V, -T y>i ir A n A nAT\ A &i6o štteov 1 I Sdini slovenski dnevnik ▼ M i ■ /m |»| /1 ■ ^ M -M ■ M 'M";*. koledarja « letanj* iet« im* i i Zfe&genih drŽavah. ■ -v ■ - / 1 | W / 1 | \ ■ ■ ■ ■ / 1 ~ mo v Kdor rojakor ga s* ni. I 1 i*b«jft VB»k d»n izrzend VJl J-iXXk-/ 1 1 lAliV/l/n Mi«*^ £ JT ^ nedelj in praznikov. poštnih znamkah zgodi. ___, v list slovenskih delavcev v Ameriki. upravmitv« "*ia«a I r i^j 82 Cortlandt St., New York. TELEFON PI8AENE: 4687 OOKTLAHDT. EnUred m Second-OlMi Matter, September 21, 1903, at the Port Office st Kew York, N. Y., nnder the Act of Congress of March S, 187». TELET ON PISARNE: 4887 COBTLANDT. NO. 69. — ŠTEV. 69. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 24, 1910. — ČETRTEK, 24. SUŠO A, 1910. VOLUME XV11L — LETNIK XVUL1 Iz delavskih krogov. | Štrajki in povišanja.; čuvaji izogibališč zapadnih železnic; so si izposlovali povišanje plače. i P V SO. BETHLEHEMU. Vsluibenci New York, New Haven & Hartford železnice so sklenili strajkati. -o- Chicago, 111., 23. marca. Zvezizia posredovalna komisija je kontno izdala svojo razsodbo v zadevi povcenil j a plače čuvajev izogibališč rasnih zsiptadnih železnic; in v prid •čuvajev. kterim se sedaj poviša plj»ča za 3 c.-'Jite na uro. Vslužbenci, ki so zaposleni pri signalnih postajali dobe ' $5 mesečmega povišanja. Povišanje I je veljavno za dobo, ki se je pričala J. dne 10. februarja, tako..da dobe s?-' daj denar tudi za minole tedne. Po- ■ risanje pla če je veljavno za delavce ; pri sledfčih železnicah: Chicago & Eastren Illinois, Chicago Great West- j ern. District Chicago, Rock Island & Pacific, Tejuriuial Transfer, Late j Shore & Michigan Southern, Miclii-! gan Central. Pere Marquette ter Wisconsin Cenitral. Komisija je izjavila, da je pripo-znala vslužbencem. imenovanih želez- i nie železnic vsled tega večjo plačo, ker j? postajo vse dražje. New Haven, Ca am. 23. irarca. Vslužbenci Newr York, New Haven & Hartford železnice so včeraj glaso- \ roli. naj se li prične s štrajkom alii ne in takoj na to .se j« izkazalo, da je 99% vseh vslurbencev glasovalo v prid štrajka. Glasovalo je 3884 vslužbencev in le 86 se jili je izjavilo proti itrajkn. Chicago, 111., 23. marca. Zvezini delavski koanisar 'Neill, vodj?. 47 zapadnih železnic ui zastopniki zveze strojevodij ter k ur il cev «o sklenili medsebojni kompromis. č?gar po- ; drobnoeti pa še niso znane. S tem je odvrnjena nevarnost Strajka pri o-menjenih železnicah. South Bethlehem. Pa., 23. marca, fttrajkarji Bethlehem Steel Works trdijo, da se j? njihovo število pomnožilo za 50 kovačev, kteri izdeluje-jo po nalogu in kot vslužbenci Pennsylvania Construction Co. nov plavž za. tukajšnje livarne. Novi Štrajkarji rahtevajr, da se jim plača vsaki dan po $3.50 in lo k preiskovalnemu sodniku de- i1 vet bivših občinskih svetovalcev, kte- ! ri vsi so lobili od raznih podjetnikov, ki so delali za imesto, podknpnitie. Vseh devet je sodišče odpustilo z su- . sp?ndirano razsodbo. Pet jih je prišlo k sodišču, ne da bi bili povabljeni in sicer zsrolj iz strahu, da ne pride njihova krivJa konč- ; no vendarle na dan. Proti tem petim j se ni vložila tožba. Oni, ki so včeraj izpovedali, niso dobili velikih podkupnin, kajti c?na njihovega glaso- , vanja v mestnem) zastopstvu variira od $.10 do $250. Sodišče je n-eraj ^ naznanilo, da se bo<3e le proti onim občinskim svetm-alcem milo postopa- ' lo, kteri se javijo do današnjega po-ludneva. Vsled odredbe pokrajinskega prav- , ništva se prično sodne obravnave pro-ti občinskim svetovalcem prihodnji ( ponedeljek. Obravnave