirala izlet v vasico Campagine pri Reggio Emilii. Tu so si izletniki ogledali rojstno hišo bratov Cervi in se poklonili spominu padlih junakov. Predstavnik tamkajšnje sekcije borčevske organizacije jim je povedal, da bo zvečer muzej obiskala predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti. Naši »partizani« so takoj sklenili, da bodo Jottijevi pustili kratko pisemce (v naglici so ga napisali kar na list iz zvezka), v katerem so se predstavili in se ji zahvalili za trud, ki ga že štirideset let vlaga za to, da bi Italijanska republika napredovala v svobodi in demokraciji.
Posl. Jottijeva je pred nekaj dnevi nepričakovano odpisala nabrežinski sekciji VZPI-ANPI. Zahvalila se je za pozdrave in pohvalila borčevsko organizacijo za njena prizadevanja, da bi v odnosih med tu živečima narodoma končno obveljala načela enakopravnosti in sožitja. Jottijeva je skupaj s pismom poslala tudi podpisani izvod ustave Italijanske republike, v kateri, kot je napisala, »se zrcalijo vrednote in upanja, ki so nas bodrili v času osvobodilne vojne«.
Nedvomno prijaznost, ki pa vendarle nekaj pomeni. (w)
Visoko kvalitetno petje v Dolini s skupino Beneških madrigalistov
Na drugem Junijskem glasbenem večeru je v dolinski cerkvici sv. Martina v petek zvečer nastopila vokal-no-instrumentalna skupina Beneških madrigalistov.
KD Valentin Vodnik, pobudnik in organizator te večdnevne kulturne manifestacije, je z izbiro tako imenitnih gostov še enkrat dokazalo, da želi
s prirejanjem Junijskih večerov nuditi predvsem kakovostna glasbena in likovna srečanja. Dejstvo, da je vsako leto na sporedu vsaj eno gostovanje italijanskih umetniških skupin, pa potrjuje kulturno politiko tega društva, ki je usmerjena k sodelovanju in utrjevanju prijateljskih odnosov z večin-
skim narodom, seveda ne da bi ob tem zanemarjali stikov in izmenjav s kulturno-umetniškimi skupinami iz matične države.
»I Madrigalisti di Venezia« so zaradi svojih odličnih izvajalskih sposobnosti povsod poželi najvišja priznanja in dosegli mednarodne vrhove. Poleg izdaj LP plošč s posnetki madrigalov in drugih skladb iz 16. in 17. stoletja so sodelovali pri radiotelevizijskih oddajah italijanskih in tujih oddajnih mrež. Udeležujejo se najuglednejših mednarodnih festivalov v Nemčiji, Franciji, Švici, Monaku, Avstriji, Španiji, na Portugalskem, Poljskem, Češkoslovaškem, Finskem in drugod. Pravkar so se vrnili s turneje po Bolgariji. Širokega in soglasnega odobravanja občinstva in kritikov pa so bili deležni tudi v ZDA in Kanadi.
Na petkovem koncertu, kjer sta jih predstavila Andrej Šik in Elena Guz-zardi, so Beneški madrigalisti nastopili s skladbami Spinaccina, Ortiza, Fontane, Legrenzija, Gorbanisa, Mai-nerja in seveda Monteverdija, ki ga skupina najpogosteje vključuje v svoje koncerte, predvsem zato, ker je Monteverdi eden najslavnejših italijanskih skladateljev madrigalov, šaljivih in nežnih ljubezenskih renesančnih oz. zgodnjebaročnih pesmi, (dam)
izrazil svoj glas, ko bo stopil v dodeljeno volilno kabino.
Za poslansko zbornico izrazimo svoj glas tako, da prekrižamo znak izbrane liste. Lahko oddamo tudi največ tri preferenčne glasove, in sicer tako, da napišemo poleg znaka stranke, za katero smo se odločili, priimke ali zaporedne številke kandidatov, ki smo jih izbrali.
Za senat je dovolj prekrižati znak stranke, oziroma liste, za katero smo se odločili. Tu namreč niso možne preference, ker je za vsako listo en sam kandidat v vsakem volilnem okrožju, čigar ime je že natisnjeno na glasovnici poleg znaka liste.
Pri glasovanju moramo paziti, da glasovnice ne umažemo ali papacka-mo. Če smo se kaj pomolili, nas ne sme biti sram, da od predsednika volišča zahtevamo drugo glasovnico. Ko smo svoj glas zabeležili, glasovnico prepognemo, zapustimo volilno kabino in glasovnico izročimo predsedniku volišča, ki jo bo vložil v ustrezno volilno žaro (za poslansko zbornico ali za senat). Vrnemo tudi svinčnik in prevzamemo osebni dokument, ki smo ga bili izročili osebju volišča ob prevzemu glasovnic.
STATISTIČNI PODATKI O
ŠTEVILU VOLILNIH
UPRAVIČENCEV IN VOLIŠČIH
Za poslansko zbornico je na Tržaškem vsega 235.045 volilnih upravičencev (107.319 moških in 127.726 žensk), ki bodo glasovali na 436 voliščih. Velika večina prebiva seveda v tržaški občini, kjer je odrptih 388 volišč za 209.143 volilnih upravičencev (94.667 moških in 114.476 žensk), v miljski občini je 19 volišč za 11.466 volivcev (5.560 + 5.906), v devinsko-nabrežinski 14 volišč za 6.914 volivcev (3.351 + 3.563), v dolinski 11 volišč za 5.101 volilnega upravičenca (2.486 + 2.615), v zgoniški 3 volišča za 1.724 volivcev (866 + 858), v repentabrski občini pa je eno samo volišče za 697 volivcev (389 moških in 308 žensk).
Prvo senatno okrožje obsega samo osrednji del tržaške občine in v njem je 77.227 volilnih upravičencev (33.552 moških in 43.675 žensk), ki bo glasovalo na 166 voliščih.
V drugo senatno okrožje spadajo vsa tržaška periferija in vse okoliške občine. Volilnih upravičencev je v tem okrožju skupaj 132.470 (60.577 moških in 71.893 žensk), ki bodo lahko opravili svojo državljansko dolžnost na 270 voliščih. Teh je 222 v tržaški občini za 109.722 volivcev (49.664 + 60.058), 19 v miljski občini za 10.153 volilnih upravičencev (4.843 + 5.310), 14 v devinsko-nabrežinski občini za 5.995 volivcev (2.851 + 3.144), 11 v dolinski občini za 4.539 volivcev (2.191 + 2.348), 3 volišča v zgoniški občini za1 1.514 volivcev (746 + 768) in eno samo volišče v repentabrski občini za 547 volilnih upravičencev (282 moških in 265 žensk).
Vseh volilnih upravičencev za obe senatni okrožji je 209.697, torej 25.348 manj kot za poslansko zbornico. Razlika je razumljiva, saj predstavlja volilne upravičence med 18. in 25. letom starosti, ker za senat lahko glasujejo le državljani, ki so starejši od 25 let.
________pismo uredništvu_______
Zaskrbljenost staršev otrok osnovne šole Dragotin Kette
Po zagotovilih občinskih služb
Predvidoma bo že sredi prihodnjega tedna kopanje v Barkovljah ponovno dovoljeno
Spoštovano uredništvo!
O perečem problemu stalnega upadanja rojstev in vprašanjih, ki iz tega izhajajo ter se odražajo tudi v stalnem krčenju števila vpisov otrok v naše osnovne šole, je v teh zadnjih časih končno le bilo govora. Morda zaradi novih učnih programov, saj število učencev na posameznih šolah pogojuje uvajanje le-teh, morda pa tudi, ker so se za ta problem zavzeli starši (pismo vašemu dnevniku z dne 25. 3. 1987 od očeta, čigar otrok obiskuje osn. šolo v Skednju informativni sestanek, ki smo ga priredili starši šole D. Kette februarja letos). Okrogla miza o slovenski osnovni šoli leta 2000, ki jo je priredil odbor za šolstvo pri SKGZ, je jasno pokazala, kako kritično je stanje na naših šolah.
Da se končno o problemu govori in piše, je že pozitivno dejstvo, a besede še niso dovolj. Treba je ukrepati, najti čimprej rešitve predvsem za tiste šole, katerih obstoj je najbolj ogrožen. Prav gotovo med te spada naša osnovna šola D. Kette v Ulici Gatteri 3. Ne moremo čakati na leto 2000. V prihodnjem šolskem letu bosta našo šolo obiskovala le dva razreda, in sicer IV. in V., ker že tri leta zaporedoma ni vpi-
sov v prve razrede. Iz tega jasno izhaja, da bo naša šola čez dve leti izumrla, če se ne bo stanje spremenilo oziroma če ne bo kaj storjenega. Poudariti je treba tudi važnost, ki jo imajo slovenske šole v mestnem središču za naš narodnostni obstoj. Tudi z vzgojnega vidika šola bodisi z združenimi razredi bodisi z zelo skromnim številom učencev ne nudi optimalnih pogojev za razvoj otrok.
Zato starši otrok osnovne šole D. Kette vidimo v predlogu škedenjske šole Grbec in sicer porazdelitev razredov po ciklusih med dvema teritorialno bližjima šolama — edino možno rešitev za premostitev kritičnega stanja tudi naše šole ter istočasno za ohranitev vseh obstoječih šol in, kar je prav gotovo najvažnejše, za ugoden razvoj naših otrok.
Pozivamo zato vse pristojne šolske organe in vse družbenopolitične organizacije, da se takoj resno zavzamejo za rešitev tega perečega problema, ki tare našo šolo.
S spoštovanjem starši osnovne šole DRAGOTIN KETTE TRST - Ul. Gatteri 3
Vremenski ujmi preteklih dni sta, poleg tega, da sta povzročili ogromno škodo v nekaterih predelih mesta, spravili na suho tudi številne morja željne kopalce. Že predvčerajšnjim so namreč organi javne varnosti opozorili tržaško KZE, da je morska voda med Barkovljami in Cedasom sumljivo umazana.
V četrtek v večernih urah pa je tudi Krajevna zdravstvena enota potrdila, da gre za nevarnejšo obliko onesnaženja morske vode, ki naj bi jo povzročila okvara na čistilnih napravah, ki izplakujejo v morje mestno nesnago med bivšim kopališčem Ex-celsior in Čedasom. Prve analize so pokazale, da je v 100 milimetrih mor-
ske vode kar 200 kolibakterij, kar je obenem dvakrat več, kot dovoljujejo zakoni, ki urejajo dovoljenja za kopanje. V izplakovalnikih mestnega grezničnega omrežja so tehniki, ki so opravili preglede, da bi ugotovili vzrok okvare, med drugim našli tudi iz-ruto drevo s koreninami vred. Ni dvoma torej, da sta okvaro povzročila slabo vreme in deževje prejšnjih dni. Občinski delavci sicer zagotavljajo, da bodo očiščevalne naprave popravili in usposobili v nekaj dneh, tako da bo kopanje v omenjenem predelu obale možno že v drugi polovici prihodnjega tedna. Do takrat bodo mestni redarji nadzorovali skoraj dva kilometra plaže od Barkovelj do Čeda-sa in morebitne kopalce obveščali o nevarnosti kopanja. Žal pa moramo zabeležiti, da je do podobnih nevšečnosti že prišlo tudi v preteklih kopal-skih sezonah, kar opozarja na oporečnost delovanja grezničnih čistilnih naprav.
Prihodnji konec tedna šagra v Praprotu
Od sobote, 22., do ponedeljka, 24. t. m., prireja Vaška skupnost v Praprotu že trinajstič »šagro« in razstavo vin. Svojo kapljico bo razstavljalo devet vinogradnikov. Prireditelji so seveda poskrbeli za pester kulturno-zabavni program.
V soboto popoldne bo tekmovanje v briškoli (zmagovalci dobijo dva prašiča) in ex tempore za mladino do 14. leta. Zvečer bo za zabavo starih in mladih poskrbel ansambel Lojzeta Furlana.
Športniki bodo prišli na svoj račun v nedeljo zjutraj. Ob 8. uri bo start 12 km dolgega teka čez drn in strn po bližnji okolici. Proga je že odlično pripravljena. Popoldne bo tekmovanje v košnji, ki je vedno privabilo številno občinstvo. Zmagovalec bo dobil za nagrado živega pujska. Ob 18. uri bo nastopila plesna skupina Club Olimpia iz Terza d'Aquileia. Zvečer bo ples z ansamblom Pomlad. V ponedeljek pa bo ples z ansamblom Venera.
Včeraj predstavili 39. mednarodni tržaški vzorčni sejem
Povečana udeležba tujih razstavljavcev Razvojni načrti zaenkrat le na papirju
Več kot tisoč tvrdk in 34 tujih držav in dežel, od katerih 25 v uradni obliki, so glavne številke, ki pričajo o letošnji udeležbi na 39. mednarodnem tržaškem vzorčnem sejmu. Predsednik in generalni tajnik Velesejemske ustanove Gianni Marchio in Giorgio Tamaro sta letošnjo izdajo največje tržaške razstavne prireditve predstavila na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je poleg novinarjev udeležili tudi nekateri predstavniki tržaškega gospodarskega življenja.
Sejem bo v sredo, 17. junija, ob 11. uri uradno odprl prvi »tržaški« minister Livio Paladin, dan prej, v torek, 16. junija, pa bo sejem na nov način skušal svoje mesto opozoriti nase. Ob 21.30 bo namreč na Trgu Unita glasbena prireditev z naslovom »Fontane v glasbi«, ko bodo na zatemnjenem trgu v barvah in ob glasbeni spremljavi zaživeli vodni slapi. »Tudi tržaški sejem mora postati nosilec gospodarske pro-
mocije, tako kot je to povsod v svetu,« je na tiskovni konferenci dejal predsednik Marchio. Podčrtal je nujnost, da se sejem odpre za mesto in za njegovo kulturo, da skratka stke mrežo odnosov ne samo z njegovim gospodarskim, temveč tudi s kulturnim dogajanjem.
Beseda pa ni tekla le o načrtih, pač pa tudi o težavah, predvsem finančne narave, s katerimi se ustanova že dolgo sooča. Novi predsednik si je v tem smisiu krepko zavihal rokave, prepričan v realnost okrepitve in razširitve vloge tržaškega sejma kot sredstva za gospodarski razvoj in mednarodno sodelovanje. Prvi pogoj za uresničitev tega projekta je seveda temeljito poznavanje obstoječih razmer in možnosti za njegovo relansiranje in Marchio je v tem smislu že predlagal, da bi posebno študijo poverili družbi Ital-stat, ki je tačas v deželi že prisotna pri projektiranju velikih prometnih in-
frastruktur. Deželna uprava je v osebi odbornika Vespasiana že pokazala zanimanje in veliko mero pozornosti za razvoj tržaškega sejma, Marchiove zamisli pa gredo še naprej. Sprašuje se namreč, ali ne bi kazalo razmisliti o novi lokaciji sejmišča, če bi se izkazalo, da prenova sedanjega prostora pod Montebellom ne ustreza razvojnim perspektivam tržaškega sejma.
Če se povrnemo k bližnjemu začetku sejma, ne moremo mimo nekaterih bistvenih številk. Zastopanost držav, dežel in tvrdk se je letos povečala za okrog 25 odstotkov, s tradicionalno največjo prisotnostjo sosednje Avstrije in Jugoslavije, medtem ko sta bistveni novosti udeležba Turčije in Južne Afrike. Tudi letos bodo prireditev spremljale naslednje specializirane manifestacije (poleg uradnih dnevov držav-udeleženk): mednarodni dnevi kave, mednarodni dnevi lesa, dan turizma, dan obrti, dan promocije italijansko-avstrijske blagovne menjave in dan italijansko-avstrijske lesne trgovine. Reči je treba, da je Avstrija letos še posebno močno zastopana, s kar dvema uradnima dnevoma in s posebno predstavitvijo dežel Dunaja, Salzburškega, Štajerske in Zgornje Koroške. Jugoslavija bo imela svoj tradicionalni uradni dan že dan po odprtju sejma, v četrtek, 18. junija, ko je predvideno srečanje njenih gospodarskih predstavnikov na Trgovinski zbornici, tiskovna konferenca in obisk paviljona, v katerem bodo letos predstavili predvsem turistično ponudbo in tipične izdelke. (vb)
Kasacijsko sodišče o zadevi Rapotez
Po 22 letih si bivši partizan, 67-letni Miljčan Luciano Rapotez, lahko nadeja, da se bo njegovo iskanje pravice vendarle ugodno izteklo. Kasacijsko sodišče je namreč zavrnilo razsodbo tržaškega sodišča, ki je Rapotčevo zahtevo po odškodnini, ker je po krivici preživel tri leta in pol v zaporu, kjer so ga z mučenjem pripravili do lažnega priznanja, odbilo, češ da je zapadel rok prijave. Kasacijsko sodišče je sodne akte predalo beneškemu drugostopenjskemu sodišču, ki bo moralo sedaj obnoviti proces.
O Rapotčevi zgodbi, ki je že leta in leta kot hlapec Jernej v iskanju pravice, smo že večkrat pisali. Naj obnovimo njegovo življenjsko zgodbo. Njega in štiri druge Miljčane so aretirali 28. januarja 1955 pod obtožbo, da so 15. septembra 1946 ubili zlatarja Trevisa-na, njegovo zaročenko in služkinjo. Ta zločin je ostal nepojasnjen, policisti pa so ga v tistih časih hoteli naprtiti Ra-potzu in drugim, vsem znanih partizanom in komunistom. Tako on kot preostali so pod mučenjem bili prisiljeni priznati, toda na procesu leta 1957 ga je sodišče priznalo za nedolžnega zaradi pomanjkanja dokazov, na drugostopenjskem procesu leta 1961 pa popolnoma. To razsodbo je leta 1962 potrdilo tudi kasacijsko sodišče. Od takrat zahteva Rapotez od notranjega ministrstva odškodnino.V Trstu je prvostopenjsko sodišče razsodilo, da ni dokazov o mučenju in nasilju, drugostopenjski sodnik Šansone pa je razsodil, da dokazi so in da Rapotez ima pravico do odškodnine, vendar je rok prijave zapadel.
Rapotez je s sklepom kasacijskega sodišča zadovoljen, tudi če ga bo to stalo spet nekaj let čakanja. Toda svoj boj bo nadaljeval, pravi, tudi v imenu vseh 2 milijonov in 680 tisoč Italijanov, ki so v zadnjih 40 letih po krivem bili v zaporu, ne da bi jim država to krivico kakorkoli poravnala.
Uslužbenci dolinske občine sklenili »suspendirati« že napovedano stavko
Uslužbenci dolinske občine so sklenili začasno suspendirati stavko, ki so jo napovedali za sredo, 17. t. m. Na pogajanjih, ki so jih imeli v petek s predstavniki občinske uprave 9 sindikalnem načrtu za preureditev občinskih služb, so namreč dosegli sporazum o nekaterih točkah, glede drugih pa uslužbenci pričakujejo dokončen odgovor uprave prav na dan, ko je bila stavka napovedana. Prav zaradi tega uslužbenci dolinske občine poudarjajo, da stavka ni bila preklicana, pač pa le "suspendirana". Vsekakor se bodo v četrtek, 18. t. m., spet zbrali na skupščini in na podlagi odgovorov občinske uprave sklepali, ali naj sindikalno akcijo nadaljujejo ali jo dokončno prekličejo.
Jubilejni praznik se danes nadaljuje s koncertom osmih godb
Tople čestitke in ugledna priznanja ob 90-letnici nabrežinske godbe
Digos prekinil mirni protest prof. Sama Pahorja
Agenti tržaškega Digosa so včeraj okrog 73. ure ustavili in odvedli na kvesturo prof. Sama Pahorja ter mu zaplenili napis, s katerim je kake pol ure mirno protestiral pred sedežem vladnega komisariata. Obdolžili so ga namreč nedovoljene »volilne propagande za stranke, ki podpirajo bi-lingvizem«.
Pahorjev protest pa se je v resnici nanašal na zahtevo po rešitvi nekega njegovega osebnega primera, vezanega na pravico uporabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi. Napis, s katerim je čakal na podprefekta dr. Mazzurca, je namreč opozarjal, da je ta pravica ustavna in mednarodna obveznost Republike Italije.
Agenti so, kot kaže, v odsotnosti vodje Digosa dr. Petrosina, prišli na poziv tretjih oseb. Na kvesturi je Pahor zavrnil obtožbo, zaradi odsotnosti prevajalca pa ni hotel podpisati zapisnika. V prerekanje se je vmešal tudi kvestor dr. Mattera, ki je po pričanju občinskega svetovalca MT Parovela - med drugim dejal: »Tukaj smo v Italiji in vi morate z menoj govoriti italijansko.« K temu je še dodal trditev, da je Pahor v slovenščini žalil državne oblasti.
Zadeve na kvesturi vsekakor niso razčistili, zato se bo baje Samo Pahor po pravico obrnil na najvišje državne organe.
Velika množica domačinov in ljubiteljev godbe se je udeležila sinoči na igrišču ŠD Sokol jubilejnega praznika, s katerim je godbeno društvo Nabrežina hotelo proslaviti 90 let svoje dejavnosti. Po jubilejnem koncertu, ki ga je nabrežinska godba izvedla pod taktirko mladega domačina Sergia Gratona, je sledila manjša slovesnost. Predsednik godbe Karel Gabrovec se je zahvalil vsem prijateljem godbe za
pozornost in podporo, ki jo dajejo društvu, še posebno zahvalo pa je namenil godbenikom. Pri tem pa je Gabrovec opozoril na nujnost, da godba dobi večji in ustreznejši sedež. Zupan devinsko-nabrežinske občine Brezigar je nato podelil godbi slavnostno spominsko plaketo in obljubil, da se bo uprava zavzela za rešitev prostorskega problema. Pozdrav in čestitke je v
imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Združenja pihalnih orkestrov Slovenije nato posredoval dirigent Pavel Berzulja, v imenu ZSKD pa Ignacij Ota, ki je tudi podelil godbenikom Gallusova priznanja. Najvišja priznanja - zlate medalje - so za več kot 25-letno dejavnost prejeli Vojko Pertot, Herman Svetlič in Josip Pipan. Ota je godbenemu društvu Nabrežina izročil tudi spominsko plaketo ZSKD. Marko Tavčar in Ivanka Pahor pa sta prinesla pozdrav, čestitke in plakete v imenu zbora Fantje izpod Grmade in dekliškega zbora Devin.
Po teh slovesnostnih se je praznik nadaljeval z nastopom plesne skupine Club Diamante iz Turriaca. Za poskočne noge in veselo vzdušje pa je poskrbel ansambel TAIMS. Praznik se bo nadaljeval danes s koncertom godb iz Doline, Doberdoba, Križa, Postojne, Proseka, Ricmanj, Turriaca in Nabrežine.
Jubilejni obletnici godbenega društva Nabrežina čestitamo tudi mi inse ji oproščamo za neljubo napako, ki se je vrinila v včerajšnji napovedi praznika.
Na sliki: nabrežinska godba med koncertom, v okviru pa Pavel Berzulja (levo) čestita predsedniku godbe Karlu Gabrovcu.
V prometni nesreči pri Trebčah hudo ranjeno dekle iz Saleža
Zastrupil ju je plin, ki je uhajal iz zunanjih cevi
Delavci mestnega podjetja Acega rešili življenje priletnih sester
Črni kronist, navadno beleži nesreče, ki jih povzroči zahrbtni plin v zimskih mesecih, ko se zapiramo v ogrevana stanovanja. Usoda pa je hotela, da sta dve priletni sestri, 79-letna Anita Salmone in 78-letna Lisetta, soočili z nevarnostjo uhajajočega plina včeraj zjutraj, ko je sijalo že pravo poletno sonce.