se bodo vršile ^ najtpreje proti onim občinskim srveto-valcem, kt?ri so svojo krnelo pripo-znali. Obtoženci so po noči medsebojno zborovali in so sklenili žrtvovati $100.000 za zagovor. Zločin, kterega so obtoženci obdolženi, se po tukajšnjem zakonu kajznujejo z denarno kaznijo do zneska $10.000 in poleg tega tudi s zaporom do petih let. Vsled podkupovanja je moralo toliko občinskih svetovalcev odstopiti, da mestno zastopstvo sedaj ni več sklepčno in da se bodio morale v ne-kterih mestnih okrajih vršiti nove volitve. K sreči je mestni proračun že dovoljen, kajti inače bi mesto ne smelo pobirati davkov, tako, da bi bila mestna uprava v velikanski zadregi. o ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZŠIRJAJTE NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA"! Položaj v Philadelphia Še vedno štrajk. * ^ Delavci so zavrgli mirovne predloge mayorja Re yburn a, ki je nastopil v imenu ulične železnične družbe, o DELAVI VZTRAJAJO NA SVOJEM STALIŠČU. ; Pri seji mestnega zastopstva se je za-| htevalo ^10.000 kot plačo za po- i I sebne policaje. -o- Philadelphia, Pa.. 24. marea. Vče- J j raj popoludne so priredili sj*revodni- ; 'ki in motonneni tukajšnje ulične že-; j lezniee, ki še vedno štrajkajo, veliko 'zborovanje, pri kterem so jedno^rlas-| no odobrili zadržanje svojih vodij, ki , ; niso hoteli sprejeti mirovne pogoje. ( koje jim je predložil mayor Reyburn I i v imenu družbe uličnih železnic. Zbo-j rovalci so zajedno tudi sklenili, da preje z delom ne bodo pričeli, dokler se železnica ne zaveže š^rajkarje namestiti na njihovih starih potih ali na onih progah, po kterih so preje vo-; žili. Mnogo drugih delavc?v, ki so štraj-i kali v znak sočutja s železničarji se je ;sicer že vrnilo na delo, vendar pa to ; na štrajkujoče železničarje ne vpljiva ; ; in tako oni vztrajajo pri svojih prvot- ! nih zahtevah. V ostalem je tudi naj- j boljše, ako se ostali delavci vrnejo na delo. kajti v tem slučaju zaanorejo [štrajkujoče železničarje tudi v finanč- ■ nem pogledu podpirati. Včeraj s? je tudi vršila izredna se- i .ja mestnega zastopstva in tem povodom se je sklenilo, da ve vloži poseb- j j ni predlog, s 'kterim se zahteva 10.000 I dolarjev in sicer za plačo posebnih | i policajev, ktere je mesto najelo povodom zadnjih nemirov. Nadalje se .bode zahtevalo $100.000. s ktero svoto • se pokrijejo drugi, vsled štrajka nastali stroški. Wilkes-Barre. Pa.. 24. marca. Iz-/rševalni odbor organizacije Federation of Labor je imel včeraj -skoraj ves dan sejo in pri tem prišel do zaključka, da za sedaj ne kaž? vprizoriti generalni štrajk po vsej Pennsylva-niji. To se je sklenilo vsled toga. ker so nekteri delavci v Philadelphiji, ki «o dosedaj štrajkali v znak sočutja, j zopet pričeli z delom, tako. da bi se- . jneralni štrajk ne pomenjal mnogo. ---o-— IZGNANI UNIJSKI URADNIKI. 1 IV Maine so meščani izgnali uradnike unije delavcev papirnic. Rvrmford Falls, MK, 23. 'marca. ' Tukajšnji uglednejŠi meščani so ustanovili poseben o Ibor. kteri je \V-erai zvečer prišel v hotel, v kterem stanujejo uradniki unije delavcev papirnic, rn so slednjim naznanili, da ne marajo, da bi unij-*ki uradniki bivali v njihovi sredi, vsled česar naj kakor hitro mogoče odpotujejo iz mesta. ; Zajedno so linijskim uradnikom tudi i zapretili, da jih bodo prisilili ostaviti mestece, ako te^ra pi"ostovoljno ne , store, in tako linijskim uradnikom ni preostalo nič druzega, nego v resnici I odpotovali in sicer v Le wis t on. V j tukajšnjih papirnicah dela par sto delavcev, ki niso organitzovani in ki se ; mora ji zadovoljiti z najnižjo plačo, j Oni ne nameravajo štrajkati, toda fTešč-ani so mnenja, da jih zamorejo unijski uradniki organizovati in pridobiti za štrajk. Da to preprečijo, j so sedaj unijtske uradnike pregnali. -o PROBUJENJE KITAJSKE. Na Kitajskem uvedo splošno vojaško službo. Peking, 23. marca. Kitajska se je 1 selaj pričela tudi na vojaškem polju ' probujevati, kajti sedaj bodo na Ki- ■ tajskem uvedli splošno vojaško dolž- j nost. Ako bodo moTali na Kitajskem ! služiti vsi za vojaško službo sposobni mladeniči, potem bode kitajska vojska nadkriljevala po številu vse ostale voj ste na svetni. Podrobnosti načrta gle- • de vojaške službe še niso znane, pač se pa povdarja, da se 'bode pri vojakih skrbelo tudi za vzgojo, kajti sramota je. da je najstarejše in največje ljudstvo na svatu v vojaškem .pogledu tako sleibo. | Nesreče na železnicah. Žrtve v lowi in drugod. Pri železnični nesreči v lowi je moralo najmanj sedeminštirideset lju-dij umreti. DRUGE NESREČE. Tudi v North Dakoti se je pripetila nesreča in pri tem je bilo 28 oseb ranjenih. -o- Marshaltown. Iowa. 23. marea. — Železniški, kakor tudi državni u-ladniki marljivo preiskujejo nesre- tako poškodovanih. da no bodo več okrevali. Med mrtveci je mnosro tacih. kterih ne morejo prepoznati. Bismarck. N. D.. 23. marca. Nek potniški vlak St. Paul. Minneapolis an 1 Sault Site. Marie železnice je j*-d-no miljo dale* od tukaj skočil m?, tir. Pri tem je bilo 28 o^o') ranjenih. Le vslnžbenci so bili na te est ti ubiti in 12 drugih je bilo ranjenih. Erie. Pa., 23. marea. Nedaleč od itu-!kaj zavozil je nek tovorni vlak Philadelphia and Frie železnice v neko lokomotivo. Pri tem j* skočilo 2o tovornih vozov raz tir. Trije vsužbenci so bili te/.?io ranjeni. -o- SLOVENSKE NOVICE. Pretekli ponedeljek zjutraj je našla na 82. iztočni ce?»ti št. 14J v New Yorku stanug'o'-a s>ispo linjsi pri njej službujočo Slovenko, gospodično Štefanijo Gesso v-postelji mrtvo. Zadu-"!1 jo je smrtonosni piin. Zvečer je i leyja v postelj, -molila iše večerno j molitev in predno je zaspala, je poza-!bila zapreti plin, ali pa ni vedela, .kako ima ravnati s plinovo napravo in zjutraj so jo našli mrtvo z rožnim vencem v roki. -%- Dekl-w*a je bila hčerka dobškega nadnčitelja pri Domžalah ,'ni komaj 10 let stara. V Ameriko je 1 prišla pred dvema meseci. Pokopali »so jo v sredo dopoldne na katoliškem j pokopališču sv. Trojice v Brortklynu. Sestričini prerano umrle Štefanije, gospici Olgi Tiran kot edini tukajšnji sorOlnici pokojnice kakor tudi ostalim sorodnikom v starem kraju naše iskreno sožalje. • V včerajšnjem lisht glasiti bi se ; moralo, da se je vstanovila zadnja Ci-i ril Metodova podružnica št. 25 v Superior, Wyo., ne pa v Sublet Wyo. Natančno tozadevno porodilo označe-i no je med dopisi včerajšnjega lista. -o- Ostanki vojne ladiie Maine. "Washington, D. C.. 24. marca. Zastopniška z-borniea je včeraj sprejela predlog, ki določa, naj se dvignejo razvaline oklopnice naše vojne? mornarice, Maine, ktera ladija ^e je pred špansko-ameriško voino potopila. Na . predlog newyor^kega zastopnika Sul-zerja se je predlog tako spr?menil, da določa, naj se razvaline imenovane Ja-dije potemi, ko se dvigne, preiščejo, da se dožene pravi vzrok nekdanje katastrofe. Trupla mornarjev, ki so še j vedno v ladiji. se pokopljejo na vo- ijaškem .pokopališču v Arlington n. j _ CENJENIM NAROČNIKOM. Cenjenim naročnikom, kterim smo j poslali opomin gled6 plačil* zaostale naročnine naznanjamo, da naj isto kmalu ponore, ali poravnajo, ker drugače bodemo prenehali list pošiljati. Stroški dnevnika so veliki in naj se nihče ne huduje, ako ga opozorimo m plačilo.. Lahko s« nun dopoelje tudi to za četrt lete 75 4 in to ▼ polt-■ih nuuq kah. Upravniitvo I "OLAB VASODA." ^ - ..