Nezgodo so prvi opazili delavci mestnega podjetja ACEGA, ki v Ulici Biasoletto popravljajo zunanjo napeljavo, oziroma cevi, iz katerih je uhajal plin. Okrog 11. ure so v stanovanju našli obe ženski in ugotovili, da je stanje Anite Salmone že kritično. Poklicali so rešilec, ki je ženski odpeljal v glavno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da je ženska v komi zaradi zastrupitve s plinom, njena sestra Lisetta pa je dajala znake neprisebnosti in so jo obdržali na opazovanju. V teku je preiskava, da bi ugotovili, kako je do nesreče prišlo.
Prijeli tatu
Še tako izkušenemu zmikavtu včasih spodleti in prav tako se je zgodilo 18-letnemu Villiju Rasmanu, ki je že star znanec policije. V petek zvečer se mu je zaskominalo po motornem kolesu, ki je last 15-letne Federice Frac-
hlich iz Ulice Gatteri 17. Mimoidoči so opazili mladeniča, ki je skušal nasilno sneti varovalno verigo z vozila, in obvestili policijo, ki je takoj posegla. Povratnik Rasman je ta čas za zapahi, vozilo pa so vrnili lastnici.
• Po vsej verjetnosti gre za razočarane dijake. Na italijanskem navtičnem zavodu so se namreč že drugo noč zapored neznanci znesli nad šolskim poslopjem, kjer so med drugim prav te dni v teku popravila. Včeraj zjutraj je ravnatelj šole opazil nekaj razbitih šip, do katerih so se nepridipravi povzpeli pa zidarskem odru.
V petek okrog 23. ure so v tržaško glavno bolnišnico sprejeli 21-letno Nežico Milič iz Saleža 85, ki se je hudo ponesrečila v bližini športnega igrišča pri Trebčah. Skupaj s prijateljico Sonjo Milič, ki stanuje v Repnu 15, sta nekaj časa prej bili sprejeli povabilo dveh mladeničev, ki sta se vsak s svojim motornim kolesom ponudila, da ju peljeta malo naokrog. Nežica Milič je tako sedla na vespo 125, toda vožnja se je zanjo kmalu končala. Mladenič, čigar imena prometna policija ni sporočila, je namreč izgubil nadzorstvo nad vozilom, tako da je dekle padlo na asfalt, pri tem pa se je hudo udarilo v glavo, zaradi česar je krvavelo iz levega ušesa.
Ponesrečenko so v glavno bolnišnico odpeljali z zasebnim avtomobilom, kasneje pa z rešilcem na nevrokirurški oddelek na Katinaro. Dekle je bilo v globoki komi in še ob sprejemu v ka-tinarsko bolnišnico ni prišlo k zavesti. Takoj je bilo razvidno, da je njeno zdravstveno stanje zaskrbljujoče. Zdravniki so si zato pridržali prognozo.
Sedem Tanzanijcev napotili domov
Dolga pot sedmih mladeničev, ki so se neznano kje ilegalno vkrcali na italijansko tovorno ladjo Merzario Arca-dio, se je neslavno končala v tržaškem pristanišču. Že v Ravenni je namreč kapitan ladje opazil, da se pod palubo suče nekaj sumljivih oseb, ki jih je nato vse do Trsta držal na muhi. Tu je takoj po pristanku obvestil luško policijo, ki je kmalu ugotovila, da gre za Tanzanijce, ki so se nameravali na nezakonit način izseliti iz domovine. Eden je med potjo lažje zbolel, tako da so mu v tržaškem pristanišču nudili zdravniško pomoč, vendar je šlo za navadno gripo. Mladeniče so že sinoči napotili nazaj v Tanzanijo,
Lačni doberman si je sam pomagal...
Pes je sicer najboljši človekov prijatelj, žal pa največkrat ne moremo trditi obratno. Že majhen cucek je v stanovanju prikrajšan za marsikaj, ko pa gre za čistokrvnega dobermana, ki ga gospodar pusti samega doma, je razumljivo, da mu prej ko slej popustijo živci. Psu namreč. '25-letna lleana Signoretto, ki biva v Ulici Matteotti 38. se je, kot kaže, odpravila za konec tedna na izlet. V stanovanju je pustila orjaškega psa, ki si bojda ne zna sam pripraviti hrane. V znak protestu je začel lajati in rohneti po prostorih, tako da je vzbudil pozornost soseske, ki se je obrnila na orožnike. Slednji so res prišli na kraj in našli sestradanega kužo, ki si je želodčne krče omilil z grizenjem pohištva in opreme. V domačem hladilniku je bilo hrane tudi pasje na pretek, a kaj, ko se kuža ni znašel. Psa so oddali v varstvo ustanovi za zaščito štirinožcev ENPA.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Rože Udovič por. Kuret
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala nosilcem krste, darovalcem cvetja, g. župniku ter osebju in staršem otrok vrtca iz Ric-manj,
SVOJCI
Ricmanje, Koper, 14. junija 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so tako sočutno in množično počastili spomin našega dragega
Angela Miliča
in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala nosilcem krste, domačemu moškemu pevskemu zboru, zboru Vasilij Mirk, Godbi na pihala s Proseka, govorniku, župniku, cerkvenemu zboru in vsem darovalcem cvetja.
SVOJCI
Salež, Zgonik, 14. junija 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob boleči izgubi naše drage žene, mame, none in sestre
Zore Tretjak roj. Tretjak
Posebna zahvala darovalcem cvetja, vaškim organizacijam in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Družine Tretjak, Sedmak in Bezin
Križ, 14. junija 1987
ZAHVALA
Ob izgubi najine drage
Brune Visintin
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali.
Mož in brat
Bazovica, 14. junija 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Bogomira Sirka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in sočustvovali z nami. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru Vesna, gospodu Ignaciju Oti, govornikoma, nosilcem krste, organizacijam, osebju sanatorija Pineta del Carso, darovalcem cvetja in gospe Fani.
SVOJCI
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre
Pavle Zore Fabjan vd. Mršnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 14. junija 1987
Medrazredni svet osn. šole Bazoviški junaki v Rojanu izreka ob izgubi predragega očeta učiteljici gospe Mariji Batagelj globoko sožalje.
Godbeno društvo NABREŽINA
prireja danes, 14. junija, na igrišču Sokola v Nabrežini
PRAZNIK OB 90. OBLETNICI NABREŽINSKE GODBE
Danes,: ob 16.00 promenadni koncert godb iz DOLINE, DOBERDOBA, KRIŽA, POSTOJNE, PROSEKA, RICMANJ, TURRIACA in NABREŽINE z nabrežinskega trga na prireditveni prostor, kjer bo koncert sodelujočih godb; zvečer ples z ansamblom TAIMS.
V primeru slabega vremena se bo današnji koncert odvijal v občinski telovadnici, praznik pa bo še jutri, 15. t. m.
KD F. VENTURINI
SAG RA na Krmenki
□ DANES, 14. t. m.: ob 10. uri odprtje kioskov. Ob 17. uri KULTURNI PROGRAM: godba na pihala SPINČIČI iz Kastava pri Reki, ženska pevska skupina ŠAVRINKE iz Dekanov, mladinska folklorna skupina LIPA iz Kokrice pri Kranju. Zvečer PLES.
; JUTRI, 15. t. m.: ob 16. uri odprtje kioskov. Od 20. do 24. ure PLES.
Oba večera ples z ansamblom POMLAD — Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru.
VABLJENI!
F. Prešeren, mladina in vaške organizacije iz Boljunca priredijo
20. - 21. - 22. junija ŠAGRO NA GORICI
Vabljeni!
GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev šole glasbene matice
V četrtek, 18. junija 1987, ob 20.30
v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili
Karen Cossutta, Tomaž Fabec, Pavel Furlani, Aljoša Saksida, Beatrice Zonta - klavir; Taisja Kodrič - violina; Aleksi Jercog, Fulvio Jurincich, Aleksej Mahnič - harmonika; Elena Parovel, Martina Ozbič - duo flavt; Aleksi Jercog, Aleksej Mahnič - duo harmonik; Fulvio Jurincich, Aleš Stefančič, Aleksej Mahnič, Davorin Salvi, Davorin Bandi -kvintet harmonik.
Vabljeni!
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
Danes ob 18. uri (red S) simfonični koncert. Dirigent Herbert GEITZEN, solista Andrea TRAUBOTH in Thomas HAM-PSON.
kino
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 La storia infinita, fant., ZRN 1984, 94'; r. Wolfgang Petersen; i. Barret Oliver, Noah Hathaway
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woddy Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Un uomo e una donna... venti anni dopo, dram., Fr. 1986, 120'; r. Claude Lelouch; i. Anouk Aimee, Jean-Louis Trintignant.
FENICE - 17.00, 22.15 The Barbarians, fant.-akc., It. 1987, 89’; r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Trappola mortale, dram., ZDA 1981, 100'; r. Sid-ney Lumet; i. Michael Caine, Christop-her Reeve.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Gli avven-turieri della citta perduta, pust., ZDA 1986, 100'; i. Richard Chamberlain, Sharon Stone
MIGNON - 16.30, 22.15 I guerrieri del sole, pust.
G RATTACIELO - 17.00, 22.15 Dimensio-
n p tprrnrp srh
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La portie-ra d'albergo, □ □.
EDEN - 15.30, 22.00 Supermaschio per mogli viziose, porn., □ □
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 II tempio di fuoco, dram., ZDA 1986, 100'; r. Jack Lee Thompson; i. Chuk Norris, Lou Gossett jr.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; r. Walt Disney.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 True stori-es, kom., ZDA 1986, 100'; r. David Byr-ne; i. David Byrne, John Goodman.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Nig-htmare 3 - i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100’; r. Chuck Russel; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette.
RADIO - 15.30, 21.30 Ti voglio nuda e bagnata, porn., □ □ ,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □.
GLASBENA
MATICA
TRST
šolsko leto 1986/87
ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE V torek, 16. junija 1987, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi Trg Panfili
Simona Slokar - violončelo; Miran Košuta - klarinet;
Šolski godalni orkester - dirigent: Borut Logar
prof. Mojca Šiškovič, prof. Ravel Kodrič - klavirska spremljava.
Vabljeni!
KD I. GRUDEN
priredi v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v stari štivanski cerkvi
ZAKLJUČNI CELOVEČERNI KONCERT
DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA I. GRUDEN
Dirigent M. SLOSAR
Vabljeni!
šolske vesti
Na srednjih šolah I. Cankar in S. Gregorčič v Dolini je odprto vpisovanje na .tečaj 150 ur za šolsko leto 1987/88. Na tečaj se lahko vpiše vsakdo, ki nima diplome nižje srednje šole in bi to rad dosegel ter je že izpolnil 16. leto starosti. Vpisovanje se zaključi 7. julija. Izjemoma je možen vpis do 10. septembra.
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 od jutri, 15. junija, do 7. julija 1987.
izleti
SKD Vigred v Šempolaju priredi 21. t. m. izlet v Avstrijo na Belo jezero (Weis-sensee). Za informacije in vpisovanja tel. 200377. Vabljeni!
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
organizira 21. junija izlet v Belo krajino. Program: malica v Metliki, ogled belokranjske obrti v Adlešičih, pokušnja medu in medice, nato kosilo, popoldne ogled nastopa folklorne skupine s prikazom belokranjskih rekov in pesmi, po nastopu bomo lahko zaplesali ob zvoku tamburic, nato povratek domov. Cena izleta
45.000	lir. Vpisovanje pri Zorki Auer -tel. 228463 in pri Mariji Zahar - tel. 228494.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja skupno s člani Prirodoslovnega društva Slovenije v nedeljo, 21. junija, STROKOVNO EKSKURZIJO V DOLINO DRAGONJE. Predviden je tudi ogled Sečoveljskih solin. Zbirališče na trgu pred sodnijo v Trstu ob 8.15 ali v Koštaboni (pred trgovino) ob 9.30. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Člani vaške skupnosti Trnovca
se najprisrčneje zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k odličnemu uspehu 5. vaškega praznika.
TIBO MORVAI
Čebelarsko društvo Sežana
PRODAJA MEDA IN OSTALIH ČEBELNIH IZDELKOV
SEŽANA - Cankarjeva 1 Tel. 72778
PD KOLONKOVEC - Ženjan
prireja
v soboto, 20., in v nedeljo, 21. junija
4. RAZSTAVO DOMAČIH VIN
Na ogled tudi razstava kmetijskega orodja v miniaturi.
Zabaval vas bo ansambel ZVEZDE.
V torek, 23. 6., tradicionalno KRESOVANJE s kulturnim programom.
Krožek mladih komunistov
priredi v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Križu na prostem
ZAKLJUČNI SEZONSKI PLES
z ansamblom FARAONI.
Vstop prost
Zaslužek večera je namenjen popravilu Ljudskega doma.
V primeru slabega vremena bo ples v Ljudskem domu.
razna obvestila
TPPZ P. Tomažič obvešča člane, da bo 400. nastop danes, 14. t. m., na Barki v Brkinih ob 15. uri ob otvoritvi spomenika padlim. Vsem članom priporočamo prisotnost in točnost.
SKD I. Gruden - Nabrežina priredi POLETNO SREDIŠČE od 13. do 25. julija na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Namenjeno je otrokom od 3. do 11. leta starosti. Starši naj prijavijo svoje otroke s prijavnico, ki je že bila porazdeljena po šolah in vrtcih ali pa naj se zglasijo med 9. in 13. uro na št. 200241.
Slovenska zamejska skavtska organizacija prireja danes, 14. junija, ORIENTACIJSKI POHOD PO KRASU za vejo IZVOD. Začetek z mašo v Samatorci ob 9. uri, predviden konec ob 18. uri v okolici Opčin.
čestitke_______________
STOJAN praznuje danes v Repnu svoj praznik. Vse najboljše, predvsem obilo zdravja mu želijo mama, tata, brat Goran in nona.
Jutri bo praznoval 60. rojstni dan nono OSKAR. Koš poljubčkov mu pošiljajo vnuki Danja, Jara in Gregor.
razstave
V	tržaški občinski galeriji bo do
25. t. m. retrospektivna razstava slikarja ADRIANA BURGHERJA.
V	galeriji Cartesius je odprta skupinska razstava, ki bo trajala do 30. junija.
V	galeriji MINERVA bo do 24. t. m. razstavljala svoja dela slikarka ELET-TRA METALLINO'.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	dvorani BARBACAN - Trg Bar-bacan 4 - bo od 17. do 30. t. m. razstavljal svoja dela slikar EMIDIO BREDITA'. Otvoritev bo v sredo, 17. t. m., ob 18. uri.
V	TK Galeriji razstavljajo svoja dela CARLO DEGHENHARDT, AL-VARO PETRICIG, MICHELE VONČINI in VASCO PETRICIG.
prispevki
Ob sedmi obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Draga Pahorja daruje družina v njegov spomin 25.000 lir za KD I. Grbec, 25.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, 25.000 lir za tabornike Rodu Modrega vala in 25.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grobova Zore Tretjak in prijatelja ter soborca Bogomira Sirka daruje Dušan Kušuta z družino
30.000	lir za vzdrževanje Doma A. Sirk in
30.000	lir za Ljudski dom v Križu.
V	spomin na drago Milevo Pertot - Rehar daruje Marija Krečič - Gambrini
20.000	lir za MPZ Milan Pertot.
V	spomin na drago sestrično Milevo Pertot - Rehar darujeta Jelica in Vlasta
50.000	lir za TPK Sirena in 50.000 lir za MPZ Milan Pertot.
V	spomin na Angela Miliča darujeta Avgust in Marija Castellani 20.000 lir za SPDT.
V	spomin na Rožo Udovič iz Ricmanj darujejo nosilci krste 50.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
V	spomin na Stanislava Cingerla darujeta Marina in Žarko 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Stanka Cingerla darujeta Miranda in Renato Blažon 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Pepija Budina daruje Albin Kralj 15.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda.
Ob 20. obletnici smrti nepozabne mame in none Antonije Ferluge daruje hči Karmela z družino 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob zaključku telovadne sezone darujejo telovadke Adrie 82.500 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
Viktor Stopar, Leo Kralj in Just Fabjan darujejo 35.000 lir za smučarski klub Devin.
Namesto cvetja na grob tete Zore Tretjak darujeta Norma in Katjuša 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu in
50.000	lir za ŠD Mladina.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 14. junija
VALERIJ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 23.58 in zatone ob 7.35.
Jutri, PONEDELJEK, 15. junija
VID
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodni, vlaga 63-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Marino, Den-nis Turio, Sara Godez, Giuglio Valenti in Mara Mercadante.
UMRLI SO: 84-letna Angela Benci, 93-letna Libera Da Giau, 63-letna Alma Zula, 82-letna Maria Brecelj, 92-letni Gi-orgio Salvatore Tamaro, 90-letni Giuseppe Tomasi, 81-letna Maria Pinzan vd. Vi-sintin, 80-letni Giovanni Podgornik, 81-letna Adele Prelc vd. Bari, 86-letni Luigi Deste in 75-letna Bernarda Ličen vd. Bortolotti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 14. junija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13. ure in od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. junija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. delUstria 35, Mi-ramarski drevored 117 JBarkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. delUstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
59	37	24	2	49
72	52	84	75	41
15	29	25	30	86
28	46	66	57	78
56	46	29	60	1
5	20	55	77	35
81	2	45	89	76
55	62	49	75	16
27	72	43	46	44
83	18	7	5	22
ENALOTTO
X 2 1	1X1	2X1	212
KVOTE:
12	27.639.000 lir
11	873.000 lir
10	88.000 lir
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče nastope: jutri, 15. t. m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu; v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Sekcija KPI Z. Kralj Trebče - Padriče - Gropada prireja še danes na Griži v Trebčah FESTIVAL UNITA' IN DELA. Zvečer ples z ansamblom L. Furlana.
SKD Barkovlje in pevski zbor M. Pertot vabita na počastitev spomina skladatelja MILANA PERTOTA danes, 14. t. m., ob 18. uri pred hišo od "Pjendlovih" pri Štakih (Ul. della Mandria).
_________mali oglasi_______________
KUPIM hišo ali stanovanje po možnosti v Barkovljah. Tel. 0481/85112 v večernih urah.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO —
Trst,. Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - tel. 774090 - Trst. Mala trgovina za vse okuse po ugodnih cenah, nudi dragocena darila za vse svečane priložnosti.
PANDO 30, bele barve, v odličnem stanju, ugodno prodam za 3.600.000 lir. Tel. 52277 ob urah obedov.
PRODAM motorno kolo honda NS 125 F po ugodni ceni. Tel. 227281.
PRODAJAMO hišo, skedenj in hlev pri Črncih na Vrhu. Tel. 0481/92103.
STAREJŠI VDOVEC išče dobro in pošteno gospodinjo, ki bi pri njem stanovala in zanj skrbela. Tel. 040/575436.
STAR KRUH za krmo prodajamo po ugodni ceni. Telefonirati v jutranjih urah na št. 763812.
V DOLU NA PALKIŠČU je odprl osmico Ettore Moro. Toči belo in črno vino.
PODJETJE išče osebo z znanjem knjigovodstva. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Knjigovodstvo".
MINI MINOR MAVFAIR, letnik oktober '84, v odličnem stanju, prevoženih
26.000	km, proda privatnik po ugodni ceni. Tel. 040/213688.
VESPO 125 ET 3, letnik '82, svetlomodre barve, prevoženih le 9.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. 910835.
GOSTILNA NA GORIŠKEM išče natakarico z znanjem slovenščine, po možnosti srbohrvaščine in nemščine. Tel. 0481/20595.
OTOK PAG - nove eno- ali dvosobne apartmaje daje v najem Ivan Fumič, Mandre, pošta Kolan, tel. 003851/898118.
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso nudi privatno vodenje obveznih knjig malih obratov po ugodni ceni. Tel. 226228 ob uri obedov.
DAJEM V NAJEM prostorno hišo v kraju Raklja, 25 km od Pulja nad reškim kanalom. Hišo, primerno za oddih, obdajata veliko dvorišče in sadovnjak. Do morja je 15 minut hoje, plaža je čudovita, obširna, primerna za ribolov in jadranje. Tel. 003852/33881 do 15. ure ali 003852/22287 po 15. uri.
PRODAM 4-sobno stanovanje v Nabrežini. Tel. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah št. 22/D. Toči belo in črno vino.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
TRŽAŠKA KNJIGARNA ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
POD OBOKOM ČAROBNIM
Ljubka Šorli
Zlatka Obid Lokatos
OB VODI IN KRUHU
Izid dveh pesniških knjig domačih ustvarjalk je razlog za predstavitveno srečanje, ki bo na atrijskem dvorišču Tržaške knjigarne, Ul. sv. Frančiška 20, in sicer v sredo, 17 junija, ob 18.30. LJUBKO ŠORLI bo predstavil prof. FRANCE BERNIK,
ZLATKO OBID LOKATOS pa prof. ZORA TAVČAR.
Pesmi bo bral Andrej Pisani, praznično vzdušje pa bo dopolnila izvedba nove skladbe Marka Ozbiča, ki jo na flavtah izvajajo Maria Laura Deponte, Daniela Brussolo in Caterina Goriup.
PRISRČNO VABUENI!
	
menjalnica	12. 6. 1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank ., Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1285.—
721.
213—
637-
34,—
2125.—
1910,—
185-
9,—
930,—
Japonski jen.......
Švicarski frank ___
Avstrijski šiling .... Norveška krona ...
Švedska krona......
Portugalski eskudo Španska peseta — Avstralski dolar ...
Debeli dinar.......
Drobni dinar.......