• -""'i' ' .' "-.: '' P J. - Preiskovanje draginje, j Baje je vse po ceni. Pri senatovem odseku, ki preiskuje draginjo, se nadaljujejo preiskovanja. ORGANIZACIJA GROCERJEV. —o— . Nek grocer je trdil, da je raznn mesa i in jajc vse zelo po ceni. —o- Washington. 23. marca. Senatov ' odsek za preiskovanje sedanje draginje nadaljuje z zasliševanjem raznih prič, koje izpovedujejo o cenah raznih živil. Danes so zaslišali John A. Greena iz Clevelatula, O., ki je tajnik i organizacije groeerjev. Ta je navedel kot vzrok sedanje draginje dejstvo, da ljudje v novejšem času zahtevajo skoraj izključno le najboljše blago. Pole~ tega je tudi izjavil, da je vse blago sedaj zelo po ceni. in da 'je le meso in jajca dražje, kakor prejšnja leta. Povedal je tudi. da ljudje >edaj boljše zaslužijo, kakor prejšnja leta, kar je razvideti pred vsem iz tega. da sedaj izdatno hitreje plačujejo svoje dolgove, nego so jih plačevali preje. Priča je izjavil, da znaša grocerij-ski račun rodbine, ki šteje petero o-sob. v Clevelandu na mesec po $50. V tej svoti je zapopadeno tudi meso, oziroma ves živež, kar ga rodbina potrebuje. Toliko je vsaka rodbiua 'tudi preje potrebovala, ko ljudje niso imeli visokih plač. kakor jih ima- j jo baje sedaj. — V koliko je ta trditev resnična, lahko vsakdo sam sodi.1 •Priča je tudi odločno zanikal, da or^amizaeija groeerjev določa cene ži-jvil. Senator Smoot £a je potem vpra* j j šal. kako je mogoče, da so cene gro-' cerijskemu blagu po vsej deželi skoraj jed n a ke. Na to mu je priča odgovoril. da grocer ji kupujejo svoje blago po vsej deželi za jednake cene. in ker hočejo pri tem blagu vsi je«l-nako zaslužiti, prodajajo tudi vsi svoje blago za jednake cene. Vse preiskave draginje pa dosedaj ,niso mnotro koristile, kajti danes prihaja iz Chicaga zopet vest. da se je j ovčje meso izredno podražilo, in sicer pri funtu kar za tri cente. Vendar pa to podražitev ni smatrati za trajno. -o- O TATVINI PRI CARNEGIE TRUST COMP. —o— i Protislovna zatrjevanja trustovih i uradnikov. i L Urad niki Carnegie Trust Co. izjavljajo glede tatvine .fJO.OOO, o kteri . smo včeraj poročali, zelo protislovno. . i tako. da se ne ve koliko resnice je na ; tej ctvari. Tajnik imenovanega za-1 voda izjavlja, da se gre pri tem le za 11malo svoto, dočim trdi predsednik . j Reich man. da je zginolo $20,000. da . je pa zavod dobil večino zirinolega I denarja nazaj. Zopet nek drug urad-.! nik imenovanega zavoda izjavlja, da ; so -sitariši dečka, ki je baje odnesel ! denar, skoraj vso svoto nadomestili. Nadalje se tudi javlja, -da so detektivi sledili tatinskemu dečku po raz-{ nih južnih državah do Californije. ( i kjer so ga potem zajedno z njegovim I dekletom prijeli in dovedli nazaj v j j Kew York. To se je baje zgodilo v , Los Angeles, Cal.. toda oblasti imeno-i i ... vanega mesto javljajo, da jim o kaki ( taki aretaciji ni ničesar znanega. Iz [vsega tega je sklepati, da nekaj pri t j imenovanem denarnem zavodu ni v redu. Iz Avstro-Ogrske. Vladin program. Ogrski ministers ki predsednik Khuen Hedervary vztraja pri vladinem programu. OBŽALOVANJE RADI ZADRŽANJA POSLANCEV. Od povsodi prihajajo ministerskemu predsedniku izjave sočutja. Budimpešta, 24. marca. Iz raznih 'krajev Ogrske prihajajo ve-ti. vsled ; kterih se ljudstvo zsraža vsled škandalozne državnozborske seje. ki se je j vršila dne 21. marca in pri kteri so poslanci dejanski napadli mini-terske-ira predsednika If- lervaryja in ostale nunistre. V klubu vladine srranfee. ktero so V februarju ustanovili pod imenom narodna delavska stranka, so včeraj ministerskega predsednika, na kt"rem se še veil no poznajo sledovi zadnjega boja, kar najburnejše pozdravili. Tem povodom je Khuen Hedervary izjavil, da zadnji napad ne bode manj niti j malo vpljiva I in da vded tesra ne bode spremenil vladineira proirrama, pač pa da lwde storil vse. kar je v njegovi moči. da Ik-Ic iz\-ršil ono. kar je vladarju obljubil. Zagedno je tudi izjavil. da obžaluje zadržanje nekierih poslancev, kteri so \7»rizoriIi napad na ministre in kteri so se sedaj prostovoljno javili kot napadalci. Ti poslanci so ugletki oirrske^ra državneira zbora zelo škodovali. V kratkem bode vlada naznanila, kedaj sc vrše nove državnozborske j volitve. I -0- , UMOR NA VLAKU. J. H. Bethea iz Dillona, S. C., je umoril na vlaku dva železničarja. AVilminirton. Dol.. 24. mnrea. Xn vlaku Baltimore & Ohio železnice, ki je včeraj vozil tz Washingtona. D. P.. v Jersey Citv. N. .T., je 401etni .T. II. Bethea iz Dillona. S. Cč. v pijanosti pričel streljati na zamorskega natakarja Sam Wiiliamsa. kter sra je potem na mestu u-trelil. To se je zgodilo. ko je bil vlak v neposredni bliž:-ni Newarka. Del. Williamsu je prišel na pomoč sprevodnik E. "Wellman, j kterejra je pa pijani potnik tn li ustrelil. tako «la je mrtev obležal, j Po izvršenem dvojnem turom se je 'Bethea zajjarikadiral v toiletni prostor Ptillmanove«a voza in z iprotil, ! da Ijode vsakogar ustrelil, ki s« mu boile približal. Vsled teza je bilo mo/tvo prisiljeno, ko je prijel vlak 'semkaj, pozvati policijo na pomoč, toda Bethea se tudi j>olt -iji ni hotel vdati in je jednostavno pri-'el skozi okno in vrata streljati. Policaji trebuje za izdelovanje papirja. Ta izvoz so v Canadi deloma prepovedali, deloma so pa raz- | pisali nanj tako visoko izvozno ca- j lino, da. je izvoz že vsled te carine nemogoč. Takozvano kazenske carine so pa vedno slične nožu, ki reže na obeh straneh in itako bode prišlo tudi do telnoma ustavil. Ako pride do tega, da se napram Canadi uvede maksimalni tarif, bode mnogo podjetij v Z jed in jenih državah silno oškodovanih in mnogo jih ■ bode moralo napovedati bankerot. j Pri nas je namreč neštevilno podjetij, ktera izvažajo naše blajjo jedino v Canado in ki pri tem zaslužijo vsako leto pri tej itrgovini lepe svotel' denarja, koje segajo v stotine mili- j jonov dolarjev. Vsled carinske voj- j ne s Canado se bode sedaj ta trgo-j' vina prenehala. i Samoumevno je, da si tudi v Ca- < radi ne žele carinske vojne z našo [ 1 republiko. Toda tam so uverjeni — 1 in povsem pravilno —, da bodo vsled ] te vojne morali itak Zjedinjene dr- I žave trpeti največjo škodo in vsled i tega so pripravljeni dati Zjedinje- * nim državam le neznatne koncesije, (s Milijonarjev* logika. Mr. Hill, ki je lastnik Gre^iSTorth-ern železnice in ki je poleg tega tudi jplatoničen filantrop in ekonom, se je nedavno s časniškimi poročevalci razgovarjal o draginji in pri tem povdarjal, da postaja pri nas razmerje med poljskimi pridelki in množitvijo prebivalstva vedno neugodnejše. Na to se namreč pri nas sedaj f skoraj vsakdo sklicuje, dasiravno ne | more teh trditev nihče z dokazi pod-i preti. j: Od leta 1897 do 1908 se je naše .prebivalstvo pomnožilo za 25 odstotkov, d očim je v istem času napredoval pridelek pšenice za štiriinštiri-i deset, pridelek koruze za petinštirideset. priredba krav za triintrideset, | ostale