8.50 870. -102-190. — 203.—
8.50
9.50 880,—
1.85
1.95
Dfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE bUllVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
nedeljski televizijski in radijski sporedi

n ram______________________________
9.00	Maša
12.55	Nabožna oddaja
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto TV
14.00	Film: La montagna dei sette fal-chi (pust., ZDA 1951, r. W. Die-terle, i. A. Ladd, L. Scott)
15.30	Risanka: Tao Tao
16.00	Nanizanka: Robin Hood
17.00	Risanka: Moncicci
17.25	Športni vesti
17.35	Nanizanka: L amico Gipsy
18.00	Risanka: grisu il draghetto
18.20	Športne vesti: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: La banda delle Irittelle di mele n. 2 (kom., ZDA 1977, r. V. Mc Eveety, i. T. Conway)
22.05	Športna nedelja
22.25	Nogomet: Pokal Los Angeles Gold Cup, Guadalajara-Dundee (prenos iz Los Angelesa)
0.25 Dnevnik
0.25 Košarka: Evropsko prvenstvo - finale za 1. in 2. mesto SZ-Grčija (posredni prenos)
RAI 2_____________________
8.30	Nan.: II brivido dell imprevisto
9.00	Otroška oddaja: Buongiorno do-menica
10.00	Nan.: La mia terra tra i boschi
10.25	Nanizanka: Cuore e batticuore
11.10	Film: Margherita Gauthier
(dram., ZDA 1936, r. George Cu-kor, i. Greta Garbo, Robert Tay-lor, Lionel Barrymore)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Športna oddaja: Studio & Stadio
16.50	Film: OSS 117 minaccia Bangkok (dram., Fr. 1964, r. An-dre Hunebelle, i. Kerwin Mat-thews, Anna Maria Pierangeli)
18.50	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.25	Nogomet: Pokal Los Angeles Mehika-Roma (iz Los Angelesa)
22.15	Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: lo Aliče
23.15	Inf. odd.: Protestantizem
23.45	Dokumentarec: Obnova in posodabljanje muzejev
rA rai s
11.55	Filmske novosti
12.00	Športni prenosi: plavanje, motociklizem - Velika nagrada Jugoslavije (neposredni prenos z Grobnika), tenis, motokros
17.20	Film: Ercole contro i tiranni di Babilonia (mit., It. 1964, r. Dome-nico Paolella, i. Rock Stevens, Mario Petri)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Deželne športne vesti
19.45	Glasbena oddaja: Di gei mušica
20.30	Športa oddaja - Domenica gol
21.30	Film: Sherlock Holmes, soluzio-ne 7% (kom., VB 1976, r. Herbert Ross, i. Nicol Williamson, Alan Arkin, Robert Duvall, Laurence Olivier, Vanessa Redgrave, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35	Film (2. del)
23.35	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
0.20 Dnevnik
0.25 Dnevnik - deželne vesti
{fr RTV Ljubljana________________
8.50	Poročila
8.55	Otroška matineja: Živ žav, 9.50 Lutke in lutki
9.55	Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 6. dela)
10.25	Tedenski zabavnik (pon.)
11.25	Domači ansambli: Henčkov ansambel (povezuje Tone Gašpe-rič, red. Marjan Stare)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.20	Nadaljevanka: Zemlja in mlin (G. Coulonges, Fr., 2.del)
16.15	Film: Odprti poker (ZDA 1968, r. Hanry Hathaway, i. Dean Martin, Robert Mitchum)
17.55	Variete: TV kavarna, gosta Marjana Držaj in Andrej Šifrer
18.45	Risanka
19.00	Danes. Kino
19.10	Turistični nagelj - Neža
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Vroče plače (Zdel)
21.10	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato Zdravo
I pW) TV Koper
14.00	Športni pregled: motociklizem Gran Prix YU (prenos z Grobni-aka); veslanje - mednarodna regata (prenos z Belda); košarka
SZ-Grčija, finale EP (neposredni prenos iz Aten)
21.00	Politična rubrika: Sedemdni
21.25 Film: Tatort (krim.)
23.15	Dokumentarec: O Etruščanih
RADIO OPČINE bo danes ob 15.30 oddajal posnetke s prisrčnega in zanimivega pesniškega večera v Dolini, na katerem so sodelovali Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček. Posnetek zaključuje razgovor pesnikov s predstavniki Radia Opčine o zanimivih in aktualnih temah.
ifg] CANALE 5
8.30
9.15
10.00
11.25
12.55
14.00
14.45
17.30
19.30
20.30
22.30
23.15
Nanizanka: La grande vallata
Nabožna oddaja Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče Informativni oddaji: Anteprima, 11.50 Pun-to 7
Glasbena oddaja: Su-perclassifica show Film: Scusi, dov'e il fronte? (kom., ZDA 1970, r in i. Jerry Lev/is, Jan Murray)
Film: Irma va a Holly-wood (kom., ZDA 1950, r. H. VValker, i. J. Le-wis)
Nanizanki: Fifty Fifty,
18.30	Trauma Center Glasbena oddaja: Sor-risi Superstar Film: Prole e baci (kom., It. 1987, r. Ros-sella e Simona Izzo, i. Simona Izzo, Ricky Tognazzi)
Aktualnosti: Network
Europa
Nanizanke: Mc Gru-der e Loud, 0.15 Squ-adra speciale, 1.15 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Piccolo alpino (pust., It. 1940, r. Oreste Blancoli)
10.15	Nanizanki: Strega per amore, 10.45 Giorno pergiorno
11.15	Aktualnosti: Parla-mento in
12.10 Nan.: Cassie & Co
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 15.50 Alla ricerca di un sogno, 16.45 Arniči per la pel-le, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Attenti alle ve-dove (kom., ZDA 1959, r. Richard Ouine, i. Doris Day, Jack Lemmon)
23.25 Film: Rapporto al capo dela polizia (dram., ZDA 1974, r. Milton Katselas, i. Michael Moriarty)
0.35 Nanizanki: Ironside, 1.25 Switch
ff) ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, Popples, Us of Archie
10.30 Športni oddaji: Šport ZDA, 13.00 Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Domenica Deejay
16.15	Nanizanki: Master,
17.15	Luomo di Singa-pore
18.10	Informativna oddaja: Controcorrente
19.00	Risanke: Jem, Alvin show, Droids adventu-res, I Puffi
20.30	Variete: Che piacere averti qui
23.00	Filmske novosti
23.45	Film: L'ulro del silen-
zio (dram., ZDA 1968, r. Robert Ellis Miller, i. Alan Arkin)
TELEPADOVA
8.30	Sejem: Gran Bazar
13.00	Rubrika o trgovini in turizmu
13.30	Dražba: Roba da matti
14.30	Rubrika o prehrani
15.00	Tedenska rubrika: Magnetoterapija
15.30	Nad.: Capitani e re
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Tekkaman, Tran-sformers, Kyashan il superman, Gašper, Top cat
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Facce per Linfer-no (akcij. ZDA 1968, r. John Guillermin, i. George Peppard)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
24.00	Nočni film: Attento Gringo ... e tornato Sabata! (vestern, It. 1972, r. Alfonso Balcazar Granda, i. Vittorio E. Richelmy)
T ^	TELEFRIULI
11.10 Medicinska rubrika: Sanita oggi
11.45 Sejem: Da ali ne
13.30	Oddaja o poljedelstvu
14.00	Nanizanki: The Bold Ones, 15.00 L'uomo e la citta
16.00	Glas. od.: Musič box
19.00	Šport: izidi in komentarji
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
21.00	Športna oddaja
22.15 Film: Rašcel fifi (kom., It. 1956, r. Guido Leoni, i. Renato Rascel)
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s Sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Potovanje v Tadžetakomo (Tome Arsovski, dram. Katarina Minatti); 10.45 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon (oddaja iz Benečije);
12.45	Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10-19.00 Glasbene skice;
14.10	Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom, podatki in komentarji s športnih igrišč, telefonski razgovori in nagradno tekmovanje med poslušalci; 17.00 Iz šolskega sveta: natečaj Odprta vrata; 17.30 Športne vesti.
LJUBLJANA
5.00,	6.00-, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Veseli tobogan;
9.05	Še pomnite, tovariši; 10.05 Prizma - optimizma; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Reportaža;
15.30	Medigra; 15.40 Oktet bratov Pirnat; 16.05 Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset (vodi Iztok Jelačin); 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mari-ka in Drejček; 14.30 Poročila, podatki in komentarji s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek; 19.00 Nočni program - prenos Radia Ljubljane.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Devnik; 10.30, 13.30,
17.30	Poročila; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Šport; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; .11.35 Orkester Casadei;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka; 15.00 Dance parade; 16.00 Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti;
19.30	Šport; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
9.30	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Z dolinskega pesniškega večera Pesmi štirih; med oddajami glasba.
IIIIII!
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
lili
in
lili
C
RAI 1
	T	RAI 2	1	RAI 3	fr RTV Ljubljana		^ TV Koper
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca? (vodi Enrica Bonaccorti)
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Davanajst ur neposrednega prenosa o volilnih izidih, vmes glasbena oddaja Marisa, La Nuit
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
11.15
13.00
13.25
13.30
19.35
19.45
20.15
20.30
Nadaljevanka: Un pezzo di ciel [David Janina, r. Franz Pete wirth, i. Dana Vavrova, Pete Bongartz, Aviva Joel)
Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik - zanimivosti Neposredni prenos o volilni izidih
Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti.
Neposredni prenos o volilni izidih
Lilli Gruber bo z Giampierom Mug-hinijem vodila zabavni del oddaje
13.30	Tečaj ruščine (besedilo so napisale Lucetta Negarville, Ljudmila Krasnokutskaja in Rossanna Platone)
14.00	Informativna oddaja: podatki, informacije, komentarji, humoreske, prireditve s prenosom iz raznih krajev v Italiji
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.45	Film: Sento che mi sta succe-dendo gualcosa (kom., ZDA 1969, r. Stuart Rosenberg, i. Jack Lemmon, Catherine Deneuve, Peter Lawford, Jack Weston, Charles Boyer, 1. del)
20.35	Dnevnik - kratke vesti
20.40	Film: Sento che mi sta succe-dendo gualcosa, 2 del
21.30	Dnevnik - volitve
22.20	Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.05	Deželni dnevnik - volitve
24.00	Film: La macchina ammazzacat-tivi (kom., It. 1952, r. Roberto Rossellini, i. Marilyn Buffard, Giovanni Amato)
17.30	Poročila
17.35	Nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva (lO.del)
18.05	Oddaja o zborovskem petju: o mladinskih zborih na tekmovanju MPZ Zagorje '86 (11. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik in poročilo s seje CK ZKS
20.05	Nadaljevanka: Pogrešam ga (Fr., r. Jacgues Doniol-Valcroze, i. Catherine Spaak, Didier Fla-mand, 2. del)
21.05	Aktualno: Omizje - Pogovor s predsednikom predsedstva CKZKS Milanom Kučanom o idejnih vprašanjih, ki jih odpira današnji trenutek, in o dilemah razvoja slovenske in jugoslovanske družbe
22.30	Dnevnik
23.00	Zabavna oddaja: Poletna noč
23.25 Angleška nanizanka: Sherlock
Holmes, ob koncu angleški humoristični niz Alo, alo
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Rubrika: Start
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Prvi volilni rezultati TRST — Lojze Spacal 80-letnik TRST — Ob predstavitvi kasete s posnetki diatonične harmonike, razgovor z Julijanom Strajnarjem TSRT — Občni zbor ZSŠDI Ponedeljkov športni pregled
19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Športni ponedeljek - tedenski pregled športnih dogodkov 20.25 TV novice
20.30	Film: Ascensore per una rapina (dram., r. Paul Krashy, i. James Farentino, Mirna Loy)
21.50	TVD Vsedanes	.	'
22.05	Rubrika: Zdravnik in pacient
22.45	Nanizanka: Hazell
iji] CANALE 5
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.10	Nadaljevanki: Aliče,
9.40	Aspettando doma-ni, 10.10 General Hos-pital, 10.40 Arcibaldo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljev.: Sentieri
14.30	Film: Il favorito della grande regina (zgod., ZDA 1955, r. Henry Koster, i. Bette Davis, Richard Todd, Joan Collins)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Love Boat
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Ecco noi per esempio (kom., It. 1977, r. Sergio Corbucci, i. Adriano Celentano, Renato Pozzetto)
22.45	Tednik: Tivu Tivu
0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
H1*? RETEOUATTRO |
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amore, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
v 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Puccini (biogr., It. 1953, r. Carmine Gallone, i. Gabriele Ferzetti, Marta Toren, Paolo Stoppa)
22.50 Film: Yakuza (dram., ZDA 1975, r. Sidney Pollack, i. Robert Mitchum, Ken Takakura)
0.55 Filmski tednik
1.30	Nanizanka: Ironside
ITALIA 1_______
8.30	TV film: Il giorno della passione di Cristo (zgod., ZDA 1980, i. Chris Šarandon, Colin Blakely)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia
Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy, 20.00 Pollyan-na
20.30	Nadaljevanka: Alla conguis.ta del West
22.10	Košarka: prvenstvo NBA
0.35 Film: Ouando i dino-sauri si mordevano la coda (pust., V.B. 1969, r. Val Guest, i. Victoria Vetri, Robin Hawdon.
raillsM TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	N,ad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Nan.: Ellery Queen
20.30	Film: L'ucello migra-tore (kom., It 1972, r. Sergio Vanzina, i. Ros-sana Podesta, Lando Buzzanca)
22.30	Šport: catch
23.30	Film:	Il brigante
(dram., It. 1961, r. Renato Castellani, i. Adel-mo Di Fraia)
1.00 Nanizanka: Alla con-guista dellOregon
^ TELEFRIULI
13.30	Nog. tekma B lige: Parma-Triestina
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadaljev.: Giovanni da una madre alLaltra
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
20.30	Film: Cappello a cilin-dro (glas., ZDA 1935, i. F. Astaire, G. Rogers)
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika
19.30	Dogodki in odmevi
19.45 Športna rubrika
23.15 Športna rubrika (pon.)
23:45 Dogodki in odmevi
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pričevanja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti, mozaik;
13.20	Revija Primorska poje 87; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Janez Bitenc - Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbene skice: 16.00 Osebno;
17.10	Mi in glasba: Kvartet violončelov: Matija Lorenz, Ivan Šoštarič, Tanja Babnik, Klemen Hvala; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba; 22.30 in
24.00	Komentar o volitvah in intervjuji z izvoljenimi kandidati.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja;
8.40	Pesmica; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Znano in priljubljeno;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Križem-kraž; 14.05 Zbori; 14.30 Glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Alpski kvintet; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simf. glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Lit. nokturno; 23.05 Glasba; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Melodije morja in sonca;
14.40	Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športna poročila in dogodki; 17.40 Naši zbori pojo; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka ; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Gallet-ti; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Pogovor s psihologinjo; 16.33 Blitz; 17.00 Bub-bling; 18.00 Pulj kliče Koper; 19.00 Made in Yu; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Glasbena oddaja s skupino Big Ben; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Volitve '87: rezultati in komentarji.
Dve prvi nagradi
Lep uspeh goriških fotografov na natečajih v Novi Gorici
Potrebno je strnjeno glasovanje za slovenske kandidate
Slovenci danes s preferenčnimi glasovi dokažimo voljo za dosego naših pravic
Volilna kampanja je mimo nas. Na televizijskih ekranih so se še enkrat, zadnjič, v petek zvečer, oglasili prvaki strank. Prav tako so utišali kandidati, ki so marsikdaj na trgih ali v dvoranah govorili peščici poslušalcev, največkrat že prej prepričanim somišljenikom in prijateljem, ali pa novinarjem, ki smo na teh zborovanjih bili iz dolžnostnih razlogov.
Te volitve so zares šle mimo brez navideznega velikega zanimanja širših plastih volivcev. To smo opazili še zlasti na Goriškem, kjer so več uspeha imeli domači kandidati kot pa tisti maloštevilni vsedržavni prvaki, ki so se ojunačili ter prišli v Gorico, Tržič ali Gradež. Govoriti pred praznim trgom ali pred napol prazno še tako majhno dvoranico ni najbrž najbolj prijetno. To velja za vse stranke, nobena ni tu izvzeta.
Bilo pa je več osebne propagande posameznih kandidatov, ki jim seveda gre za osebni prestiž znotraj svoje stranke.
Pri nas na Goriškem ni bilo zaradi tega niti tistih velikih protislovenskih izpadov o katerih smo brali, da so se dogajali v sosednem Trstu. Le tukajšnja Lega nazionale je skušala pridobiti na svojo stran kandidate, pa ji je to spodletelo, saj so se ji odvzvali le nekateri maloštevilni, nekateri najbrž prepričani v svoje protislovenstvo, drugi pa le zaradi tega ker se jim je najbrž zdelo, da bodo tako dobili kak preferenčni glas.
Težko je reči kako se bodo danes in jutri odločali slovenski volivci, tudi upoštevajoč nekatere odmeve dogajanja na Tržaškem, in nerešene notranje spore v marsikaterem slovenskem kro-
gu. Ni naš namen tu obnavljati polemik prejšnjih dni in tednov. Najbrž bo kar res, da se bodo slovenski volivci tudi tokrat, kot že ob podobnih prejšnjih priložnostih, odločili, da dajo svoj glas Komunistični partiji, Socialistični stranki in Sardinski stranki, na katere listi nastopajo kandidati Slovenske skupnosti.
V Gorici so vse tri stranke poudarile pomen globalne zaščite za Slovence. Komunisti so o tem stalno in s poudarkom obveščali tako slovensko kot italijansko javnost. Prav tako so z zahtevo po zaščitnem zakonu nastopali na
Goriškem socialistični govorniki in bili zelo polemični do svojih strankarskih tovarišev na Tržaškem. Kandidati Slovenske skupnosti na listi Sardinske akcijske stranke pa so poudarjali, da bo ta avtonomistična in manjšinska stranka v parlamentu podprla zahteve slovenske manjšine.
Ko gremo goriški Slovenci danes in jutri na volišča moramo torej dobro preudariti predno na glasovnico napišemo našo odločitev. Glasovati moramo za tiste stranke in kandidate, ki nas podpirajo v našem boju, ki se za nas zavzemajo, tako v krajevnem kot v deželnem in vsedržavnem merilu.
Lep uspeh so dosegli goriški fotografski amaterji na treh letošnjih natečajih vseslovenskega ali vsejugoslovanskega značaja, ki ju je priredil Foto kino klub v Novi Gorici. Na natečaj so se fotografi iz goriškega in tudi tržaškega zamejstva prijavili že pred meseci. V petek zvečer so v prostorih osnovne šole Milojke Štrukelj v Solkanu odprli razstavo slik. Zatem sta bila v Kulturnem domu v Novi Gorici nagrajevanje zmagovalcev ter predvajanje diapozitivov.
Natečaji so bili, kot že omenjeno, trije. Za 7. razstavo fotografije Nova Gorica '87, ki je vsejugoslovanskega značaja, se je prijavilo 153 avtorjev s 693 deli. Sprejetih je bilo 105 avtorjev z 191 deli. 1. nagrado za kolekcijo je dobil Dragan Andrejevič iz Negotina, 1. nagrado za fotografijo pa Nenad Rakičevič iz Beograda. Drugo nagrado za kolekcijo je dobil Karlo Pesjak iz Ljubljane, tretjo pa Herman Pivk, prav tako iz Ljubljane. Drugo nagrado za fotografijo je dobil Dragan Kudjerski iz Beograda, tretjo pa Predrag Miloj-kovič, prav tako iz Beograda.
Na 8. razstavo diapozitivov Nova Gorica '87 se je prijavilo 82 avtorjev s 414 deli, sprejetih pa je bilo 52 avtorjev s 95 diapozitivi. Zastopani so bili člani 32 klubov iz vse Jugoslavije ter zamejstva. 1. nagrado za kolekcijo je dobil Aleš Waltritsch iz Gorice, za dia z naslovi »Na odru 3, Na odru 4, Naš dylan«, drugo nagrado Justi Ambrož iz Radovljice, tretjo pa Dušan Miška iz Nove Gorice. 1. nagrado za dia je dobil Nande Bobič iz Maribora za »Promet«, drugo Damir Brnjas iz Zagreba, tretjo pa Adi Fink z Jesenic. Sprejeta so bila tudi dela Viktorja Selve.
Na natečaju Dia Primorska '87 je sodelovalo s 103 deli 22 avtorjev iz pe-
tih primorskih klubov (med temi dva iz zamejstva, Gorice in Trsta). Sprejetih je bilo 50 del vseh dvaindvajsetih sodelavcev. 1. nagrado za kolekcijo je dobil Rudi Pavšič iz Gorice za dela »Kulturni utrinek 2, Tišina, Pogled v delavnico«, 2. nagrado Marjan Bažato iz Nove Gorice, tretjo pa Dušan Miška, prav tako iz Nove Gorice. Prvo nagrado za dia je dobil Emil Ferjančič iz Idrije za delo »Streha«, drugo si delita Zdenko Vogrič iz Gorice (»Maškari«) in Viktor Selva, prav tako iz Gorice (»Cvetje 2«), tretjo pa Jože Miklavčič iz Cerkno, Janko Prelovec.iz Idrije in Branko Uršič iz Nove Gorice. Sprejeta so bila tudi, vendar ne nagrajena, dela Tržačanov Šaše Ote, Marine Pos-togne, Antona Štrancarja, Olivija Vekjeta, Janka Kovačiča in Slavoja Tula, ter Goričanov Silvana Pittolija, ki je dobil pohvalo, ter Marka Vogriča in Aleša Waltritscha.
razna obvestila
Zaključna večerja rekreacije SPDG
bo v petek, 19. junija. Prijave pri Aldu Bavconu.
Dvojezična občinska knjižnica v Romjanu (Ronke) bo v poletnem času od 15. junija do 31. julija odprta samo ob sredah popoldne in sicer od 15. do 18. ure.
razne prireditve
Mešani cerkveni pevski zbor F. B. Sedej v Števerjanu priredi danes, v nedeljo, 14. junija, ob 19. uri v števerjanski cerkvi celovečerni koncert cerkvenih pesmi. Dirigent Tomaž Tozon. Organist Herman Srebernič.
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v
sredo, 17. junija, ob 20.30 ponovitev spevoigre Kresniček, ki so jo pripravili osnovnošolski otroci ob zaključku pouka.
Preferenčne glasove slovenskim kandidatom
Danes bomo glasovali za senat in poslansko zbornico. Za senat je izbira kar se da enostavna. Poleg znaka stranke najdemo že natisnjeno ime kandidata. Za KPI kandidira sen. odv. Nereo Battello. Za PSI, ki se je tokrat združila z radikalci in socialdemokrati, radikalec Ugo Raza. Za Sardinsko stranko pa predstavnik Slovenske skupnosti prof. Andrej Bratuž.
Na volilnici za poslansko zbornico pa, potem ko prečrtamo znak stranke za katero glasujemo, lahko napišemo še tri preferenčne glasove. Lahko napišemo točen priimek ali pa odgovarjajočo številko. Vsaka stranka je seveda dala svoja navodila. Kot vedno bomo mi našim bralcem svetovali, naj se volivci na Goriškem opredelijo za slovenske kandidate na posameznih listah.
Na listi komunistične partije kandidira tudi Slovenka ALEKSANDRA DEVETAK, ki ima odgovarjajočo številko 9 (devet).
Na listi Sardinske stranke je nosilec liste DAMJAN PAULIN. Ima odgovarjajočo številko 1 (eden). Poleg njega je še nekaj drugih slovenskih kandidatov.
Na listi socialistične stranke je kandidat beneški Slovenec FIRMINO-MARINIG. Ima odgovarjajočo številko 8 (osem).
Na volilnici za poslansko zbornico napišite tudi preferenčni glas.
Več prireditev v teh dneh v Doberdobu
Proslava 40. obletnice godbe in 10. pobratenja s Prvačino
Več. dni bodo trajala v Doberdobu praznovanja, ki so nekako povezana z občinskim praznikom (sredi junija 1951 so namreč bile prve volitve za domač občinski svet). Športne tekme so se pravzaprav že pričele. V občinskem parku so vsak večer tekme v moški in ženski odbojki.
V	četrtek, 18. maja, ob 20. uri bo srečanje borcev iz Doberdoba in Prva-čine. V petek, 19. maja, bo otvoritev fotografske razstave del Karla Ferleti-ča in Marina Černiča z naslovom Mavrični izrezi. Istega dne zvečer se bodo srečale zastopnice ženskih društev iz Prvačine in Doberdoba.
V	soboto, 20. junija, bo ob 14. uri srečanje krvodajalcev iz Prvačine, Kamnika, Kranja in Doberdoba, sledil bo zamejski turnir v miniodbojki, zatem še nogometna tekma med Prvačino in Doberdobom. Ob 20. uri bo koncert godbe na pihala Kras.