goveje živine za šestdeset in prešičev za osemintrideset odstotkov. Ves ta napredek je toraj silno ugo-; den in bi moral na cene tako vplivati, da bi bilo sedaj vse cenejše, kakor je bilo pred dvajsetimi leti, doČim o j kakem neugodnem razmerju med na- I pred kom poljskih pridelkov in prebivalstva sploh ne more biti go- II vora. Kakor rečeno, poljski pridelki so 'se tekom let trikrat bojj pomnožili, kakor se je pomnožilo naše prebivalstvo. Ker je vse dražje, k^kor je bilo pred leti. se sedaj tudi delo na farmah boljše izplača, kakor se je preje. Kljub vsemu temu imamo pa pri nas še vedno premalo farmer-jev, kajti pridelati bi se zamoglo mnogo več. kakor se sedaj pridela — in morda bi bila živina potem cenejša, — ali bi pa bili dobički raznih J trustov še večji. "Cirilmetodarija." Glaa češkega duhovnika o "Sloven-čevem" članku. "Slovenski Branik" prinaša pod gornjim naslovom ta-le članek iz peresa češkega duhovnika: Pod zaglavjem "Cirilmetodarija" se je objavil v "Slovencu" štev. 29 dne 7. svečana 1910 pekoč uvodnik prati družbi sv. Cirila in Metoda. Članka ni mogel pisati nihče, kdor le količkaj slovensko ali sploh slovansko čuti. Iz njega dihti tako sovraštvo n taka nekrščanska mržnja ne le proti tej skrajno potrebni narodni napravi, nego tudi proti oddelku slovanskega naroda, da se človek zgraža in čudi, kako more biti kaj , takega napisano v glasilu katoliške stranke. Ko sem prečital ta strastni članek, vzkliknil sem: Ni mogoče! Tega ni mogel napisati Slovenec — 'etiec, kakor znano, je odkrit, iskren, navdušen, — to je pisal gotovo odpadnik, Nemčur, izdajalec svojega lastnega naroda, svoje lastne krvi, svoje lastne dece; ta je vtihotapil oni strašni članek v "Slo- j venca?'. j iNekaj let že zasledujem delovanje družbe sv. Cirila in Metoda in se čudim nele blagodarnim učinkom, dobrim uspehom, težavnemu dela in hudim zaprekam, ki jih je premagovati družbi, nego tudi taktni previdnosti, nepristranosti in dobrohotnosti, ki jo goji do vseh političnih strank; saj tako mora biti pri taki narodni napravi, čuvajoči narodni naraščaj in vzgajajoči potomstvo. Je pod kontrolo vsega naroda in vsi sloji imajo pravico nadzorovati to narodno društvo in imajo pravico kri-tikovati in zahtevati vzboljšanje, ako bi se odmikalo od danih mu smotrov. Edino prava pot do narodnega napredka in sreče je načelo: spojevati, združevati, konsolidovati se — ne pa |deliti, raztrgati, raztreščiti se! Kako bosta zagovarjala pred sod-jbo naroda in pred sodbo zgodovino "Slovenec"' in "Vseslovenska ljud-;ska stranka" ta v zgodovini manj-j šinjskega šolstva nezaslišani čin, ko sta nastopila naravnost proti vsena-rodni napravi in klicala aa srdit boj proti njej? Kaj pravijo na to dr. i Krek in tovariši, ki tako radi posnemajo delovanje dunajskih krščanskih soeijalcev in ki so svoji stranki zamolčali, da so prav dunajski krščanski socijalci najvnetejši podporniki napadiiega nemškega Sehulverei-na, ki je po svoji nameri, po svojem .smotru, po svojih delih in naporih za-jres nekrščanski, protikulturen in proti Slovanom nenrav.no brezobziren — nikakor pa ni taka obrambena družba sv. Cirila in Metoda. Kako se more i drzniti politična stranka tako majh*-nega, tlačenega in razkosanega na-[ roda h koraku, ki bi bil usoden celo kulturno, gospodarsko in številno močnejšemu narodu, nego so Slovenci. da bi namreč iz strankarskih političnih vzrokov poškodovala, uničila in ubila narodno obrambeno napravo in še le na njenih razvalinah postavila novo podporno napravo, seveda — prati prejšnji nepolitični in nestrankarski napravi — strankar- i sko pobarvano in prav zato Uekte-' rim narodnim slojem nesimpatieno. Ako misli Vseslovenska Ljudska Stranka, da ima za seboj ljudstvo, . i dobro kmeteko ljudstvo, na ktero se ■ 'more opirati in s čegar pomočjo mo-, i re ubijati sovražene liberalce, naj se j! ne moti — politična moč ni nič stal-( nega in trajnega in je tako negotova 'kakor prijaznost ljudstva, ki se zanaša kdo na njo. Tudi prostat ima toliko razsodnosti, da izprevidi za to j akcijo in za tem bojem skrite stran-j karske namene in zakotne naklepe: . jon razsodi stvar čisto drugače, nego gfrobar/ji "Ctrilmetodririje", in naredi zaključek, ki se glasi nekako ta-' ko-le: "Gospoda, zakaj ubijate društvo. ki so mu bili ustanovitelji tudi duhovniki, društvo, ki mu je bil pokrovitelj in prijatelj pokojni Simon Gregorčič. Ako vam kaj ne ugaja v njem, povzdignite svarilen glas, opozorite na škodo — a kar je po-" glavitno: izkažite se požrtvovalne. dobrodelne, radodarne, kakor vaši r predniki; na ta način si pridobite zasluge za ves narod in si zagotovite i vpliv na družbo sv. Cirila in Metoda. Razdvajati, ubijati, uničevati je lah-J ko. toda zidati, graditi, združevati je grozno težavno. Kakor češki duhovnik sem deloval 5 na jezikovni meji na severnem Če-' škem, kjer nemški pritisek hudo tlači češke manjšine; iz svoje izkušnje r poznam važni namen naše češke 0-5 srednje Matice Šolske za ves narod L' in vem, da zlasti češki duhovniki de-3; lujejo za njo in podpirajo to naše " obrambno društvo, ki je sorodno dru-3 žbi sv. Cirila in Metoda. Pravkar ; dopolnjujemo Matični milijon (Je že ~ j dopolnjen! Op. ured. G. X.); lep del J j njegov so dali duhovski prispevki, j Naši katoliški časniki goreče priporočajo dnhovstva, da naj se vedne j spominja Osrednje Matice Šolske. Čc kdaj pride kaj navskriž, poravnr se izlepa; a Bog ne daj. da bi tudi pri nas kdaj vstali zlikovci. hoteči oško- - dovati našo "Maitičko"! Pisatelj članka "Cirilmetodarija' ima sicer veliko korajžo, rožlja z o-rožjem, kliče na boj — a z njim me 1 : morem soglašati; obsojam ta članek - j in njegov namen kakor nekrščanski nekulturen in protinaroden. ' Češki duhovnik. ) --- Nevarno prenočišče. Po zapiskih detektiva Nat Pinker a tona. ~ | (Nadaljevanje iz priloge G. X.) j| -o- e i I Hitro je šel k njim ter jih odprl. ii Kamenite stopnice so vodile na-! j vzdol. Od spodaj je prihajal svetel sij. , Detektiv se je obrnil. >- "Sedaj je treba bliskovito hitro de-c lati!" je tiho zaklical Italijanu. — - "Idi za menoj! In ee bode treba po- - magati, pomagaj! — Udari nasprot- - uika z revolverjevim držajem po glavi!" e Deček se je tresel razburjenja. "Da", je odgovoril. Bob se je sedaj plazil neslišno pc ti prvih stopnica!,!. Vedel je, da bodt - imel opraviti z nasprotnikom, ker jc - rekel Hill George Foxu pri vratih - naj ostane pri Timmyu. h 6e nekaj stopnirf in detektiv je vi-i del pred seboj majhno klet. ktero jc - petrolejska svetilka svetlo osvitlje-e vala. Iz nje jo vodilo več zaprtih vrat k - sosednim kletem. V predsobi je bila navadna oprava, a kakor tudi peč, v kteri je gorelo. Na divanu je Čepel nek zamorec - velikanske postave. Skuhal si je na , peči grog, na mizi pa sta bila dva ko-i zarca, napolnjena s to pijačo, od katerih je bil eden gotovo George Foxu - namenjen, > Črnec je gledal proti stopnicam, po - kterih bi po njegovem mnenju moral - priti George. i! Ped a j je naenkrat zagledal detekti--1 vovo postavo, ki je samo za trenotek j premišljeval ter pregledal situacijo. Grdo je zaklel ter poskočil. A sedaj se je