V	nedeljo 21. junija pa bodo osrednje prireditve. Ob 11. uri bo slovesno in uradno odprtje prostorov nižje srednje šole. Ob 16.30 bo slavnostna seja občinskega sveta s počastitvijo 10-let-
nice pobratenja s Krajevno skupnostjo Prvačina. Ob 18. uri pa bo koncert godb na pihala iz Nabrežine, Nove Gorice, s Proseka, iz Prvačine in Tržiča.
Tako sobotni kot nedeljski koncert godb sodita v okvir proslav ob 40-let-nici godbe na pihala Kras. Za to priložnost bo v glasbeni sobi tudi razstava slik in dokumentov o godbi. Izšla bo tudi priložnostna brošura.
Praznik češenj
Na Dobrovem bo danes praznik češenj pod pokroviteljstvom kmetijske zadruge Goriška Brda. Ob 10.30 bodo odprli razstavo češenj, jedi iz češenj in ročnih del. Ob 14. uri bo promenadni koncert pihalnih orkestrov z Vrhnike, iz Cerknega in Goriških Brd, nastopile bodo folklorne skupine in mažoretke, ob 16. uri pa bo tradicionalni sprevod alegoričnih voz.
Fašistična mazaška akcija na območju sovodenjske občine
Fašistični mazači so se tokrat spravili nad dvojezične napise v so-vodenjski občini. Pravzaprav bi morali zapisati, da jih na dvojezičnih napisih moti le slovenščina. Pomazali so nekaj opozorilnih napisov na cesti med Gabrjami in Vrhom, ob vhodu v ta kraj pa še veliko tablo. Tu so se seveda še podpisali, na nedvoumen način. Očitno se je komu zdelo, da je bila volilna kampanja preveč umirjena in da bi kazalo vzdušje nekoliko razgreti.
Podelitev vojaških in civilnih priznanj
Na županstvu v Gorici je bila včeraj dopoldne krajša slovesnost ob podelitvi vojaških priznanj za zasluge v vojni, odporniškem gibanju in posebnega priznanja za zasluge na civilnem področju.
Glede na dosedanje število prijav bo
SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE
v Dijaškem domu v Gorici redno odprto od 29. junija do 10. julija. Na razpolago je še nekaj mest.
Kdor želi svoje otroke prijaviti v središče, lahko to stori od 15. do 20. junija v Dijaškem domu — tel. 83495.
V Kulturnem domu predstavitev pesniške zbirke Ljubke Šorli
»Pesnico Ljubko Šorli ni treba šele predstavljati slovenskemu občinstvu. Po štirih samostojnih izdajah je njeno ime že prisotno v zavesti bralcev naše poezije, vključeno pa je tudi v razvidnost slovenske literarne vede.«
OB 90-LETNICI SVOJEGA DELOVANJA NUDI URARNA-ZLATARNA
Šuligoj
(1897-1987)
POSEBNE POPUSTE Gorica - Ul. Carducci 49 - Tel.: 85-657
Tako piše priznan slovenski literarni kritik dr. France Bernik v zbirki z naslovom Pod obokom čarobnim, ki je v teh dneh izšla pri Založništvu tržaškega tiska.
Sedanja zbirka, ki predstavlja strožji izbor iz lirskega snovanja Ljubke Šorli, prihaja na dan trideset let po izidu prve njene zbirke Venec spominčic možu na grob. Brez dvoma ho sedanja knjiga liriko Šorlijeve ponesla v širni slovenski svet.
Knjigo bodo predstavili v Kulturnem domu v Gorici v torek, 16. junija, ob 20.30.
	C ARNIČ A	
	assicurazioni	
TRADICIJA	PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920	
	VENTIN PAOLO	
	agent za goriško pokrajino in Palmanovo	
Gorica:	fclSp)	Palmanova
Korzo Verdi 10		Ul. Cavour 2
Tel. 0481/32722		Tel. 0432/920333
Vodstvo, profesorji in učenci šole Glasbene matice v Gorici se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu proslave 25-letnice obnovitve glasbenega pouka v Gorici. Zahvala tudi govornikom Adrianu Semenu in Edmundu Košuti za Glasbeno matico, Mirku Primožiču za SKGZ, Franki Žgavec za ZSKP in Božici Ambrožič za GŠ Nova Gorica.
Križec za zasluge za udeležbo v vojaških operacijah v obdobju 1940-43 so prejeli Ermanno Zei, Francesco Di Rosa, Romano Chersovani, Jožef Nanut, Renzo Ballarin, Alfredo Valle. Dvojni križec za zasluge v obdobju 1940-1943 so prejeli Lugi Valli, Emil Mučič, Egidio Sfiligoi. Priznanje za zasluge v odporniškem gibanju so prejeli Ana Roset in Jožef Kožlin. Posebno priznanje je bilo podeljeno Gio-vanniju Giganteju (za internacijo v Nemčiji) ter Silvanu Culettu (medalja za zasluge).
Najmlajši nagrajenec je Marco Vi-sintin, ki je prejel priznanje za sodelovanje in pomoč prebivalstvu Kampa-nije in Bazilikate ob potresu leta 1980. Priznanja je izročil župan Scarano.
Doktorska disertacija dr. Branka Marušiča
Na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani je v petek pred komisijo, ki ji je predsedoval univ. prof. dr. Vasilij Melik, z disertacijo »Politično gibanje goriških Slovencev v drugi polovici 19. stoletja« doktoriral Branko Marušič, ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku in priznan slovenski zgodovinar.
Branka Marušiča dobro poznajo tudi bralci Primorskega dnevnika in Jadranskega koledarja, saj že več kot četrt stoletja tudi v zamejskem tisku objavlja spise o naši pretekli zgodovini. Z doktorsko disertacijo (v Italiji se temu reče »libera docenza«) je Branko Marušič, potrdil veljavo svojega dosedanjega raziskovalnega dela na tem področju. Zaradi tega mu uredniki Primorskega dnevnika iskreno čestitamo ob tem uspehu in brez dvoma se nam pridružujejo tudi vsi tisti, ki jim je pri srcu vrednotenje naše zgodovine.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za izlet na Veliko planino v četrtek, 18. t. m., odpeljal ob 5. uri s Travnika. Postanki: pred gostilno Paulin v Gorici, V Pevmi, na Oslavju, v Števerjanu, Podgori, Štandrežu in Sovodnjah.
Slovensko planinsko društvo priredi 28. junija avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. K udeležbi vabijo predvsem mladino, ki je obiskovala smučarski tečaj. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici.
Kulturni dom Gorica in Založništvo tržaškega tiska
vabita na predstavitev nove knjige poezij Ljubke Šorli
POD OBOKOM ČAROBNIM
v torek, 16. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Ustvarjalko in knjigo bo predstavil prof. France Bernik, pesmi bodo brali člani Gledališke skupine Gorica.
včevaj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 7. do 13. junija 1987.
Rodili so se: Stefania Masolino, Mat-teo Bresšan, Jacopo Rogantini, Federico Grusovin, Andrea Novelli, Giorgia Piacenza, Silvia Parmani.
Umrli so: 78-letna gospodinja Maria Curci vd. Giglio, 65-letni upokojenec Mario SuSigan, 76-letna upokojenka Adelma Job, 66-letni upokojenec Luigi Maturo, 85-letna upokojenka Adelma Vittori, 70-letni upokojenec Erminio Pi-lutti, 86-letna gospodinja Valeria Perco vd. Zatti, 86-letna upokojenka Assunta Scapinello, 75-letna upokojenka Rita Miletu por. Popazzi, 79-letni upokojenec Vladimiro Sabothi, 80-letna upokojenka Alba Trevisan, 95-letna upokojenka Maria Martellani, 61-letni geometer Genna-ro Sorrentino, 50-letna delavka Lidia Kocina, 76-letna upokojenka Stanislava Paulin vd. Bandelli.
Oklici: delavec Dario Mastrolillo in delavka Claudia Sain, geometer Grazia-no Manzini in prodajalka Antonella Tre-visani, policist Gianpaolo Grinovero in trgovka Alessandra Valle, uradnik Livio Romanzin in uradnica Daniela Medeot, finančni stražnik Carlo Nasso in bolničarka Antonella Pellizzari, karabinjer Antonio Marrese in trgovka Angela Per-na, delavec Giorgio lansig in prodajalka Gigliola Raccolin.
Poročili so se: delavec Flavio Paziente in prodajalka Laura Dean, zavarovalni agent Lucio Nanut in natakarica Lucia Marletta, mornar Antonio Fersini' in gospodinja Silvia Bratina, trgovec Giorgio Di Cecco in trgovka Andreina Antonini, karabinjer Paolo Di Lenardo in natakarica Sabrina Cassani, policist Francesco Di Lago in brezposelna Cristina Sinicco, uradnik Diego Visintin in uradnica Ma-rinella Bertini, zdravnik Oscar Louvier in bolničarka Maddalena Masarutti, trgovec Alessandro Mattiroli in trgovka Luisa Makuc, zdravnik Emilio Galateo in študentka Loredana Plai.
kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 »Camera con vista«. CORSO 16.00-22.00 »Peter Pan«. Walt Disney.
VITTORIA 16.00-22.00 »Le foto di Gioia«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE Zaprto. EKCELSIOR 16.30-22.00 »Via Montena-poleone«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30-18.30-20.30 »Avtostopar«. DESKLE 17.00 »Policijska akademija I«. Ob 19.30 »Cestni bojevnik«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 9.30 Stanislava Paulin iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, ob 11. uri Enrica Grisan vdova Valassi iz bolnišnice Janeza od Boga na pokopališče v Lečnik, ob 12.30 Vladimiro Sabothi iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
Za senat na izbiro 12 kandidatov, za zbornico pa 14 list
Danes volišča odprta ves dan, jutri do 14. ure
Predsedniki volišč bodo danes in jutri večini volivcev izročili dve glasovnici: tisto za poslansko zbornico in tisto za senat. Obe bodo dobili v roke volivci starejši od 25 let. Mlajši, tisti med 18. in 25. letom pa bodo dobili v roke samo glasovnico za poslansko zbornico. Izjema so volivci v občini Gradež, ki bodo dobili še tretjo glasovnico, tisto za obnovitev njihovega občinskega sveta.
Vsem tistim, ki so že bili na voliščih, je znano, da sta glasovnici za senat in poslansko zbornico različni. Na tisti za senat so poleg znaka stranke že napisana ime in priimek kandidata. Ko glasuješ za stranko avtomatično glasuješ za kandidata. Na glasovnici za poslansko zbornico pa moraš najprej prečrtati znak stranke,
ki si jo izbral, potem pa na odgovarjajoče črte lahko daš še tri preferenčne glasove s tem, da napišeš priimke kandidatov ali pa njim odgovarjajoče številke. Ni moč dati več kot tri preferenčne glasove; lahko jih daš tudi manj. Bolje je napisati številko kot pa priimek kandidata. Vsaka najmanjša napaka bi namreč lahko preferenčni glas razveljavila.
Na glasovnici za senat bodo volivci lahko izbirali med dvanajstimi znaki oziroma kandidati teh strank. Tokrat so se pri nas pojavile tudi skupine, ki nikdar niso bile prisotne, ali pa ki so doslej sodelovale na volitvah v drugih predelih države.
Na glasovnici za poslansko zbornico pa bodo lahko volivci izbirali med
štirinajstimi listami. Tudi tu je nekaj novih političnih skupin.
Volilni sistem za senat je različen od tistega za poslansko zbornico. Naša dežela Furlanija-Julijska krajina je za senat eno veliko volilno okrožje. Razdeljeno je v sedem okolišev: dva v Trstu, eden v Gorici, eden v Vidmu, eden v Karniji, eden v Pordenonu, eden v Vzhodni Furlaniji (Čedad—Palmanova—Červinjan). Glasovi, zbrani v takem okrožju, služijo za izvolitev sedmih senatorjev. Glasovi dani strankam, ki ne dosežejo količnika, bodo praktično neuporabni za nadaljnjo računico. Ta volilni sistem omogoča, da večje stranke oziroma volilne koalicije, pošljejo svoje zastopnike v senat. Doslej je v naši deželi to uspelo le demokristjanom, komunistom in socialistom. Glasovi tistim listam, ki niso dosegle količnika, niso bili drugače uporabni, bili so izgubljeni.
Bolj proporčen pa je volilni sistem za poslansko zbornico. Naše okrožje je tu nekoliko spremenjeno. Goriška pokrajina sodi v isto volilno okrožje s pokrajinami Videm, Pordenon in Bel-luno (Trst je v tem primeru okrožje zase). Pri nas naj bi izvolili 13 poslancev. Najprej bodo tudi tu izdelani količniki v domačem okrožju. Tudi tu bodo korist imele večje stranke (doslej so tu bili izvoljeni poslanci KD, KP1, PSI, PSDI in MSI). Ostanki glasov, bodisi tistih strank, ki so že dobile poslanca pri nas, kot tistih strank, ki ga niso dobile, pa gredo v vsedržavni »kotel« ostankov. Te bodo
lahko uporabile tiste stranke, ki bodo v vsaj enem, kateremkoli volilnem okrožju v Italiji, dobile vsaj enega poslanca. Tu pa tam zbrani glasovi manjših strank bodo torej lahko istim služili, da pridobijo še kakega poslanca v vsedržavnem merilu. Sistem za poslansko zbornico je torej drugačen od tistega za senat.
Volivci, ki niso dobili volilnega obvestila na dom, lahko gredo na pristojno občino in tam dvignejo volilno potrdilo. Brez tega ne morejo na volišče. Županstva bodo v ta namen odprta danes in jutri ves dan.
Volišča bodo odprta danes ves dan do 22. ure. Jutri, v ponedeljek, pa le do 14. ure.
m	Nereo Battello		(i)	Biancamaria Morpurgo	; ;	0	Roberto lacoviaai
*	Sergio Cosma	LT	(g)	Andrea Bratuž		©	Ugo Raza
«>	Marco Zanolla	:	©	Luigi Genovese			Livlo elemente Piccinlni
FrtgSpri	Glovannl VsST*'	Puntin		v":::		Maria Antonietta Malnardi Pernlola		(f)	Erminio Tuzzl
Vrtec v Brdih deluje že 25 let
Prijetni zaključni nastop šole in vrtca v Števerjanu
Vozni red vlakov na postajah v Gorici, Tržiču, Novi Gorici
Prireditvena dvorana osnovne šole in vrtca v Števerjanu je bila v ponedeljek nabito polna ob bogati zaključni prireditvi, ki so jo pripravili učenci in malčki. Štarše in druge goste so sprejeli učenci 5. razreda šole s celodnevnim poukom, ki so uprizorili lutkovno gledališče. Besedilo so pripravili sami s pomočjo učiteljice, njihov nastop, čeprav je bil prvi v tej zvrsti, pa je bil brezhiben. Prav tako so se izkazali učenci, ki letos zapuščajo šolo, pri nastopu s flavto oz. s petjem in z rezijansko pesmijo naravnost navdušili občinstvo. Da bi ne bili zaman pa so se suvereno odrezali tudi ostali: učenci
2.,	3. in 4. razreda z igrico »Živio babica«, 3. in 4. razred s petjem, učenci prvih dveh razredov z recitacijami in pesmicami. Prireditev je sklenil skupen pevski nastop vseh učencev.
Posebno omembo zaslužijo malčki otroškega vrtca. Ne samo zaradi briljantne igrice o živalih, ki se prerekajo okrog zrcala, in veselega rajanja, pač pa zato, ker praznuje otroški vrtec v Števerjanu letos 25 let delovanja. Odprli so ga v maju 1961. leta, vendar zaradi pomanjkanja slovenskega vzgojiteljskega kadra je vrtec začel delovati šele v aprilu naslednjega leta. Od takrat so stotine števerjanskih otrok
Ob koncu tega tedna se bodo v Ga-brjah pričele prireditve ob letošnjem občinskem prazniku sovodenjske občine. Organizacijo kulturnih in športnih prireditev je letos prevzelo KD Skala in se bo tako pretežni del dogodkov odvijal v tem prijetnem kraju ob vznožju Krasa. Prireditve bodo potekale od 19. do 28. junija.
Začele se bodo s turnirjem v nogometu, 20. junija bodo odprli 7. razstavo in pokušnjo domačih vin, v nedeljo, 21. junija, zvečer bo nastop FS Tine Rožanc in .mešanega pevskega zbora iz Jarš.
Osrednja dogodka bosta 24. in 25. junija. V sredo, 24. junija, bo v občinski telovadnici slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj in priložnostnim kulturnim sporedom. Naslednjega dne ob 20.30 bo v občin-
Berite
»Novi Matajur«
šle skozi njegove učilnice. Višek so dosegli v letu 1977/78, ko je vrtec obiskovalo kar 43 otrok. Predstavnik staršev, ki je o tem spregovoril na prireditvi, je dejal, da bi bil pravi mozaik, ko bi morali opisati vse delo in doživljaje, ki so stalno spremljali vrtec v teh 25 letih. V imenu vseh staršev se
ski telovadnici gostoval Slovenski oktet. Praznovanje se bo nato nadaljevalo še ob koncu tedna. V nedeljo, 28. junija, bo 10. tekmovanje v košnji (izven konkurence bo preizkušnja županov iz Gorice, Nove Gorice, Škofje Loke, Sovodenj, Doberdoba, Števerja-na in nekaterih drugih občin na Goriškem). Zvečer bo nastopila folklorna skupina iz Sovodnja pri Škofji Loki in nato ansambel Lojzeta Slaka.
Nov poseg zadruge Ivan Cankar
Stanovanjska zadruga Ivan Cankar bo v kratkem začela svoj drugi zahtevnejši gradbeni poseg, po tistem v Pevmi. V Ulici Androna della Pergola, nedaleč od Drevoreda 20. septembra, bo začela graditi štiri, v Drevoredu 20. septembra pa pet vrstnih hiš. Stavbe bodo grajene v dveh nadstropjih, stanovanja pa bodo imela približno 95 kv. metrov površine. Vsako stanovanje bo razpolagalo s samostojnim vhodom, garažo in vrtom.
je tudi zahvalil redovnicam, ki vsa ta leta vzgajajo števerjanske malčke.
V prejšnjih dneh je bila zaključna šolska prireditev tudi v šoli v Pevmi, kjer so se učenci predstavili staršem v soboto dopoldne s prijetnim nastopom in prikazom letos pridobljenega znanja.
Stanovanja bodo gradili za člane zadruge, načrt bo delno financiran s posojilom Rotacijskega sklada.
Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v studiu arh. Jožeta Geja, Ulica Carducci 28.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
V	GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.08 (L/e), 5.25 (L/a—d), 6.10 (L), 7.17 (D/b), 7.54 (D), 8.33 (L), 9.40 (D), 10.41 (L/d), 13.31 (D),
14.01	(L), 14.36 (D), 16.00 (D), 16.52 (L),
18.01	(L), 18.59 (D), 20.02 (L), 21.29 (D), 23.23 (L/d).
PROTI VIDMU: 0.30 (L/d), 6.07 (L/d),
6.40	(D), 7.05 (D), 7.53 (D), 8.32 (D), 11.30 (L), 12.48 (D/f), 13.07 (D), 14.00 (L), 14.49 (D), 15.28 (L), 17.31 (L), 18.26 (D/b)), 19.00 (L), 20.15 (D), 21.52 (D).
V	NOVO GORICO: 8.10, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.06 (L/e),5.24 (L/a- d), 6.09 (L), 7.16 (D/b), 7.49 (L), 8.30 (L), 9.39 (D),
10.40	(L/d), 13.30 (D), 13.58 (L), 14.35 (D), 15.59 (D), 16.51 (L), 18.00 (L), 18.57 (D), 20.01 (L), 21.28 (D), 23.22 (L/d).
IZ TRSTA: 0.29 (L/d), 6.06 (L/d), 6.38 (D), 7.03 (D), 7.51 (D), 8.31 (D), 11.29 (L),
13.05	(D), 13.59 (L), 14.48 (D), 15.27 (L),
17.30	(L), 18.25 (D/b), 18.56 (L), 20.14
(D)	, 21.51 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L)—lokalni,(D)—direktni, a) ne vozi ob nedeljah in praznikih, b) vozi samo ob delavnikih, d) avtobusni prevoz, e) vozi samo ob praznikih, f) vozi samo ob petkih.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
V	TRŽIČU
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 00.21 (D), 0.34 (L/a),
1.26	(D), 5.58 (L/b—d), 6.27 (L), 6.35 (L),
7.01	(D), 7.23 (D), 7.35 (D/b), 7.43 (E), 8.13 (D), 8.49 (E), 8.58 (L), 9.09 (D), 9.49
(E)	, 9.58 (D/c), 10.46 (D), 11.16 (L/d),
12.38 (L/b), 13.02 (E), 13.49 (D), 13.58 (D), 14.26	(L),	14.58 (D),	15.02	(D),	15.55
(D), 16.19	(D),	17.17 (L),	17.25	(D),	18.27
(L), 18.42	(D),	19.18 (D),	19.27	(L),	19.48
(D), 20.31	(L),	20.40 (I),	21.16	(I),	21.48
(D), 22.41 (L), 23.23 (E), 23.58 (L/d).
PROTI BENETKAM: 4.48 (D), 5.35 (L), 6.16 (D), 6.41 (I), 6.49 (L/b), 7.16 (E), 8.24 (D), 9.17 (E), 10.22 (L), 10.53 (I),	13.04	(D),
14.11	(L),	14.36	(D),	16.35	(E),	17.26	(D),
17.52 (L),	18.36	(E),	19.21	(L),	19.58	(L),
20.12	(E),	20.52	(D),	21.58	(D),	23.26	(E).
PROTI VIDMU: 5.33 (L/d), 6.21 (D/e),
6.35	(L), 7.28 (D), 8.13 (D), 11.04 (L), 12.49 (D/e), 13.34 (L), 14.28 (D), 15.03 (L), 17.05 (L), 18.08 (D/b), 18.30 (L), 19.47 (D), 21.33 (D), 23.57 (L/d).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.47 (D), 5.32 (L/d), 5.34 (L),
6.15	(D), 6.20 (D), 6.33 (L), 6.40 (I), 6.48 (L/b), 7.14 (E), 7.27 (D), 8.12 (D), 8.23 (D),
9.16	(E), 10.20 (L), 10.52 (I), 11.03 (L), 12.47 (D), 13.03 (D), 13.33 (L), 14.10 (L), 14.27 (D), 14.34 (D), 15.01 (L), 16.34 (E), 17.03 (L), 17.24 (D), 17.51 (L), 18.07 (D/b), 18.29 (L), 18.34 (E), 19.19 (L), 19.46 (D), 19.57 (L), 20.11 (E), 20.51 (D), 21.32 (D), 21.56 (D), 23.24 (E), 23.56 (L/d).
IZ BENETK: 00.20 (D), 1.25 (D), 6.26 (L), 6.59 (D), 7.22 (D), 7.41 (E), 8.47 (E), 9.07
(D)	, 9.46 (E), 10.44 (D), 12.36 (L/b), 13.00
(E)	, 13.57 (D), 15.00 (D), 15.54 (D), 17.23 (D), 18.40 (D), 19.25 (L), 19.46 (D), 20.32 (I), 21.15 (I), 22.40 (L), 23.21 (E).
IZ VIDMA: 00.33 (L/a), 5.57 (L/b - d), 6.34 (L), 7.34 (D/b), 8.11 (D), 8.57 (L),
9.57	(D), 11.15 (L/d), 13.48 (D), 14.25 (L),
14.57	(D), 16.18 (D), 17.15 (L), 18.26 (L),
19.16	(D), 20.30 (L), 21.47 (D), 23.57 (L/d).
Legenda: (L) lokalni, (D) - - direktni, (E) ekspres, (I)	- intercity, a)
vozi dan po prazniku, b) vozi samo ob delavnikih, c) ustavi se v Sesljanu, d) avtobusni prevoz, e) ustavi se v S. Gi-ovanniju al Nat. ob delavnikih od 13. 6. do 14. 9.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V NOVI GORICI
Objavljamo novi vozni red vlakov iz Nove Gorice v smeri Jesenic, Sežane, Ajdovščine in Gorice. Vozni red je stopil v veljavo 31. 5. 87 in bo trajal vse do 28. 5. 88.
ODHODI Z NOVOGORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI JESENICAM: 3.35, 5.46('), 7.00, 11.23, 15.35, 19.40.
PROTI SEŽANI: 4.21, 6.51, 12.45, 15.33, 18.45.
PROTI AJDOVŠČINI: 5.020, 13.090, 15.170, 21.050.
PROTI GORICI: 9.40, 18.27.
PRIHODI VLAKOV NA NOVOGORIŠKO POSTAJO:
Z JESENIC: 0.08, 6.24, 8.18, 12.43, 16.15, 18.360, 20.18.
IZ SEŽANE: 6.30, 9.11, 15.10, 18.25, 23.02.
IZ AJDOVŠČINE: 6.42, 14.54, 16.43, 22.53.
IZ GORICE: 8.31, 17.26.
Legenda: f) ne vozi ob nedeljah in praznikih.
Učenci osnovne šole v Sovodnjah so presenetili s spevoigro Kresniček
Zaključni nastop so pripravili tudi učenci osnovne šole Peter Butkovič -Domen v Sovodnjah in zares prijetno presenetili starše, prijatelje in vse, ki so se mnogoštevilno odzvali vabilu in prišli v Kulturni dom. Predstavili so se s spevoigro Kresniček, ki jo je uglasbil Radovan Gobec.
Zares so se potrudili, tako v petju in recitacijah, kakor tudi pri scenski zasnovi in za izdelavo kostumov. »Na prireditev smo se intenzivno pripravljali le nekaj zadnjih tednov, sicer pa smo za predstavo delali skozi vse šolsko leto«, pojasnjujejo učitelji.
Pri predstavi so sodelovali vsi učenci sovodenjske osnovne šole, ki jo obiskujejo, kakor znano, tudi otroci iz Gabrij. Posebej pa velja-pohvaliti nastop Valentine Devetak, ki je odigrala, točneje odpela, glavno vlogo v skoraj tričetr-turni predstavi.
Pri klavirju je spremljala Egle Frandolič. Učenci sovodenjske osnovne šole so ob koncu šolskega leta že v nedeljo, 7. t. m., pripravili tudi razstavo risb in likovnih izdelkov.
Od 19. do 28. junija praznik sovodenjske občine
V Gabrjah tudi tekme koscev-županov
Sami ste nekje zapisali, da ste se kot umetnik rodili v samotni celici rimskih zaporov Regina Coeli. Kaj je spočelo to umetniško rojstvo?
Mogoče je bila to samota. Bil sem sam v posebni celici in celo dve celici zraven moje sta bili prazni, spredaj pa je bil napis »Strogo izoliran«. Ne vem, kaj so pravzaprav mislili o meni. No, in človek premišljuje o tem in onem in morda se je tedaj zbudila v meni neka pozabljena in ne negovana slutnja in sem začel razmišljati o tem, da bi lahko risal in malal. So pač različni načini in pogoji, v katerih človek spozna samega sebe. V tistih pogojih sem zaslutil v sebi posebno nagnjenje, ki ga prej nisem poznal. Kot sin matere vdove prej nisem imel časa, da bi o tem razmišljal, ker je bilo treba skrbeti za preživljanje družine in trdo delati.
Kateri umetniki so imeli največji vpliv na vaše delo, po kom ste se najbolj zgledovali?
Teh je bilo precej. Predvsem so bila različna obdobja v mojem umetniškem ustvarjanju, ko sem se navduševal za tega ali onega. Bilo je obdobje, ko sem se navduševal za Picassa, ali obdobje, ko mi je bil bliže Klee, ali pa obdobje, ko sem se posebno zanimal za renesančno umetnost.
Kdo pa je pustil v vas najvidnejšo sled?
Verjetno marsikdo, kajti človek ne more živeti izoliran od vsega in od vseh. Živi in navdihuje se ob tem, kar bere, kar vidi okrog sebe in vse to ima določen vpliv na njegovo življenje in na njegovo umetniško ustvarjanje. Vendar umetnik to predela v sebi in nato izrazi na svojstven način z umetniškim delom, ki nekako prodre na dan iz njegove podzavesti.
Kakšne spomine imate na svojo prvo razstavo?
Bilo je pozimi leta 1940. Razstavo smo pripravili v neki dvorani v Ul. sv. Frančiška, v kateri smo običajno prirejali plese. Vse je potekalo v najstrožji tajnosti. Razstava je bila namreč ilegalna in treba je bilo paziti, da bi fašisti ne izvedeli zanjo. Tedaj sem pripravil tudi dva kataloga, enega v italijanščini za italijanske prijatelje in enega v slovenščini. Fašistične oblasti niso nikoli izvedele zanjo, čeprav si je razstavo ogledalo presenetljivo veliko ljudi, od naših takratnih umetnikov do gospodarstvenikov, kar me je navdalo z velikim veseljem in zadoščenjem.
Katerih drugih razstav se še radi spominjate?
Morda tiste leta 1967 v Muzeju Re-voltella ob moji šestdesetletnici, ki je imela tudi največji uspeh. V dvanajstih dvoranah so razstavili vsa moja grafična dela. Prav tako mi je pri srcu razstava v Kromberškem gradu, ki jo je priredila novogoriška občina za mojo 65-letnico. Ti dve sta mi najdražji v spominu, čeprav je bilo še veliko drugih, morda še večjih in zelo pomembnih, kot na primer lanska razstava v Attemsovi palači na pobudo por-denonske pokrajine.
Kakšen je vaš odnos do kritike in kritikov. Vam je bila dobrohotna kritika v pomoč oziroma vas je neugodna kritika prizadela?
Ne oziram se preveč na kritiko. Mislim, da mi ni dosti pomagala in mi tudi ni škodovala. Posebno negativnih kritik sicer nisem opazil, vendar se vsekakor nisem veliko oziral nanjo. Osebno se nisem nikoli pustil vplivati od kritikov, čeprav menim, da konstruktivna kritika lahko ugodno vpliva na umetnika.
Kako pa je skušala kritika vplivati na vas in na vaše delo?
Na razne načine. Enkrat so mi priporočali, da bi moral biti bolj modernist, drugič, da bi moral slikati za množice, za delovne ljudi, pa spet, da bi morala biti moja umetnost bolj realistična. Nikoli se nisem držal teh nasvetov. Delal sem, kar sem čutil v sebi.
Na katera svoja dela ste najbolj navezani. Če bi morali rešiti eno samo sliko pred, recimo, vesoljnim potopom, katero bi izbrali in zakaj?
O tem nisem nikoli razmišljal. Sploh ne vem, če je kakšno delo tako vredno, da bi ga moral rešiti. Pravzaprav sem navezan na vsa svoja dela, kajti če bi ne bil navezan, bi tudi ne verjel
Ob 80-letnici našega mojstra Lojzeta Spacala
Da bi me poznali kot umetnika ki je ljubil svoj svet in Kras
Osemdeset let življenja na plečih, a jih nosi brez posebnega napora. Petdeset let slikarskega in grafičnega ustvarjanja, a jih nosi skoraj z mladeniško nepotešeno zagnanostjo.
V Spacalovih globokih in prodirnih očeh, polnih dostojanstvene resnosti, skoraj strogosti, a tudi neke posebne miline, se zrcalijo videnja in slutnje, ki so dane redkim. Leta so mu prinesla zrelost, kot pravi, a mu niso okrnila navdušenja.
Kot v svetišču se premikam v njegovi delavnici, iz katere se odpira sugestiven razgled na pristan in se izgublja v malem prostranstvu Tržaškega zaliva, hkrati pa se oko lahko nasloni tudi na prve obronke njegovega tako ljubljenega Krasa. Slike na stenah se nabijajo ob njegovih skopih, nekam plahih, a premišljenih in občutenih besedah, ob umirjenih, skoraj neslišnih gibih, s posebno izrazno močjo.
Pokaže mi z isto ljubeznijo postarano matrico tihožitja iz davnega časa njegovih začetkov, kot svoje zadnje stvaritve, sad dolgega in nepotešenega zorenja. Spacal človek in umetnik živita v takšni simbiozi, da ju je težko ločiti. To mu daje poseben čar. In očara me bolj njegov molk, kot njegove besede.
O njem lahko razpravljamo in pišemo v neskončnost, a besede ne morejo izraziti vsega tistega, kar izražajo njegova dela. V njegovem notranjem svetu slutim neizmerno bogastvo. Pa ne samo, ker stojim pred čudovitimi projekcijami tega sveta, ki ga je svetovna kritika neizpodbitno predala zgodovini umetnosti v trajno varstvo, in ki mu je družba hvaležno poklonila najrazličnejše nagrade in priznanja, temveč tudi, ker stojim pred človekom-umetnikom, v katerem ni mogoče ne čutiti moči, ki je značilna za velike družbene preoblikovalce.
S takšnimi občutki sem z njim začel pogovor.
DUŠAN KALC
v to, kar delam. So pač tudi izraz različnih ustvarjalnih obdobij.
Katero od teh obdobij pa imate najrajši?
Vse sem imel po vrsti rad. Začel sem z magičnim realizmom, kot so ga takrat poimenovali. To slikarsko obdobje je morda nadomestilo moje otroštvo, ki ga dejansko nisem imel zaradi takratnih življenjskih in družinskih razmer. To je bila zame nekakšna igra. Dajal sem duška svoji fantaziji, poigraval sem se s fantastičnimi vizijami, ki so bile takrat v meni. Za časa vojne sem prešel k bolj realistični ustvarjalnosti. Razmere so bile takrat zelo resne in tudi jemal sem jih zelo resno. To so bili časi smrti in trpljenja, ki so se v moji umetniški zavesti zrcalili v podobah talcev, razvalin na Krasu, mučenikov in drugih vojnih prizorov. To je trajalo do leta 1946, ko sem nekako prešel v postekspresionizem.
Kako pa bi opredelili današnje obdobje?
Lahko bi rekel, da vidim danes Kras spet v luči nekega magičnega realizma, ko se spet poigravam s fantastičnimi vizijami, ki jih čutim globoko v sebi.
Je morda v tem spet neko seganje v otroška leta?
Ne, to ne. Stvari so danes dosti bolj zrele. Med prvim in današnjim obdobjem je vmes petdeset let umetniškega ustvarjanja. Le barve so spet nekoliko močnejše in pestrejše in fantazija je še vedno živa.
In vendar se je morda ravno v odpovedovanju pestrosti barv najbolj izkazovala vaša izrazna moč. »Manj ko uporablja barve, bolj je udaren,« pravi o vas Kržišnik. Kaj menite o tem?
To je točno. Bolj ko se človek stara, treznejši in stvarnejši postaja. To ne velja samo v slikarstvu, temveč tudi v pesništvu in v glasbeni in drugih umetnostih. Kadar umetnik nekaj do-
Lojze Spacal - slikar in grafik - se je rodil v Trstu 15. junija 1907. S slikarstvom se je začel 'ukvarjati med konfinacijo v Južni Italiji, kjer je preživel nekaj let kot antifašistični preganjanec. Po vrnitvi iz konfinacije je opravil zrelostni izpit na umetnostnem liceju v Benetkah in nato obiskoval umetnostno šolo v Monzi in akademijo Brera v Milanu. Med vojno je bil interniran v raznih italijanskih taboriščih. Po vojni živi v Trstu in občasno tudi v Piranu in Škrbini na Krasu.
Prvo samostojno razstavo je imel v Trstu leta 1940. Sledilo ji je do danes preko 100 samostojnih razstav v Italiji, Jugoslaviji in vse drugod po svetu.
O umetniku so do sedaj izšle v raznih založbah tri monografije in več grafičnih map.
Za svoje umetniško delo je prejel sledeče nagrade:
1954	- nagrada mesta Rima na VII. guadrienalu, Rim
1955	- nagrada založbe Kmečka knjiga na 1. mednarodni razstavi, Ljubljana. 1. državna nagrada na bienalu grafike, Benetke
1958	- I. nagrada Gran prix za risbo in grafiko na XXIX. bienalu, Benetke
1959	- II. nagrada na III. mednarodni grafični razstavi, Ljubljana. I. nagrada za lesorez na III. bienalu grafike - Benetka
1968 - nagrada Predsedstva poslanske zbornice, Firence
1970 - I. nagrada 6. Plavega salona - Zadar
1973 - Prešernova nagrada za grafični in slikarski opus, Ljubljana
1977	- Zlati sv. Just - nagrada novinarjev Julijske krajine
1978	- Odlikovanje z redom zasluge za narod z zlato zvezdo, predsednika republike Jugoslavije - Josipa Broza Tita.
seže, ga to ne zanima več in išče naprej nove izrazne oblike. Vendar to ni tako enostavno. Vsaka odpoved ga veliko stane. Kadar slika v svojem ustvarjalnem nagonu, opusti neko barvo, ki jo je dotlej uporabljal, ali se odpove določeni uporabljeni črti, je kot bi si odrezal prst na roki. Mučno je, kadar se odpoveš nečemu, kar si z muko dosegel. V vsakem novem umetniškem izrazu sta istočasno neka izguba in neka pridobitev, pri čemer pridobitev poplača izgubo. Pri tem imam v mislih Tiziana, ki je na koncu svojega življenja (umrl pa je pri 99 letih) uporabljal samo tri barve in z njimi ustvarjal najboljša dela.
»Kras moje duše«, kot ga opredeljuje Kržišnik, je bistvo vašega umetniškega izražanja. Kje se v vaši zavesti končuje realni Kras in začenja imaginarni, umetniško predelani »Kras moje duše«?
To je težko vprašanje. Na to bi moral pravzaprav odgovoriti umetnostni kritik. Jaz se te razlike ne zavedam. Zame je eno in isto. Kras vidim tako, kot ga pač upodabljam. Včasih je bolj dramatičen, včasih bolj liričen, včasih bolj realen. Odvisno je tudi od mojega razpoloženja.
Kateri letni čas najbolj pristoja Krasu?
Po mojem je najlepši pozimi, a ne v snegu, temveč v suhi zimi, kadar so bolj vidne vse njegove prave lepote in značilnosti. Nekoč je bil Kras bolj ka-menit, bolj pristen, sedaj pa je izgubil te svoje značilnosti. Odkar ljudje ne pasejo več živine, ne sekajo več drv in ga tudi drugače vse manj obdelujejo, je postal Kras preveč zelen. Samo pozimi, ko je vse golo, ga lahko res doživljamo, poleti si ga lahko le predstavljamo.
Katero njegovo komponento najbolj ljubite in kakšno mesto ima v njem človek?
Vsak Kraševec ljubi kamen. Kamen je bil včasih tudi glavni element za preživetje, saj je bil skoraj v vsaki družini kdo, ki je bil zaposlen v kamnolomu. Tudi moj oče je bil kamnosek, ker so tako zahtevale življenjske razmere. Toda pri delu v kamnolomih se je izoblikovala hkrati tudi neka kultura, neka umetnost. Kamnoseki so izdelovali in umetniško oblikovali kolone, nagrobne kamne itd. Ta ljubezen in ta čut sta ostala v kraškemu človeku. Druga komponenta, ki je prav tako oblikovala Kraševca, je bilo pomanjkanje vode.
Vi se kot umetnik kljub temu niste nikoli posvetili obdelovanju tega kamna.
Nekaj sem se že poskušal, vendar sem imel pred kamnom neki poseben, sveti obzir, kot bi se bal, da ga bom oskrunil.
Pri obravnavanju Krasa se v umetniškem pogledu vsiljuje primerjava med vami in Kosovelom.
Nočem se primerjati s Kosovelom. On je dal s svojo pesmijo ogromno, jaz sem pač dal in dajem, kar morem. Pa tudi njegovo gledanje na Kras je bolj romantično.. Pa tudi bolj črnogledo. Videl je Kras umirati, kot je bila tudi
v njem stalno prisotna slutnja smrti. Jaz sem bolj optimističen, čeprav je res, da Kras v zadnjem času umira zaradi onesnaženja, ki ga je prinesla civilizacija.
Z leti ste torej postali bolj pesimistični.
Ja, to je res. Morda, ker bolj strogo gledam na svet, kot nekdaj.
Kaj menite o današnji mladini in kaj bi svetovali mlademu človeku, ki se namerava posvetiti slikarstvu?
Mladino imam rad. Mladim sledim in jih cenim, vendar menim, da jemljejo večkrat stvari preveč na lahko, radi bi živeli poceni in niso pripravljeni na žrtvovanje. Mladim slikarjem pa bi priporočil, da skušajo biti pri svojem delu čim bolj samostojni in svobodni. Naj se ne ozirajo na druge in jih skušajo posnemati. Pristnost je največja lastnost umetnika. Zdi se mi, da mladi umetniki preveč posnemajo
narava je taka, da moram živeti in delati sam.
Kakšen vpliv pa so imele na vaše umetniške izbire izkušnje političnega preganjenca, človeka, ki je okusil toliko gorja in občutil tudi trpljenje drugih ljudi in narodov.
Umetnik pač živi kot vsak drug človek in tudi nanj vplivajo politični dogodki kot na druge ljudi in to sem skušal izraziti v raznih svojih delih. Skušal sem ponazoriti sledove partizanske borbe, ki sem jih izsledil na Krasu. Vse to je bilo prikazano pred desetimi leti na razstavi v Rižarni. In občutil sem tudi druge tragične dogodke, kot je bil na primer fašistični golpe v Čileju in sem ob tem dogodku narediFnekaj slik.
Ste še mnenja, da bo v »prihodnosti ravno umetnik pripomogel k po-mirjenju duhov in k zbližanju narodov«, kot ste dejali v nekem intervjuju po vojni?
Mislim, da sem k temu nekaj doprinesel. Prizadevali smo si tedaj, da bi Slovenci in Italijani delali skupaj in živeli v slogi in medsebojnemu spoštovanju. Z Mascherinijem in drugimi smo skušali sodelovati in verjeli smo, da bo res prišlo do pravega sodelovanja. Toda ko so starejši umetniki pomrli, je z njimi umrla tudi ta ideja. V mladih danes ne vidim tistega navdušenja, ki smo ga imeli mi po vojni. Na likovnem področju se v tem pogledu nekaj sicer dogaja, a to ni kot bi moralo biti. Morda bo vse bolj zaživelo, ko bo nared Muzej Revoltella.
Trst torej po vašem kulturno propada...
V kulturnem pogledu Trst umira. Umetnostni kritiki sploh ne pridejo več do Trsta. Ustavijo se nekje pri Benetkah, kot bi ne imeli v Trstu kaj iskati. Pravijo, da je Trst glasbeno mesto, a tudi v to ne verjamem. V literarnem pogledu je bil Trst zelo živahen pod Avstrijo, danes pa propada tudi to.
Kaj pa menite o slovenski zamejski kulturi?
Pri njej je še čutiti neko življenjskost, ki skuša privreti na dan. Nekaj je čutiti. Vidna je neka dejavnost, prizadevnost... Toda med mladino, žal, čutim grobo tišino.
Kaj so vam prinesla leta in kaj ste z njimi izgubili?
Leta so mi prinesla predvsem zrelost. Bogataš medtem nisem postal, kapitalist niti, bilo mi je pa danih kolikor toliko umetniških zadoščenj.
Kaj objokujete in česa se kesate? Kaj bi spremenili, če bi se lahko vrnili v mlada leta?
Človek marsikaj zamudi. Leta tečejo tako naglo, da marsikatera želja ali pričakovanje spodleti. Žal mi je, da sem začel tako pozno ustvarjati in ne vem, če sem do konca izrazil samega sebe. Če bi se lahko vrnil v mlada leta pa bi prav gotovo ne zamenjal poklica, ker je ta najlepši in najboljši.
Katere lastnosti najbolj ljubite v človeku in katere napake najbolj prezirate?
Človek bi moral biti večji altruist, kot je,' kajti najslabša lastnost je egoizem.
Kateremu slikarju bi zaupali nalogo, da naredi vaš portret in kateremu književniku, da napiše vašo biografijo?
eden drugega. Ni neke samostojnosti, ni prave osebnosti. Vse je preveč lahkotno. Umetnost je vendar resna stvar.
Nekoč ste izjavili: »Brez šoka ni umetnosti. Če estetska oblika ne zmede gledalca, ga duševno ne pretrese, ni prava umetniška oblika.« Zdi se mi, da je v današnjem svetu včasih več iskanja šokantnih oblik, ki so same sebi namen, kot pa pravih umetniških oblik, ki naj bi bile cilj umetnikovega ustvarjanja.
To je popolnoma res. Mladi često gledajo izključno na šok efekt. Pri svojem delu pa stvari nisem nikoli jemal lahkotno, nisem zasledoval samo efekt. Vedno sem delal z neko tesnobo v sebi, z neko trpkostjo.
Samega sebe ste označili za »samotnega trubadurja, ki poje svojo kraško pesem vsem, ki ljubijo naš Kras in lepo umetnost«. Menite, da je umetnikova družbena in politična angažiranost lahko ovira za iskreno in pristno umetniško izražanje?
Tega ne bi rekel. Izbire so pač odvisne od temperamenta posameznika. Jaz živim oddaljen od vseh na tem starem Krasu in mi je to v zadoščenje. V začetku sem delal v Piranu, a nisem dolgo vzdržal zaradi hrupa in vrveža, zato sem se raje preselil na Kras. Moja
Nimam nobene preference. To prepuščam potomcem.
Kakšen pa je ob današnjem življenjskem jubileju vaš pogled v vašo bližnjo in daljno prihodnost?
Povedal bi samo to, da sem lani kontaktiral tržaško županstvo, Muzej Revoltella in letoviščarsko ustanovo, da bi mi za 80-letnico priredili večjo razstavo v Muzeju Revoltella. Obljub je bilo veliko, a sedaj je vse tiho. Izgovarjali so se, da v Muzeju še niso končana prenovitvena dela, potem da ni še dovoljenja gasilcev, toda kljub temu je tržaški Lloyd imel v njem razstavo. Zato sem sklenil, da svoja najboljša dela - 30 slik in 50 grafik - darujem Stanjelskemu muzeju, ki obnavlja 6 dvoran za mojo permanentno razstavo v štanjelskem gradu. Sedaj se trudijo, da bi bilo vse nared za 24. avgust, ko bo občinski praznik. Sicer pa, če ne bo letos, bo prihodnje leto. Kar se tiče drugih načrtov, moram reči, da jih nisem nikoli delal. To pride samo. Stalno delam in veliko del uničim, ker sem zelo zahteven sam s sabo.
Kako bi želeli, da bi se vas spominjali potomci?
Nimam posebnih ambicij. Le to bi želel, da bi me poznali kot umetnika, ki je ljubil svoj svet, svoj Kras in ki ga je znal upodobiti na svojstven način.
Ne vem zagotovo, ali sva bila z Antonom sošolca ali pa sva hodila v paralelki; a zanesljivo pomnim, da sva se znašla prvo leto po vojni vihri na isti šoli, na mariborski realki. Takrat še nisva prijateljevala, tudi pozneje, ko sva se po maturi oba vpisala na ljubljansko vseučilišče, in sicer na jus, se nisva družila. Videvala sva se že, saj so se najina pota cesto križala, od predavalnic do Ljudske kuhinje, od brucovskih večerov do delovnih akcij. Tako sva skupaj gradila znamenito Pionirsko železnico, ki menda sploh nikoli ni speljala. In ko sem že omenil železnico, naj povem, da sva se včasih srečala na vlaku. Mariborski študenti smo v prvem in drugem semestru sleherni petek takoj po kosilu na vrat na nos odpotovali domov, vračali pa smo se v ponedeljek navsezgodaj. Ko je mariborski jutranji brzec po peturni vožnji prisopihal na v meglo zavito ljubljansko postajo, smo vsi trdi od vožnje od-štorkljali na predavanja.
A kmalu sta šli najini življenski usodi vsaka-sebi. Anton se je po diplomi in enoletnem izpopolnjevanju v Parizu posvetil znanstveni karieri. Hitro se je od asistenta čez docenta povzpel do izrednega profesorja. Neposredno pred predčasno upokojitvijo zaradi dveh infarktov je postal celo ordinarius za zgodovino države in prava. Moje življenje pa se je zasukalo v povsem drugo smer. S pravne fakultete sem jo pobrisal na likovno akademijo, s srcem in dušo sem se zapisal malariji.
Lansko jesen sem po zdravniškem priporočilu - težave s srcem - začel hoditi na dolge sprehode čez Rožnik. Na enem izmed takih pohodov sem se srečal z Antonom. Nekateri ljudje se sploh ne postarajo. Leta stečejo mimo njih kot voda. Anton je bil prav takšen kot pred domala štiridesetimi leti, ko sem ga menda zadnjič videl. Med njegovimi ščetinastimi, na kratko pristriženimi lasmi sem zaman iskal srebrne nitke. Njegov obraz je bil gladek, brez gub, morda se mu je le nos malce podaljšal, kar pa ga ni kazilo. Za debelimi stekli roževinastih naočnikov so mežikala vame okrogla, vedno začudena očesca. Drža mojega sošolca oziroma kolege je bila vzgledno vzravnana, breme let je nosil brez najmanjših težav. Pohvalil se mi je, da se od gimnazijskih časov ni zredil niti za gram.
Poslej sva se domala sleherni dan v petek in svetek, ne glede na dež, meglo, mraz ali snežno brozgo, družno sprehajala, in sicer vedno po isti maršruti mimo Moderne galerije navkreber do Drenikovega vrha, nato naravnost naprej do Gostilne na Rožniku, mimo cerkve, potem po vi-
O čem sva . se potem sploh pogovarjala? Drug drugemu sva odkrivala svoji preteklosti, bili sta kot neznani, čudežni deželi. Še misliti si nisem mogel, da je življenje na zaprašeni fakulteti s svojimi drobnimi spletkami lahko tako vznemirljivo. Dopovedoval sem si, da je Anton prav tako užival ob mojih zgodbah o slikarjih, ali pa se je samo pretvarjal. Naj bo že karkoli, videti je bil očaran. Najini pogovori so bili pravzaprav razburljive pripovedi, dolgi monologi, nabiti z dramatičnostjo.
Le ene teme se nisva nikoli polotila: žensk. Anton je bil, kot sem se medlo spominjal, že kot gimnazijec zelo plah, v ženski družbi se je nelagodno počutil, domneval sem, da je imel zelo malo ljubezenskih izkušenj. Zase česa takega ne bi mogel reči, prej nasprotno... Zavoljo nevarnosti, da bi utegnil spraviti tega zakrknjenega samca v zadrego, nikoli nisem napeljal pogovora na zaresne ali namišljene frivolne dogodivščine.
A nekega dne je Anton, brez pravega povoda in ne da bi ga jaz pri tem kakorkoli spodbujal, začel pripovedovati o svoji veliki mladostni ljubezni, o Barbari, dekletu, ki je hodila na isto šolo kot midva, le da nekaj let za nama. Opisoval jo je z vznesenimi besedami. V svojih možganskih celicah je ohranil sleherno podrobnost njene lepe podobe: barvo in vonj las, jamici v licih, gubo, ki se ji je zarisala v čelo, ko se je smejala, smejala pa se je kar naprej, iskrive zelene oči, navzgor zavihan nosek, mesnati ustnici, ustvarjeni za poljubljanje, melodijo glasu, žametno kožo, lepo oblikovane roke z dolgimi prsti, sloke noge,
basti poti strmo navzdol do gostilne Čad.
Ob tabli, na kateri je zarisana trim-steza Marije Vere, sva se vselej ločila. Anton je hodil v Rožno dolino na obisk k svojemu daljnemu žlahtniku, jaz pa sem se vračal skozi Tivoli domov.
Na teh sprehodih sva se prvič v življenju zares zbližala, čeprav pravzaprav nisva imela niti ene same stične točke. Njega moja malarija in vse, kar je v zvezi z umetnostjo, sploh ni zanimalo; meni pa se zdijo paragrafi in pravne ukane najbolj dolgočasna reč na svetu. Največkrat sva se pomenkovala o dobrih, starih časih, le da sva govorila vsak o svojem času, med njima še posebnosti ni bilo, kaj šele pristnejše zveze. Kot bi živela v dveh različnih deželah, v dveh različnih obdobjih. Tega si nisem znal prav razložiti, namreč, kako je mogoče, da sva si nabrala tako raznorodne izkušnje. Res da sva se ukvarjala z diametralno nasprotnima poklicema, zahajala sva v različne družbe in lokale, a navsezadnje sva živela v isti državi, celo v istem mestu in to le nekaj sto metrov narazen: on v Gregorčičevi, jaz na Miklošičevi. Doživela sva iste zgodovinske pretrese, pomembne dogodke, prva povojna leta, obnovo, informbiro, gospodarske težave, vzpon blagostanja, spet krizo... brala sva iste časopise, poslušala vedno iste govore, gledala iste filme, pozneje iste televizijske oddaje, a najini spomini - v mislih nimam intimnih, se pravi zasebnih spominov, ampak, kako bi rekel, splošno družbenih - so bili tako raznorodni, kot bi preživela vsak svoj vek na dveh med seboj deset tisoč svetlobnih let oddaljenih planetih.
pozibavajočo hojo... »Le Marylin Monroe je v filmu Niagara, saj se spominjaš, ali ne, hodila tako, premikala se je tridimenzionalno, vabljivo se je gugala v bokih sem ter tja in hkrati naprej in nazaj...« Zastal je na pešpoti, posuti s peskom, in mi nazorno pokazal, kako je to počela Marylinka oziroma Barbara.
Osupnjen sem poslušal te besedne orgije starega Antona, ki je sicer vselej govoril stvarno, suhoparno pravniško. Njegov spomin je bil, kar zadeva Barbaro, fantastično natančen, le nekoliko čustveno pretiran in včasih banalno poetičen.
Barbaro ali Barbi, kot sem jo klical pred štirimi desetletji, sem kajpada dobro poznal. Nekaj mesecev sva hodila skupaj. Bila je živahno dekle, menda zelo dobra v postelji. Če se ne motim, sva se sprla zaradi nekega fanta, kateremu se je na gimnazijskem plesu, po moji presoji, preveč ljubeznivo nasmihala. To je bilo vse, kar mi je od nje ostalo v spominu; njeno nasmihanje in butasti obraz tistega fanta... Bil sem kar malo jezen na Antona, popadla me je nerazumljiva ljubosumnost.
»Koliko časa pa si hodil z Barbi, hočem reči z Barbaro?«
»Sploh je nisem poznal, kaj šele da bi hodil z njo. Bal sem se ji približati. Vsakič, ko sva se po naključju srečala, sem zardel do ušes in čez, uprl pogled v tla in odbrzel mimo nje...«
To prostodušno priznanje me je samo še bolj razkačilo. Ta cepec si je prisvojil mojo Barbi. Ogoljufal me je, hočem reči, ona me je prevarala z njim, ne da bi za to sploh vedela. Medtem ko sem se jaz lahkomiselno zabaval z njo, se je je on na skrivaj polaščal. Varno je spravljal njeno razkošje globoko pod možgansko skorjo, v podzavest. Kot varen hrček, ki poskrbi poleti za zimsko hrano, je hranil Barbine čare za stara leta, za čas puščobe. V primerjavi z njegovo nemara edino in vrhu tega še neizpolnjeno, danes bi rekli nerealizirano ljubeznijo, so bile vse moje številne osvojitve z Barbi vred brez veljave, votel ništrc. Ostal sem praznih rok, se pravi prazne glave. Kvantiteta v ljubezni ne šteje.
Odslej sem se snidenju z Antonom skrbno izogibal. Sprehode po Tivoliju sem opustil. Zavedal sem se, da ni prav nič kriv za mojo jezo, ampak že bežen pogled na njegov od zadovoljstva sijoči obraz me je spravljal v bes, sleherni živec v telesu mi je trepetal. Zdravnik pa mi je predpisal sprehode za sprostitev...
Horoskop
od nedelje 14. 6. do sobote 20. 6
Pripravlja SREČKO MOŽINA
AOVEN (21. 3. - 19.
4.) - VI IN DELO: I	Teden se bo poka-
zal s prijazno Venero v mnogo lepši luči kot prejšnji, vendar sta vam Merkur in Mars še naprej sovražna, da boste imeli nekaj težav pri delu. Posebno previdni naj bodo rojeni od 6. do 10. 4. Prenagljenost vas lahko drago stane. VI IN DRUGI: Ne bodite tako zaverovani v svoj lastni prav; tudi drugi vam imajo kaj povedati. Ugodna sta ponedeljek in torek.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
VI IN DELO: S težavami pri delu se boste srečali takoj na začetku tedna, vendar naj vas to nikar ne spravi v slabo voljo, ker boste izgubljeno lahko nadoknadili v drugi polovici tedna . Bodite pri delu bolj zbrani in natančni, da ne bodo padale nepotrebne kritike. VI IN DRUGI: Ne prepuščajte se ljubosumju, če niste popolnoma prepričani. Ugodna dneva sta sreda in četrtek.
DVOJČKA (21. 5. -20. 6.)	- VI IN
DELO: Teden bo razgiban in zabaven za rojene od 25. 5. do 2. 6. Vse bo šlo v redu, le v sredo in četrtek se bo zataknilo pri nepomembnih rečeh. Ostale dvojčke pa čaka dosti dela in sitnosti, ki jim bodo težko kos. Zvezde vam za četrtek odsvetujejo opravljanje zahtevnejših del. VI IN DRUGI: Ne zavrnite nasveta izkušene osebe. Ugodna sta ponedeljek in sobota.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
fj T' VI IN DELO: Teden bo zahteval od vas precejšnjo mero energije in vzdržljivosti. Ne računajte na srečo in pri delu ne delajte napak, ker vam ni nihče pripravljen pomagati. Izkoristite dobro luno v sredini tedna za najpomembnejše, naloge. VI IN DRUGI: Poskusite v petek in soboto obvladati svoje razpoloženje in izognili se boste nesporazumom. Ugodna dneva sta sreda in četrtek.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
£ |	— VI IN DELO: V
f	začetku tedna bos-
V te pri delu naleteli na nekaj manjših težav, ki jih boste z lahkoto premostili, le če ne boste problemov preveč dramatizirali. Ne sprejemajte nobenih novih delovnih pobud, ne da bi se prej temeljito posvetovali s sodelavci. VI IN DRUGI: Lahko računate na pomoč ljudi, ki so vam dragi. Vse dobro v ljubezni. Ugodna dneva sta petek in sobota.
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10) — VI IN DELO: Rojeni od 23. 9. do 4. 10. se bodo lahko po prejšnjem tednu vsaj malo oddahnili. Prijetna Venera vam bo delo olajšala in vam prinesla več sreče in dobre volje. Vsi ostali bodo morali na boljše čase še malo počakati. Neugodna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prav prijetno počutili in sprostili. Ugodna sta ponedeljek in torek.
STRELEC (22. 11. -21. 12.) VI IN
A	DELO: Zvezde z
vami tokrat niso prav nič prijazne. V sredo in četrte, ki bosta za vas odločilna dneva v tem tednu, bo pri delu prišlo do neprijetnih, neugodnih in težavnih zapletov. Neki načrt vam bo splaval po vodi; le konec tedna bo za spoznanje ugodnejši. VI IN DRUGI: Nasveti ljubljene osebe vam bodo v veliko oporo in pomoč. Ugodna sta petek in sobota.
. . _ VODNAR (20. 1. -18. 2.) - VI IN
wDELO: Pred vami je izjemno ugoden teden; zvezde so se vam nasmehnile. Spremljali vas bosta odlična delovna forma in dobra volja. Posebna sreča bo doletela januarske vodnarje. Ne zamujajte ugodnih priložnosti, ki vam jih bo teden ponudil. VI IN DRUGI: V dobri družbi boste dobrodošli in priljubljeni. Vse dobro tudi v ljubezni. Ugodna dneva sta ponedeljek in sobota.
DEVICA (23. 8. -22. 9.)	- VI IN
DELO: V sredo in četrtek pričakujte marsikatero neugodno presenečenje; nič vam ne bo šlo od rok, pa tudi prave volje ne bo; boljši bo konec tedna. Rojeni od 9. do 13. 9. lahko z gotovostjo računajo na zadovoljive delovne rezultate. VI IN DRUGI: Naj vas nikar preveč ne vznemirja, kar se cjovori o vas, ljudje so pač taksni, kakršni so. Ugodna dneva sta petek in sobota.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI
IN DELO: Teden bo za vas še posebno ugoden; polni boste energije in zvezde vam bodo naklonjene. Rojeni od 7. do 12. 11. bodo in uspešni prav pri vsakem delu, ki se ga bodo lotili. Malo manj ugodna dneva bosta le ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Vzrok vaše živčnosti je v nekem nesporazumu. Bodite do ljudi bolj nepristranski. Ugodna sta sreda in četrtek.
KOZOROG (22. 12. - 19. 1.) — VI IN
DELO:	Večina
zvezd vam je sovražna, pa bo zato teden prava nadloga. V petek in soboto boste naleteli na nepredvidene težave. Ne računajte na nobeno pomoč, ko vam delo ne bo hotelo od rok. Kljub težavam ostanite mirni, pa se bodo stvari uredile. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prizadel, pa naj vam to ne gre preveč do srca. Dokaj ugodna sta sreda in četrtek.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
X* - VI IN DELO: Okoliščine bodo J	zahtevale od vas
^	^ bolj poglobljen in
resnejši odnos do dela. Postavljeni boste pred izbiro; dobro razmislite, preden se odločite, da vam ne bo kasneje žal. Vsem rojenim od 6. do 10. 3. se bo nasmehnil zelo ploden in uspešen teden; želje se vam bodo izpolnile. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo razočaral; ne prepustite se malodušju. Ugodna sta torek in sreda.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
Šifra: JASMIN
Prav imate, ko pišete, da je pisava v veliki meri odvisna od vašega razpoloženja. To povsem drži. Zdi se, da se oblikujete v odločno osebo, ki je na pragu življenja. Morda včasih malce pretiravate s tem, da pretogo vztrajate na svojih stališčih. Morebitne manjše korekcije ne bi škodovale. Bolj kot duhovna je za vas pomembna materialna plat življenja, kar je razvidno iz spodnjih dolžin pisave. Toda ni nujno, da je ta materialnost povezana z močnim priklepanjem na vidne dobrine, ampak je bolj strah pred izgubo le-teh. Strah je pač včasih v tem smislu navzoč, kajti tudi na bodočnost nimate ravno svetlih pogledov in se je celo malce bojite. Morda si tega n e boste zlahka priznali, premislite pa le o tem!
\\d^L	uJtvo - U-ko
Šifra: PREPOROD
Petnajst let si stara in že tako diskretna, da na svoje ime oziroma podpis popolnoma pozabiš,
oziroma ga ne napišeš. Kljub vsemu pa razen občasnega strahu pri tebi ni odkriti nič posebno vznemirljivega, za kar bi bilo potrebno imeti kakšne težave. Strah izvira morda že iz davnih let, če lahko tako rečem. Energija kar sije iz tebe in menim, da z zdravjem nimaš skrbi. Le tako dalje, da bo iz tebe dobro dekle. Želim pa, da se lepo učiš še naprej in da te praznovanja ne bi preveč prevzela.
JtLC 'ixsQ-
Šifra: CVETJE V JESENI
Ohranjate vse lepe lastnosti, ki ste si jih priučili že pred časom. To je prav lepo. Toda vaš strah pred okoljem, pred tem, da bi se o vas kaj slabega slišalo ali sploh kaj govorilo, pa je - milo rečeno - pretiran. Ne smete se toliko bati ali, bolje rečeno, biti tako nezaupljivi. Zaupanje je le most, na katerem lahko zmagamo reko neznanja. Vaše mišljenje je jasno in odkrito. Prihodnjič pa bodite pri pisanju bolj širokopotezni in naklonite malce več teksta in podpis. Toliko bolj bo tudi analiza potem objektivna. To pa tudi želite, kajne?
Če želite graiološko analizo, napišite približno deset vrst teksta v obliki pisma, podpišite ga, na kuverto napišite naslov, vanjo pa priložite kupon s šifro.
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:
Primorski dnevnik. 14. )uni,a 1987
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. It. filmski igralec (Marcello); 10. Prvi človek; 11. Zgodovinska pokrajina ob reki Duero; 12. Ime film. igralca Skeltona;' 13. Pol pameti; 15. Žužkojed, ki rije v zemlji; 16. Veznik; 17. Ime slov. pesnika Bora; 19. Avstrija in Španija; 20. Premestitev z vso opremo; 22. Človeku najbolj sorodna žival; 23. Misli, pojmi; 24. Smrtonosen; 26. Čakovec; 28. Ni visok; 29. Fran Erjavec; 30. Star Slovan; 32. Srbska revija; 33. Vmesna stena; 34. Žlahten plin; 36. Znak pri množenju; 37. Porabiti, izrabiti.
NAVPIČNO: 1. Prebivalci mesta v SRS; 2. Arabska država; 3. Plod; 4. Thomas Mann; 5. Obdelovati zemljo s plugom; 6. Film. igralec Pacino; 7. Ponekod v sredi; 8. Ime naše operne pevke Jankovičeve; 9. Soudeleženci, stranke, odjemalci; 13. Eden izmed sedmih rimskih gričev. 14. Dvova-lentna alkilna skupina; 17. Prijatelj in podpornik umetnosti; 18. Koroziven; 20. Švedska, Italija in Luksemburg; 21. Zunaj; 25. Politična zatočišča; 27. Plemiški naslov; 29. It. avtomobilska hiša; 31. Električni utegne biti nevaren; 33. Liho število; 35. Nikolaus Otto; 36. Kutina.	(lako)
1	2	3	4		5		6	7	8	9
10							11			
12				13		14		15		
16			17				18		19	
		20						21		
22						23				
		24			25					
26	27		28						29	
30		31		32				33		
34			35				36			
r										
REŠITEV
'IM '9£ "O 'N 'SE Ul 'EE iJlOl TE bBig '6E :z3UM 'LZ Ul20 ■gZ !U3A 'IZ :1IS 'OZ	'81
maosui -£i mamam Tl :un0ied •£l htuasajatui '6 ibjon '8 '£ :IV '9 hi0-10 '9	'1 T !P0S
■£ mapv 'Z huBDaoguBjAj T :QN -DIdAVN IUIStio^z! '££ Tejm ■9£ iuoau Te lup •££ iNIN TE Tuv 0£ :'3 'd '6Z	'8Z :MO
■ge iuaiBtai TZ ^fapi '£Z -ido ZZ lAatgas OZ :3V '61 :[91 -pjai i\ 'ui -gt grst -gi imed El :pad TA !uoai Tl ^Bpv '01 -ubioj}sbiai T :ONAVHOaOA
Na košarkarskem EP v Atenah danes Italija - ZRN in Grčija - SZ
Jugoslavija z zmago proti Španiji osvojila bronasto odličje
ATENE »Čeprav je kolajna le kolajna, z bronom nisem zadovoljen,« je po včerajšnji tekmi za 3. mesto, v kateri je Jugoslavija premagala Španijo, izjavil trener »modrih« Krešimir Čosič. Vsekakor je treba takoj povedati, da Jugoslavija na tem evropskem prvenstvu ni navdušila, a tudi ni razočarala. Navsezadnje se je traba spomniti, da je zadnje odličje na EP osvojila pred sedmimi leti, in sicer v Pragi, ko je bila druga, leta 1983 v Nantesu in leta 1985 v Stuttgartu pa je pristala na skromnem 7. mestu. Pa še nečesa ne gre prezreti: tokrat je nastopila z zelo pomlajeno ekipo (kar sicer velja tudi za nekatere druge, kot na primer Italijo in delno tudi za Sovjetsko zvezo), kar daje upati, da ima pred sabo svetlo bodočnost.
Danes bosta na vrsti še sklepni tekmi. Italija se bo za 5. mesto pomerila z Zahodno Nemčijo, katero je v prav v prvi tekmi tega prvenstva že premagala z 84:78. To bo za trenerja Bianchinija tudi
DANES
17.00 finale za 5. mesto: ZRN -Italija; 19.00 finale za 1. mesto: SZ - Grčija.
poslovilno srečanje, saj bo zatem vodstvo državne reprezentance prevzel Gamba.
Povsem drugačno vzdušje pa bo dve uri kasneje med tekmo za 1. mesto, ko se bosta pomerili Grčija in Sovjetska zveza. V Grčiji je po nepričakovanih uspehih domače reprezentance zavladala popolna evforija, ki je ni videti konca. Na tribunah bo danes tudi predsednik republike Chrostos Sartzetakis. To vzdušje pa seveda zna težko pogojevati sam izid tega spopada, kot se je že zgodilo proti Jugoslaviji, ko je ameriški sodnik izraelskega porekla Warnick sodil povsem enosmerno, seveda v škodo »modrih«. Tako ali drugače, naj osvoji prvo ali drugo mesto, je Grčija postavila na glavo vsako predvidevanje, pa tudi: kdo bi jo uvrstil med favorite, ko je šele pred enajstimi meseci na svetovnem prvenstvu pristala na skromnem 10, mestu, pred dvema letoma pa se sploh ni uvrstila na zaključni del EP. Po tem, kar je sedaj pokazala (sicer s pomočjo sodnikov, pa tudi po krivdi drugih, a veliko tudi po lastni zaslugi), lahko danes pričakujemo nov podvig.
FINALE ZA 3. MESTO
Jugoslavija - Španija 98:87 (42:51)
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 31, A. Petrovič 11, Djordjevič 8, Kukoč 3, Paspalj 7,
Grbovič, Radovič 4, Vrankovič 2, Radovanovič 12, Divac 8, Radja 6, Cvijetičanin 6.
ŠPANIJA: Villacampa 6, Sibilio 3, Margall 14, Jimenez 14, Romay 17, Mon-tero, F. Arcega 5,- Solozabal 7, Martinez 4, San Epifanio 17.
SODNIKA: Rigaš (Gr.) in George (ZRN); PON: Villacampa (10), Paspalj (24), Romay (34), Divac (37); 3 TOČKE: Villacampa 1:3, Sibilio 1:2, Margall 2:3, F. Arcega 1:1, Šolozabal 1:3, San Epifanio 0:4, D. Petrovič 4:9, Djordjevič 2:2, Kukoč 0:1, Paspalj 1:1, Grbovič 0:1, Cvijetičanin 0:1; ODBITE ŽOGE: Španija 42, Jugoslavija 38.
Španci so v predtekmovanju proti Jugoslaviji zgubili s 94:76, tako da so sinoči vložili vse sile, da bi se oddolžili za ta poraz. Vse do sredine drugega polčasa je tudi kazalo, da jim bo to uspelo. Začeli so namreč izredno poletno in angažirano, končali prvi polčas v prednosti in si nabrali tudi 15 točk naskoka (63:48). _Po daljšem iskanju prave peterke pa je Čosič vendarle zadel z bratoma Petrovič, mladim Djordjevičem, veteranom Radovanovičem in požrtvovalnim Divcem. Ta postava ni samo izenačila (63:63), ampak sama prešla v vodstvo (92:77), tako da zmaga ni bila več v dvomu. Vsekakor je bilo srečanje težko, v dveh primerih je
prišlo tudi do poskusa obračunavanja (med Paspaljem in Jimenezom ter Draže-noim Petrovičem in Margallom). Na vprašanje, zakaj ni že prej vključil mladega Djordjeviča, je Čosič dejal, da je bil pred odhodom v Atene bolan, sedaj pa je videl, da bi proti Grkom moral le igrati.
FINALE ZA 9. MESTO
Francija - Nizozemska 94:80 (43:53)
Dom Agorest na državno prvenstvo
Male mlade odbojkarice go-riškega Doma Agorest so včeraj, v Moši, izbojevale prvo mesto na pokrajinskem prvenstvu v minivolleyu in si tako zagotovile udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo od 1. do 5. julija v Cuneu. Mlade domovke so nastopale v sledeči postavi: Matej-ka De Rocco, Martina Sošol in Irena Jakin.
Nogomet: italijanski pokal
Napoli zmagovalec
BERGAMO - Po predvidevanjih je Napoli osvojil italijanski pokal. Po nedavni domači zmagi s 3:0 so sinoči Maradona in tovariši premagali Ata-lanto v Bergamu z 1:0. Edini zadetek tekme je dal Giordano pet minut pred iztekom srečanja.
Jadranje: jugoslovansko DP
Zmaga
Kosmine - Sosiča
KOPER — V nadaljevanju jugoslovanskega državnega prvenstva v jadranju z olimpijskimi jadrnicami »470« so včeraj v Koprskem zalivu ob brezvetrju s težavo spravili pod streho tretjo regato, na kateri je zmagala koprska posadka olimpijskih kandidatov Kosmina - Sosič, ki je tudi prva po treh regatah.
Rezultati 3. regate: 1. Kosmina -Sosič; 2. Antončič - Borštnar; 3. Čopi -Zabukovec (vsi Jadro Koper).
Vrstni red po treh regatah: 1. Kosmina - Sosič 6 točk, 2. Kocjančič - Planinšič 13 točk, 3. Čopi - Zabukovec 19,4 točke (vsi Jadro Koper).
Danes bo še zadnja regata. V primeru ugodnega vetra pa dve. (Kreft)
Giro: zaključek po predvidevanjih
Ircu Rocheju etapa in končna zmaga
SAINT VINCENT Giro se je torej zaključil po predvidevanjih. Zmagal je najboljši in najbolj popoln kolesar, ki se je udeležil te krožne dirke po Italiji: Stephen Roche. Slednji je bil popoln na vseh terenih: v etapah na kronometer, na ravnini, pa tudi v gorskih etapah. Vsi njegovi konkurenti in favoriti za končno zmago so popustili eden za drugim. Prvi je popustil Sa-ronni, ki je tudi odstopil. Nato sta bila na vrsti Baronchelli, ki bo v kratkem zapustil agonistično kolesarstvo kot večni up, in Argentin, ki pa še ni zrel za tak tip dirke. Za Rochejem so se nato znašli Visentini, ki je za nekaj etap celo prevzel vodstvo, vendar pa so tudi slednjega izdali živci, saj ni trpel, da bi ga »podanik« napadal, Ro-minger, ki je hitro potonil, ter presenetljiva Breukink in Millar. Oba sta tudi končala na častnih mestih. Popolnoma pa so razočarali Italijani, saj je le Giupponi osvojil peto mesto, nato pa je »popolna tema«.
Vrstni red 22. etape: 1. Roche (Irska), ki je 32 km na kronometer posamezno od Aoste do Saint Vincenta
prevozil v 44'23" s poprečno hitrostjo 43,259 km na uro; 2. Thurau (ZRN) po 14"; 3. Jurko (ČSSR) 45"; 4. Piasecki (Pol.) 59"; 5. Breukink (Niz.) 1'03"; 6. Lang (Pol.) 1T6"; 7. Bauer (Kan.) 1'29"; 8. Freuler (Švi.) r29"; 9. Bernard (Fr.) T33"; 10. Millar (VB) 1'53"; 11. Lejarre-ta (Šp.) T56"; 12. Giupponi (It.) 2'09"; 17. Giovannetti (It.) 2'45"; 20. Van Der Velde (Niz.) 3'07"; 33. Argentin (It.) 4'10".
Končni vrstni red: 1. Roche (Irska) 105.39'42" s poprečno hitrostjo 37,045 km na uro (3.915 prevoženih km); 2. Millar (VB) po 3'40"; 3. Breukink (Niz.) 4T7"; 4. Lejarreta (Šp.) 5T1"; 5. Giupponi (It.) 7'42"; 6. Giovannetti (It.) 1T05"; 7. Anderson (Avstral.) 13'36"; 8. Winnen (Niz.) 13'56"; 9. Van Der Velde (Niz.) 13'57"; 10. Bauer (Kan.) 14'41"; 11. Mujiča (Šp.) 15T4"; 12. Schepers (Bel.) 18’26"; 13. Savini (It.) 20'07"; 14. Chioc-cioli (It.) 20'39"; 15. Conti (It.) 20'49"; 16. Bernard (Fr.) 2r39"; 17. Beccia (It.) 22T2"; 18. Munoz (Šp.) 23'29"; 19.Škoda (ČSSR) 26'37"; 20. Bombini (It.) 27T5"; 31. Argentin (It.) 45T5".
Tenis: turnir v Bologni
BOLOGNA — V polfinalu teniškega turnirja v Bologni je Šved Carlsson s 6:1, 6:0 premagal Italijana Caneja, Španec Emilio Sanchez pa Argentinca Jaiteja s 6:3, 6:0.
Presenetljiv poraz Juventusa
TREVISO V prijateljski tekmi v Trevisu med Juventusom in Monte-belluno je presenetljivo slavila slednja s »teniškim« izidom 6:5. Omenili bi, da je turinski prvoligaš igral brez tujcev, kar pa nikakor ni opravičilo za tak poraz. V Brescii je Ospitaletto spet nepričakovano premagal Verono z 1:0.
Atletika: 16 svetovnih rekordov
LATINA - Osemintridesetletni atlet Lamberto Milani iz Sermonete bo skušal v šestih dneh teka postaviti kar 16 svetovnih rekordov. Skušal bo skupno preteči 1024 km, ostali rekordi pa bodo vmesni. Rekord šestih dni teka ima Grk Yannis Kouros, ostale pa imajo Franco Fava in Nizozemec Jos-hermans.
Nogomet: danes v italijanski B ligi
Triestina v Parmi
Danes bodo odigrali predzadnje kolo v drugi italijanski nogometni ligi. Triestina bo gostovala pri Parmi in glede na to, da bosta obe ekipi nastopili okrnjeni, je pričakovati tudi temu »primerno« igro. Ali bolje: obe moštvi nimata v tem prvenstvu nikakršnih ambicij več. Parma je že več kol odrezana od boja za napredovanje, Triestina pa je celo izgubila v nedeljo v domačem srečanju s Catanio. Parma pa je vsekakor mlada in dobra ekipa, ki je v prvi tekmi v Trstu izsilila remi z »vrtoglavo« igro in se dobro zaveda svojih sposobnosti. Le nekaj neugodnih izidov v zadnjih kolih je to ekipo izločila iz boja za napredovanje. Sicer pa je že lep del tega moštva Milanova last, začenši s trenerjem Sacchijem in branilcem Mussijem.
V tem kolu pa bo vsekakor vrsta zanimivih srečanj tako za vrh kot za dno lestvice.
Današnji spored: Arezzo - Pescara; Bologna - Cesena; Campobasso - Medena; Catania - Cagliari; Genoa - Bari; LR Vicenza - Cremonese; Lecce -Messina; Parma - Triestina; Piša - La-zio; Sambenedettese - Taranto.
Jugoslovansko prvenstvo: kdo bo letošnji prvak?
Čeprav bodo v Jugoslaviji prvoligaši igrali zadnje kolo, je povsem nejasno, kdo bo novi državni prvak. To pa ne zaradi današnjih razpletov na igrišču, saj bi npr. Vardarju zadostovala le točka za osvojitev državnega naslova, temveč zaradi zadnjih »razpletov na sodišču«. Bodo nekaterim klubom vrnili točke, ki so jim jih odvzeli prejšnjo sezono? V tem dvomu se bodo torej odvijala današnja srečanja.
Današnji spored: Dinamo (Z) - Vardar; Čelik - Hajduk; Sloboda - Velež; Rijeka - Radnički; Partizan - Dinamo (V); Osijek - C. zvezda; Željezničar -Sutjeska; Budučnost - Sarajevo; Spar-tak - Priština.
Farina na začasni svobodi
MILAN — Bivši predsednik Milana Giuseppe Farina, ki se je 5. t. m. sam predal preiskovalcem po enainpollet-nem skrivanju, je na začasni svobodi. Farino obtožujejo, da ni plačal IRPEF, zakrivil pa naj bi tudi druge prekrške pri upravljanju društva.
Konec Girov po italijanski meri?
Zaključil se je Giro dltalia, bil je to prvi Giro po tolikih letih, ki ni bil prikrojen italijanskim vodilnim kolesarjem. Očitno se je sam vodja etapne tekme Torriani zavedal, da z ravninskimi etapami, malimi vzponi in številnimi etapami na kronometer uničuje to zgodovinsko kolesarsko tekmo.
Rezultat je na dlani: »tujci« so dokazali svojo premoč, italijanske zastave je reševal Giupponi. Moser ni mogel nastopiti zaradi posledic padca, Sa-ronni je prav tako padel, vendar se je že pred tem izgubil v množici manj pomembnih dirkačev, Visintini je po zmagoviti etapi na kronometer, ki ga je popeljala v San Marino po roza majico, psihološko in fizično popustil. Na petkovi »dolomitski« etapi je padel in si zlomil zapestje, podobni padci pa niso le nesreča. Roche je dokazal, da je močnejši, čeprav ni še dokazal, da je velik.
Resnici na ljubo je bil zadnji veliki italijanski kolesar Gimondi. Imel je smolo, da je srečal na svoji poti kolesarskega genija Merckxa, vendar je zmagal vse, kar mora zmagati vrhunski kolesar: Tour, Giro, tekmo Milan-Sanremo, severne klasične dirke, svetovno prvenstvo itd. Moser je v bistvu 'ravninski kolesar, briljanten je v tekmah proti času, slab pa je v hribih, malo zdržljiv na etapnih tekmah, kar dokazuje tudi dejstvo, da je lahko zmagal le en Giro in še ta je bil narejen po njegovi meri in tudi Hinaulta ni bilo.
Giro je torej za nami, upati je, da bo še v naslednjih letih ostal tekma, ki je zaslovela po trdih progah, po Dolomitih in drugih težkih etapah. Tekma, ki so jo poveličali Coppi, An-guetil, Gimondi, Merckx, Hinault in drugi veliki asi iz preteklosti in sedanjosti. Upati je torej, da se bo zaključilo obdobje Girov po italijanski meri in tudi obdobje umetno ustvarjenih velikanov. Dober kolesar je dober kolesar, as pa je nekaj drugega.
Dirka tris
MONTECATINI Kvote na dirki tris so bile tokrat nekoliko skromne. Dobitnikov je bilo 1385, prejeli pa bodo po 720.229 lir. Zmagovita kombinacija je naslednja: 5 - 16 - 18. Skupni nagradni fondo je znašal 1.466.938.000 lir.
Motociklizem: danes VN Jugoslavije na Grobniku pri Reki
Številni padci na poskusnih vožnjah
GROBNIK (Reka) Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za veliko nagrado Jugoslavije v motociklizmu je prišlo do številnih padcev, žrtve pa so bile dokaj ugledne. Freddie Spencer, ki ga zaradi nezgode v Daytoni dva meseca ni bilo na stezah, je padel in si spet zlomil že poškodovano ključnico. Nič bolje se ni godilo Francozu Sarronu, ki je zaradi pretresa možganov v bolnici. Padli so še Gardner, McElnea, Mac Kenzie (tudi on ne bo mogel nastopiti), Francoz Ruggia, pa tudi Cada-lora si še ni opomogel po poškodbi izpred tedna dni.
Najboljše čase so dosegli:
500 ccm: Gardner (Avstral.) honda 1'30"70; Mamola (ZDA) yamaha 1'31"69; Lavvson (ZDA) yamaha 1'31"76; Spencer (ZDA) honda 1,31"94; Mac Kenzie (VB) honda 1'32"30 (slednja dva ne bosta startala); McElnea (ZDA) ya-maha 1'32"50; Chili (It.) honda 1'32"80.
250 ccm: Lavado (Ven.) yamaha 1'33T5; Cornu (Švi.) honda 1'34"20; Reggiani (It.) aprilia 1'34"43; Mang (ZRN) honda 1'34"44; Sarron (Fr.) honda 1'34"54.
80 ccm: Martinez (Šp.) derbi T41"09; 2. Dorflinger (Švi.) Krauser 1'41"48; Herreros (Šp.) derbi r43"60; Spaan (Niz.) casal 1'43"93; Abold (ZRN) krauser 1'44'TO.
Deželni občni zbor USSl
Re David potrjen
V Gradežu je bil včeraj občni zbor Deželnega združenja športnih novinarjev - USSI, na katerem je bil za predsednika potrjen Augusto Re David. Odborniki profesionalci so Aleksander Rudolf, Roberto Collini, Clau-dio Coiutti, Ezio Lipot in Valerio Mo-relli, publicisti pa Vittorio Firmiani,
Severino Baf in Pietro Micoli. V nadzornem doboru profesionalcev sta Renzo Corazza in Rino Nini, publicistov pa Giancarlo Bulfoni in Mario Šušteršič.
Nogomet: včeraj v Dolini
Zmaga »najmlajših« ZSŠDI
Včeraj je bil v Dolini mednarodni nogometni turnir za kategorijo najmlajših, katerega je osvojila združena ekipa ZSŠDI. V polfinalu so mladi nogometaši ZSŠDI gladko premagali Kočevje s 6:0, Vozila iz Nove Gorice pa so premagala ekipo SAK iz Celovca s 4:1. V finalu za 3. mesto je SAK odpravil Kočevje z 1:0, v finalu za 1. pa je ZSŠDI z 1:0 slavila proti Vozilom. Najboljši nogometaš turnirja je bil Simon Rosič (Vozila), najboljši strelec Ravel Gombač (ZSŠDI), najboljši vratar pa Alojz Jagodič (SAK). O turnirju bomo še poročali.
Odbojka: memorial B. Frandolič
Zanimiv turnir
Pred dnevi se je v Doberdobu začel 8. odbojkarski memorial Bernarda Frandoliča, ki ga prireja Kulturno društvo Kras iz Dola in s Poljan. Na letošnji prireditvi sodeluje 8 moških in 4 ženske postave.
Dosedanji izidi: Nova Gorica -Štandrež 2:1 (14:16, 15:9, 15:8); Doberdob - Dol/Poljane 2:0 (15:8, 15:3); Nova Gorica - Dol/Poljane 2:1 (15:4, 9:15, 15:10);_Vrh - Prvačina 2:1 (11:15, 15:7, 15:6); Števerjan/Oslavje - Jamlje 2:0 (15:4 15:10); Vrh - Jamlje 2:0 (15:8, 16:14).
Memorial v Doberdobu se bo nadaljeval jutri z naslednjimi srečanji: ob 19.00: Prvačina - Števerjan/Oslavje; ob 20.00: Števerjan/Oslavje -Vrh; ob 21.00: Jamlje - Prvačina. V torek bodo na vrsti ženske: ob 19.00 se bosta srečali ekipi Doberdoba in Sovodenj, uro kasneje pa Vrh in Prvačina. Finale za 3. mesto bo ob 21. uri.
Kolesarstvo: začetek dirke po Jugoslaviji
Konjski šport: na Opčinah za pokal »Mesta Trst«
Nizozemska in
BEOGRAD — S prologom v središču Beograda se je včeraj začela 43. kolesarska dirka po Jugoslaviji, na kateri nastopajo tekmovalci iz 12 držav. Dirka bo trajala do 21. junija, stotina kolesarjev pa bo na 1119 km dolgi poti vozila skozi Vukovar, Banja Luko, Petrinjo, Crikvenico, Ajdovščino, Novo Gorico in prek Vršiča do Kranjske gore, nato pa do Ljubljane in Zagreba, kjer bo cilj.
Včeraj sta bili na sporedu dve po-letapi. Prva je bila na kronometer za ekipe, druga pa je bila dolga le 11 km in se je seveda zaključila v končnem šprintu. Dopoldansko poletapo je zmagala Nizozemska z M'26"34 pred Kubo (1'27"67) in NDR (1'28"20). V popoldanski poletapi pa je v končnem naletu zmagal Bolgar Petar Petrov, ki je tako prvi nosilec rume-I ne majice vodilnega na lestvici.
Danes zaključek tekmovanja
Bolgar Petrov
Sinoči v Borovem športnem centru
Občni zbor OD Bor
Sinoči je bil v nabito polni mali dvorani Borovega športnega centra 3. redni občni zbor Odbojkarskega društva Bor, katerega se je udeležilo res lepo število mladih in najmlajših članov tega društva. Osrednje poročilo je imel predsednik Pino Rojc, temu pa so sledili pozdravi, razprava in nagrajevanje najzaslužnejših članic in članov tega društva v tej sezoni.
Včeraj so na Opčinah podelili nadaljnja štiri priznanja v okviru tretjega konjskega tekmovanja v preskakovanju ovir »Mesta Trst«, ki ga prireja mehanizirana brigada »Vittorio Vene-to« pod pokroviteljstvom dežele in drugih krajevnih uprav. V kategoriji preciznosti za konje začetnike je bil najboljši Kurt Sceigl na Dalii. V kategoriji »bagarre« je zmagal Dalla Chie-sa na Delicatu, v mešani kategoriji »F« je zmagal Stefane Angioni na Medei
delle Fiocche, v kategoriji »D« s stopnjujočimi težavami je zmagal Stefano Carli na Karajanu in Radiusu. Danes se bo tekmovanje zaključilo, na sporedu pa bosta med drugim tudi sprevod starih kočij in modni defile krznenih plaščev.
iport
DANES
NEDELJA, 14. JUNIJA 1987
ODBOJKA
UNDER 14 ŽENSKE - POLFINALE
9.30	v Repnu: Bor Friulexport - Kontovel Electronic Shop; 10.30 Sokol - OMA Armes; 11.30 Breg A - Ricreatori
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.30	v Štandrežu: Basket GO - Dom
professionaL
TRST — Ul. Udine 45/a Tel. 040/418315
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
Na 17. rednem občnem zboru ZSŠDI v Nabrežini
S posodabljanjem v korak s časom
Na 17. rednem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev, ki je bil v petek v Nabrežini in na katerem je bil za predsednika potrjen Odo Kalan, poleg njega pa so izvolili še predsednike in tajnike teritorialnih odborov in ostale člane izvršnega odbora, nadzorni odbor in razsodišče, je bil poseben poudarek namenjen naporom za posodobitev Združenja, s čimer naj bi ujeli korak s časom. Prav v ta namen so na izrednem občnem zboru, ki je bil pred začetkom 17. redne skupščine, prilagodili statut Združenja, da bi omogočili njegovo čim boljše poslovanje.
Uvodoma je Kalan pozdravil goste, med katerimi so bili župan devin-sko-nabrežinske občine Bojan Brezigar, župan zgoniške občine in predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin, predsednik Telesnokulturne skupnosti Slovenije Andrej Brvar, tajnik TKS Marko Trškan, namestnik sekretarja Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Marjan Jemec, predsednik goriškega pokrajinskega CONKElvio Ferrigo, tajnik SKGZ Dušan Udovič in načelnik odbora za telesno kulturo pri SKGZ Jože Gej, ki so zatem tudi prinesli svoje pozdrave občnemu zboru. A o tem kot tudi o tajniškem poročilu (predsedniško objavljamo v celoti) bomo zaradi pomanjkanja prostora podrobneje še poročali. Danes omenimo le, da se je občni zbor nadaljeval s sprejemom novega člana, ŠD Briški grič, ki se je pridružil dosedanjim 35. Na vrsti sta bili zatem predsedniško in tajniško poročilo, v razpravo ni nihče posegel, po razrešnici prejšnjemu odboru pa se je skupščina zaključila z izvolitvijo novega odbora.
Predsedniško poročilo
V svojem predsedniškem poročilu si je Odo Kalan zastavil za cilj obravnavo konkretne problematike delovanja Združenja in razvoja ter perspektiv zamejske telesne kulture. Najprej pa se je zaustavil na izrednem občnem zboru, ki je bil pred rednim volilnim občnim zborom. Svoje poročilo je Kalan takole nadaljeval:
Širša paleta uslug
»Ugotovili ste, da smo vnesli nekatere spremembe, ki ne zadenejo bistva delovanja naše organizacije, ampak podčrtujejo možnosti delovanja in vire dohodkov Združenja. To ni gola formalnost, ampak nuja, ki nam jo naroča obstoječa fiskalna zakonodaja. Vsi ste bili obveščeni, da smo v teku preteklega leta uvedli pri uradih Združenja tudi knjigovodski brezplačni servis za vsa društva. Vsem smo svetovali, da si v najkrajšem času urede potrebne in predpisane knjige in zaradi tega je bilo nujno, da uskladimo tudi delovanje Združenja s fiskalnimi predpisi. Dogodki, ki so v zadnjih mesecih prizadeli razna društva na Tržaškem, dokazujejo, da je ost finančnih stražnikov usmerjena na preverjanje poslovanja športnih društev. Zaradi tega vas ponovno obveščamo in pozivamo, da uskladite vaše finančno poslovanje z veljavnimi predpisi. Ponavljamo, da so vam uradi Združenja v sodelovanju s strokovnjaki komercialisti brezplačno na razpolago.
S to pobudo smo razširili paleto uslug, ki jih nudimo našim društvom. Ne smemo namreč pozabiti, da smo pred leti na Opčinah uredili podružnico zdravstvene službe CONI-ja, kjer lahko športniki opravijo preglede, ki so obvezni za razna prvenstva. Zadnje čase je delovanje ambulante nekoliko zamrlo in zaradi tega so nam zdravniki predlagali, da bi popestrili in razširili ambulantno dejavnost na post travmatološko zdravljenje. Športniki, ki bi se poškodovali med treningi ali tekmami, bi lahko kar v ambulanti imeli popolno specialistično oskrbo, ki bi jim pomagala, da bi hitreje premostili vse težave in da bi bili v najkrajšem času nared, da se vključijo v redno delovanje svoje ekipe. Taka pobuda zahteva
določeno investicijo in zaradi tega vas prosimo, da nam sporočite svoje mnenje, da bi lahko konkretizirali predloge.
Naloge vse zahtevnejše Pritiski na manjšino
To sta le dve pobudi, ki sta popestrili naše delovanje v korist zamejske telesne kulture, ki ima pred seboj iz dneva v dan večje naloge. Ne smemo namreč pozabiti, da živimo ob meji, da smo manjšina, da se hočemo ohraniti kljub raznoraznim pritiskom, ki se iz leta v leto stopnjujejo. Vsaka priložnost je primerna, da se ožigosa manjšina kot kamen spotike ob vzhodni italijanski meji. Mi vsi dobro vemo, da temu ni tako, a le težko prepričamo najbližje sosede, da želimo le živeti v miru, da hočemo biti spoštovani kot narod, saj tudi mi spoštujemo vsako narodnost, s katero pridemo v stik.
Pred nedavnim je tržaški športni tednik orisal značilnosti nekega našega društva takole: »Njegova moč je zgodovinska moč; to je znak vztrajnosti nekega naroda, ki stoletja živi v senci mesta in nacije, ki ga ne priznava v celoti; to je svetla luč neke narodnostne skupnosti, ki vztraja in se z leti utrjuje; na tak način brani svoj jezik in svojo skupnost proti krajevnim poskusom raznarodovanja.« Člankar nadaljuje: »Nastanek društva, njegovi uspehi in želja po uveljavitvi so dali možnost slovenski narodnostni skupnosti, da premosti pokrajinske meje in da se o društvu in o narodu, katerega predstavlja, govori na celotnem državnem ozemlju.«
Tako gleda na nas časnikar tržaškega tednika, ki je znal izreči na račun naših društev tudi ostre in neupravičene kritike. To je znak, kako drugi gledajo na nas, na našo vlogo, na naše obveznosti in dolžnosti do naroda, kateremu pripadamo.
Vzgoja: primarna dolžnost
In na te obveznosti in dolžnosti ne smemo pozabiti med našim vsakodnevnim delovanjem, ki se prične že pri stikih s starši, s šolami in se nadaljuje v društvih, na tekmah doma in na tujem.
Sla po zmagi ne sme biti naše vodilo -naša dolžnost je, da vzgajamo v zdravem in zavednem duhu.
Cilje moramo doseči z lastnimi silami, vzgajati moramo lastne športnike in tudi strokovne kadre: le na tak način bomo izpolnili svoje poslanstvo. Tako delo je mnogokrat nehvaležno: naleteli bomo na težave, razočaranja in nerazumevanja, a s trdim delom bomo uspeli. To ni teorija, saj nam praksa to že dokazuje. Moramo vsekakor premostiti ozke krajevne meje, misliti moramo na bodočnost in ovrednotiti slehernega otroka, ki obiskuje slovensko šolo ali živi v našem okolju. Kdor živi v našem okolju, bo razumel, kdo smo in kaj smo, razumel bo, da' ne ogrožamo večinskega naroda, da želimo le živeti v miru in sožitju. Za take ljudi bodo vrata naših društev vedno odprta, saj je naš cilj, da nas spoznavajo in pripoznajo.
Matična domovina nam stoji ob strani
Zavedamo se, da v tem boju za naš obstanek nismo osamljeni.
Telesnokulturne organizacije SR Slovenije so nam bile od samega nastanka zamejskega športa ob strani in mirno lahko trdimo, da se medsebojne vezi iz leta v leto poglabljajo. Vsako društvo je imelo priložnost navezati stike s sorodnimi organizacijami v Sloveniji, lahko smo se udeležili vaditeljskih taborov, kjer so se naši vaditelji ali bodoči vaditelji strokovno izobraževali. Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije je posredovala pri stikih z raznimi strokovnimi zvezami, tako da smo organizirali razne skupne turnirje in prireditve, seveda le v mejah mednarodnih športnih pravil, katerih ne moremo samovoljno spreminjati ali dopolnjevati.
To sodelovanje se mnogokrat ne izraža v specifičnih manifestacijah, ki bi odjeknile, v časopisju ali pred občinstvom. A vendar se prav dobro zavedamo, da je del naših uspehov sad tega vsakodnevnega skupnega, prijateljskega in iskrenega sodelovanja. In prav zaradi tega gre predstavnikom telesnokulturnih organizacij naša javna zahvala s prošnjo, da jo prenesejo na vse športne delavce SR Slovenije.
Številne skupne pobude
Skupaj smo tudi izvedli nekaj pobud. Med temi bi omenil že tradicionalno srečanje manjšin, na katerem se srečajo pripadniki manjšin iz avstrijske Koroške, Železne županije na Madžarskem, naši tekmovalci in gostitelji, ki so vsako leto drugi. To je priložnost, da spoznamo, kako živijo in delujejo pripadniki istega naroda v štirih različnih državah, kar nam nudi priložnost, da praktično dokažemo naš obstoj in da potrdimo, da smo vsi sestavni del slovenskega naroda.
In prav v tem duhu smo v sodelovanju z obmejnimi organizacijami pristopili k
skupnemu proslavljanju najboljših primorskih športnikov s te in z one strani meje. Sedaj je za nami že tretja izvedba te prireditve, ki dobiva vedno globlje razsežnosti. Res je, da moramo tekmovati v različnih sistemih in različnih pogojih in da zaradi tega izbiramo športnike in telesnokulturne delavce po lastnih merilih, a to ni ovira pri iskanju stičnih točk, katerih ni malo.
Stiki s športnimi oblastmi
V našem rednem delovanju nismo pozabili niti na stike s krajevnimi športnimi in upravnimi oblastmi. Mnogi naši člani so bili izvoljeni ali potrjeni v vodstvene organe raznih športnih zvez. Vemo, da so s tem prevzeli nase še dodatna bremena, ali so morali zmanjšati svoje delovanje v okviru matičnih društev, vendar je to dokaz vitalnosti našega športa, to je priznanje našemu delu in našemu znanju. Po tej poti moramo nadaljevati in moramo dobiti še druge odbornike, ki bi bili pripravljeni prevzeti na svoja ramena še to dodatno delo.
Pomanjkljivi so bili naši stiki z osrednjimi športnimi oblastmi, to je z italijanskim olimpijskim odborom CONI. Bili smo le premalo prodorni in to pomanjkljivost bo treba v naslednjih letih popraviti. Ravno tako so važni stiki z od-borništvi za šport na vseh ravneh, saj se prav v teh upravnih središčih delijo sredstva za podpore športnim aktivnostim.
Sodelovanje s šolami
Kar se tiče sodelovanja s šolami, ugotavljamo, da je bilo to že pred leti dobro in da se je še poglobilo. Naši vaditelji vodijo krožke ali telovadbo za najmlajše in tako dobimo neposredni stik s starši in njihovimi organizacijami. Ugotovili smo, da starši cenijo naše delovanje, da so pripravljeni sodelovati pri vzgoji svojih otrok. Torej je naša dolžnost, da smo jim v oporo.
Ne smemo si zatiskati oči Pritegniti treba čimveč mladine
A naše naloge s tem še niso izčrpane. Pred nami je vsesplošna problematika sodobnega sveta in sicer alkoholizem in uporaba mamil. Ne smemo zamižati pred to resnico in ne smemo se z njo sprijazniti; boriti se moramo, da popravimo tako stanje, da ustavimo ta škodljivi in skrajno negativni pojav. Vloga športnih društev je, da pritegnejo v svoj krog čim več mladine. Neka anketa, ki je bila te dni sestavljena med dijaki, je dokazala, da je le nekaj več kot 50% mladih aktivno vključenih v to ali ono društvo; deloma razširjena anketa je pokazala, da se športno neaktivna mladina tudi ne Vključuje - skoraj v celoti - v druge aktivnosti. To pomeni, da je mnogo mladih prepuščenih samim sebi, kar je vsekakor ne-
NOVOIZVOLJENI ODBOR ZSŠDI
IZVRŠNI ODBOR: predsednik: Odo Kalan; predsednik TO Trst: Jurij Kufersin; predsednik TO Gorica: Aldo Rupel; predsednik TO Benečija: Germano Cendou; tajnik TO Trst: Ivan Peterlin; tajnik TO Gorica: Zvonko Frandolič; tajnik TO Benečija: Marko Predan; blagajnik: Radi-voj Pečar; člani: Ivan Brass, Vladimir Budin, Mauro Dornik, Peter Fac-hin, Igor Gomišček, Ivan Plesničar, Livio Valenčič.
NADZORNI ODBOR: predsednik: Egon Kraus; člana: Miran Dolhar, Davorin Pelicon; suplenta: Tamara Blažina, Damjan Klanjšček.
RAZSODIŠČE: člani: Franko Drasič, Viktor Stopar, Duško Udovič; suplenta: Marjan Tomšič, Dorica Kreševič.
varno. Vsakodnevno brezciljno pohajkovanje je lahko predpogoj za počasno moralno propadanje. In ravno tej mladimi moramo posvetiti največ pozornosti. To je naše vzgojiteljsko delo, katerega moramo opraviti kot telesnokulturni delavci. Starši morajo dobiti pri nas oporo, postati moramo njihovi svetovalci in pomočniki pri vzgoji njihovih otrok. Na tak način bomo postali sestavni del skupnosti, v kateri delujemo, na tak način bomo dobili vsestransko podporo od okolja, kjer delujemo. Trenerji in vaditelji imajo priložnost ugotoviti izostanke ali nihanje forme mladih tekmovalcev, kar jim omogoča, da pravočasno povzamejo vse potrebne ukrepe za preprečitev nezaželenih posledic.
Posodabljanje delovanja
Taka vizija nalog naše telesne kulture zahteva tudi posodabljanje delovanja v okviru naših društev. Omenili smo že, da ne sme postati vodilo našega delovanja le zmaga ali izključno športni uspeh. Postati moramo sodobna organizacija, ki se bo lahko spopadla z vsakodnevno problematiko, ki bo kos izzivom sodobnega življenja. Tem zahtevam se mora prilagoditi tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Nova statutarna določila nam bodo omogočila učinkovitejše delovanje v korist posameznih društev.
Če hočemo doseči zastavljene cilje, mora naše delovanje stremeti za tem, da še povečamo strokovnost vaditeljskega in vodstvenega kadra; še tesneje se moramo povezati s sorodnimi organizacijami iz matične domovine, po možnosti tudi preko meja Slovenije, a istočasno moramo poglobiti prijateljske stike s športnimi organizacijami večinskega naroda in to še posebno v okoljih, ki nas odklanjajo. Na tak način bomo morda pripomogli k odstranitvi vsaj nekaterih ovir in ustvarjanju kulturnega sožitja.
Nadaljevati boj za priznanje naših narodnostnih pravic
Zavedamo se, da nam je bila pri našem delovanju vedno ob strani tudi zamejska krovna organizacija Slovenska kulturno-gospodarska zveza, katere sestavni del je tudi Združenje. Tudi v tej parlamentarni dobi ni bila uzakonjena globalna zaščita slovenske manjšine. A vendar odnehati ■ ne smemo, nadaljevati moramo v priza-(Jevanjih, da nam bodo končno dejansko priznane pravice, ki so bile_ nakazane že v ustavi republike Italije. Želimo si, da bi tudi enotna slovenska delegacija še učinkoviteje opravila svoje poslanstvo.
Posebna zahvala gre tudi zamejskim gospodarskim krogom, ki iz leta v leto izdatneje podpirajo našo telesno kulturo. Prav gospodarstvo je rešilo mnogo naših problemov in upamo, da se bo to za šport nujno potrebno sodelovanje še razširilo.
Kljub težavam, na katere vsakodnevno naletimo, lahko s ponosom trdimo, da smo vsi skupaj - odborniki, športniki, starši, prijatelji in somišljeniki - dali, kar smo mogli za utrditev slovenskega športa v zamejstvu; dosegli smo vidne tekmovalne in organizacijske uspehe, katere nam mnogi zavidajo. To nas ne sme uspavati in ne smemo počivati na lovorikah. Človek se ne sme ustaviti: gledati mora naprej, stremeti mora za višjimi cilji, a istočasno se mora zavedati svojih dolžnosti in svojih obveznosti.
Športnikom, ki so dosegli v tej sezoni zavidljive uspehe, pa prav tako iskreno čestitam.
Ob prisotnosti društev in članov glavnega odbora
Redni občni zbor SZ Jadran
Ob prisotnosti predstavnikov društev in članov glavnega odbora je bil v prejšnjih dneh občni zbor Športnega združenja Jadran.
V predsedniškem poročilu je Edi Kraus najprej podal analizo delovanja in uspehov članske ekipe. Na izboljšanje pogojev delovanja je nadvse pozitivno vplivala prisotnost tehničnega direktorja Krečiča. Letošnji Jadranov trener Peter Brumen pa je znal primerno psihološko motivirati ekipo in rezultat predstavljajo resno vodeni treningi in dobri nastopi na domačih tekmah. Slabše je vsekakor bilo na gostovanjih, mogoče tudi zato, ker si je odbor zadal preskromen cilj - obstanek v ligi. Z večjo ambicioznostjo bi se Jadranova vrsta gotovo povzpela više. Vsekakor je postala stvarnost, na katero so matična društva lahko ponosna.
Glede načrtov za prihodnjo sezono je predsednik Edi Kraus nakazal nuj-
Predsednik ŠZ Jadran Edi Kraus
nost ojačitve ekipe z visokim centrom in še s kakim igralcem na posodo.
Zaželeno bi bilo, da bi inž. Kristančič še naprej spremljal usodo Jadrano-ve prve ekipe kot tehnični vodja in bil nekak mentor pri celotni zamejski košarki.
Precej pozornosti je predsednik Edi Kraus nato posvetil mladinski ekipi Jadrana Farco in sploh mladinski košarki pri nas. Svoje poročilo pa je končal z navedbo glavnih postavk Jadra-nove bilance.
Razvila se je nato široka in mestoma tudi polemična diskusija, v katero so posegli domala vsi prisotni, o bistvenih problemih zamejske košarke, ki jo je stimuliralo predsedniško poročilo, predvsem pa o odnosih med Jadranom in posameznimi športnimi društvi, ki so dala pobudo za združeno ekipo.
Občni zbor je nato izvolil člane glavnega odbora za prihodnjo športno sezono, ki bodo v četrtek izvolili iz svoje srede predsednika in vso Jadra-novo organizacijsko strukturo. (L. V.)
POPRAVEK
V včerajšnjem članku na 11. strani se nam je vrinila neljuba napaka. Predsednik Vesne ni Franco, temveč Franc Cattonar.
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu "optimist" za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu "iinn", "europa" in "420" za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu "suri" za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem ze-
mljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
JK ČUPA IZ SESLJANA prireja v poletni sezoni tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda optimist, za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7., 20. 7. in 3. 8. Tečaji na deskah pa 29. t. m., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. 6. ob
torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
ŠD ZARJA
sklicuje svoj redni letni občni zbor na svojem sedežu v Bazovici v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. volitve; 3. razno.
ZSŠDI
obvešča, da_bo jutri, 15. t. m., ob 20.30 na sedežu SD Polet na Opčinah seja nogometne komisije.
UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333
NOVOGRADNJE - POPRAVILA - VZDRŽEVANJA
POŽARNA VARNOST Ka,
TEHNOLOŠKE INŠTALACIJ S _ PROJEKTIRANJE
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000,- din; letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
14. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska	Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Originalna zamisel novopečenih zakoncev
Kam pa na poročno potovanje? S kamelami v puščavo, seveda!
VIDEOREGISTRATORJE VIDEOKASETE vseh vrst
LONDON Anglež Michael Asher in Italijanka Maria Antonietta Peru sta se pred mesecem dni vrnila s poročnega potovanja, ki sicer ni bilo posebno udobno, bilo pa je nedvomno nadvse zanimivo. Novopečena zakonca sta se namreč odločila, da bosta medene tedne preživela na... grbah kamel. Njuno originalno poročno potovanje je trajalo nič manj kot 271 dni, devet mesecev torej.
Zakonca sta ves ta čas potovala peš ali s kamelami po saharski puščavi, od oaze Chinguetti v Mavretaniji do Nila v Egiptu. Prešla sta tako ves sahelski pas in države Mali, Niger, Čad in Sudan. Seveda jima niso manjkale nevšečnosti, kmalu bi namreč umrla od žeje in več težav sta imela ob prehodu mej. Na poti jima je delal družbo le vodič in... tri kamele seveda. Potovali so tudi dva tedna, ne da bi srečali nikogar, vselej pa jim je pretila nevarnost napadov puščavskih razbojnikov. Temu je treba dodati tudi izredno toploto, saj se je živo srebro v termometru vedno povzpelo nad 40 stopinjami.
Maria Antonietta je ob povratku v London priznala, da je stalno sanjala mrzle pijače in svežo zelenjavo. Upravičeno, saj se je z možem hranila le z osušenim gazeljim mesom, mlekom v prahu, sardinami v konzervah in rižem. To, kar so pač lahko nabavili v puščavskih trgih. »Večkrat sem imela halucinacije in ko je voda neverjetno smrdela, sem se prepričevala, da je okusna kot tista, ki jo pijem v Rimu,« je obenem dejala Maria Antonietta.
Zakonca sedaj pišeta knjigo o tej 7.200 kilometrov dolgi avanturi. Zamisel jima je dal britanski pisatelj in popotnik Geoffrey Moorhouse, ki pa je po 3.200 kilometrov poti odnehal. Poginile so mu tri izmed šestih kamel.
Bokasa verjetno ne bo usmrčen
BANGUI — Bivši diktator Srednjeafriške republike Jean Bedel Bokasa je vložil pri vrhovnem sodišču priziv proti predvčerajšnji obsodbi na smrt zaradi hudih zločinov, ki jih je zagrešil med svojim 13-letnim vladanjem. Če bodo priziv zavrnili, pa krvoločnega cesarja menda vseeno ne bodo ustrelili, ampak mu bodo kazen spremenili v dosmrtno 'ječo.
Nekateri domnevajo sicer, da utegne Bokasa celo prositi za pomilostitev in da bo novi državni poglavar Andre Kolingba prošnji ugodil; tedaj bi obsojenca izgnali iz države.
23. pregled novega filma V Pesaru Vzhodnaevropa 80
RIM »Vzhodnaevropa 80«. S tem podnapisom se bo jutri začela v Pesaru 23. Mostra internazionale del nuovo dnema, ki beleži letos pomembno zamenjavo organizacijskega vrha. Njen »oče« Lino Micciche je namreč že lani najavil, da bo prepustil krmilo letošnje Mostre skupini sodelavcev Adrianu Levantesiju, Riccardu Rediju, Vitu Za-garriju in Marcu Mullerju. Kljub formalni zamenjavi pa bo »novi film« v Pesaru najbrž še dalj časa nosil Miccichejev pečat.
Zaenkrat se Pesaro predstavi kot idealno nadaljevanje prejšnjih prireditev, ko so organizatorji sestavili dvodelni program, posvečen kinematografijam sovjetskih republik. »Vzhodnaevropa 80« bi namreč lahko imela kot pripis naslov »Filmi glasnosti«, saj gre za zanimiv in bogato razvejan program najnovejše filmske produkcije Sovjetske zveze, ter tistih vzhodnoevropskih držav, ki se iz političnoge-ografskih razlogov oslanjajo na SZ (NDR, Poljska, Madžarska, Češkoslovaška, Romunija in Bolgarija).
Nova kulturna politika, ki jo je uvedel Mihail Gorbačov, je namreč obrodila vrsto izredno sočnih sadežev tudi na filmskem drevesu, za katero zdaj skrbi režiser Elem Klimov. Njegovo vodstvo sovjetskih kinematografskih krogov je omogočilo režiserjem novo in svobodnejše ustvarja-
nje, obenem pa je »odprlo« tako imenovane bunkerje, v katerih so birokratsko-politične pajčevine prekrivale kolute »spornih« filmov. V Pesaru bo nekaj takih del na ogled, pri tem pa velja opozoriti, da so bili nove izrazne svobode deležni tudi filmski ujstvarjalci iz drugih vzhodnoevropskih držav. Iz bunkerja je tako prikukal tudi prvenec madžarskega režiserja Petra Bacsoja Tanil (Pričaj, na katerega je legel prvi prah cenzure leta 1969 in bo prav v Pesaru prvič na ogled. O Priči je v enajstih letih prodrla na Zahod le filmska fabula: gre za ostro satiro na račun procesov v Stalinovem času in se naslanja na proces proti Laszlu Rajku.
Poleg filmov sovjetske odjuge bo v Pesaru na ogled bogat izbor novih del mlajših in starejših režiserjev, ki ustvarjajo na evropskem Vzhodu. Nekatera imena so znana tudi pri nas, kjer smo v zadnjih letih spoznali dela enega izmed ustanoviteljev »nove vlne« (novega vala) češkoslovaškega filma, Stefana Uhra, ali dela madžarskih avtorjev Zsolta Kezdi-Kovacsa, Livije Gyarmathy in že omenjenega Petra Bacsoja. Sovjetsko predstavništvo bodo vodili Larisa Septiko, Mark Osepjan, Kira Muratova, Tejmu-raz Babluani, medtem ko bodo Poljake ugledno predstav-
Meljes in Rossellini
Kot običajno, bosta tudi letošnjo Mostro dopolnjevali dve retrospektivi. Prva bo posvečena pionirjem kinematografije, in spada v sklop priprav na stoletnico filma, druga pa je poklon italijanskemu mojstru Robertu Rosselliniju ob desetletnici njegove smrti. Poleg Meljesove retrospektive in filmov glasnosti, bo torej Rossellini deležen velike pozornosti. Okrogle mize, gala predstave, seminar o dobah njegovega ustvarjanja (nekateri izvedenci trdijo, da bomo prav v Pesaru zvedeli za marsikatere izvirne podatke) bodo sestavljale »zgodovinski« okvir pregleda novega filma v Pesaru.
Ijali Feliks Falk (Byl jazz - Bil je jazz), Krzysztof Kieslow-ski (Bez konca - Brez konca), Pjotr Lazarkiewicz (Fala -Val) in Jerzy Domaradzki (\Vielki bjeg - Velika tekma). Pregled romunskih, bolgarskih in vzhodnonemških filmov dopolnjuje program 23. Mostre.
Na programu je tudi retrospektiva televizijskih del poljskega režiserja Andrzeja VJajde, ki pa se žal ne bo mogel udeležiti srečanja v Pesaru. Nadomestil ga bo sodržavljan Zanussi, ki bo predstavil najnovejšo domačo kinematografijo v torek, 16. junija. Pregled filmov »Vzhodnaevropa 80« bodo zaključili v torek, 23. junija.
EVA FORNAZARIČ
video servis za vse priložnosti
VIDEO CLUB
TRST — Ul. Foschiatti 4/c — Tel.: 774861
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE šo vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
'JKonfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia dl Stramare 107 C^~elefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje 987
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
S.A.C.A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
Gomme MARCELLO
Prodaja gum: CEAT — PIRELLI — MICHELIN Predelava in tehnična pomoč
TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 391203
KNJIGARNA - PAPIRNICA »LEONARDO"
Korzo Puccini 6	Gabriella Vallon
NOVA TRGOVINA »LEONARDO«
bomboniere za: poroke, rojstva, obhajila in birme MILJE —- Ul. Verdi 6/B	Tel.: 040/274688