Bob Ruliland že za- - gnal proti njemu, pred no je mogel i potegniti revolver. Zamorec je pa bil na napad pri-. pravljen. Takoj je prijel za Bobovo ■ desnico, v kteri je imel železen bo-1 kser. In sedaj se je začel ljut boj. Bob telesno sicer ni bil tako močan, kakor zamorec, a obupno se je branil. Kmalu sta se oba valjala po tleh. Mladi Italijan je sledil detektivu — in v prvem trenotku je na zadnji stopnici ostal kar trd vsled strahu. Potem pa je n videl, da mora na vsak način pomagati, če noče, da bi bila oba izgubljena. Giuseppe Tosti je bil za svoja leta zelo pameten. Usoda, ki ga je preganjala po svetu, mu je dala tudi več izkušenosti in pregleda, kakor drugim otrokom. i Takoj je n videl, da z revolverjevim j ročajem velikanskega zamorca ne bi I mogel omamiti. , Opazil pa je "V nekem kotu zraven l peči ve^velikih, težkih polen, ki so , bili pripravljeni za cepljenje. ; Takoj mn je prišlo na misel, da bi - se enega teh poslužil kakor orožja i Stekel je tja in pobral močan kre- - pele. Visoko ga je zavihtel ter sto-i pil k bojujočima. Zamorec dečka ni zapazil. Ves divji i se je bojeval z Bobom, ki je bil ven-) dar nasprotnik, kterega se je bilo tre- - ba bal L : Vendar bi detektiv črncevi moč? > sčasoma gotovo podlegel in že se j® - začel kesati, da ni takoj pri vstopu - v klet se poslužil revolverja. Naenkrat se je začul močan udarec, i Giuseppe je zamorca z vso močjo lo- i Tri krasne deklice so bile notri — 0 meti temi Violetta. ki je svojega bra-'e ta vsa vesela pritisnila na srce. Pripovedovala jc, da je prišla oihi ri noč k zavesti šele takrat, ko so jo sero pripeljali, kjer je dobila še dve • tovarišic-i. " Oni Iiil, v kteresra oblasti so bile. I - y- je bil trgovec z deklicami, ki je mla-ie da in lepa dekleta prodajal zloglas-k nim južnoameriškim hišam. I. Vse te revice je odvedel s silo i? onega prenočišča, ker je bil z gostilničarjem Jonny Tailorjem v zvezi. Tretji je bil "eorge Fox, kočijaž, ki je vedno p« Jil svoj voz, kadar j« bilo treba kako žrtev odvesti. Od velikanskih svot, ktere je dobival I lil za dekleta, so odpadli seve-da tudi za Tailorja in Foxa bogati deležL Nesrečnice, ktere je Iiil dobil % svojo oblast, so bile zaprte v kleti straži! jih je pa zamorec Timmv. Z grdim ravnanjem, psovanjem pretepanjem z bičem, lakoto in dru-gimi takimi brutalnostmi jih je take dolgo obdelaval. dokler se niso uda-le. Šele potem jihi je Hil osebno trans-portiral v Južno Ameriko. 5 Imel je za to poseben parnik, s ka-_ terega kapitanom je bil dober prija-telj. Doslej so se mu taki transporti t še vedno posrečili. ( Končno ga je pa usoda le dohitela. Bob se ni dolgo mudil. Rekel je malemu Guiseppeju, naj pride z o-proščenimi deklicami v prenoščišče. * kterega bode lahko našel, ker je vse pot do tja zaznamoval. On sam pa je hitel naprej. Na ce-jsti je poklical prvega policaja in mu j zapovedal, ko se mu je predstavil kot detektiv, naj gre takoj k označeni hi-; ši, da straži jetnika. Potem pa je odhitel, kakor hitro je mogel, k pre-j. nočišču, da bi tam, če bi bilo potreba, svojemu gospodu in mojstru proti glavnemu krivcu pomagal. (Konec prihodnjič.) c —---- 1 Prijateljeva povest. u j V kavarni sem se sešel s prijate- 0 j Ijem Mrevljetom. Ker se nisva vi-J dela dolgo vrsto let, sva si imela veliko povedati. Prijatelj je začel: — Veliko sem doživel v tem času, t pošteno sem živel, zato se mi pa tudi t. zdi. da so me zaprli po nedolžnem. Kaj se sme ješ ? Resnica je. zaprli -iso me; no pa to ni navsezadnje nič 1 posebnega. Poslušaj natanko in sodi! Pred leti sem bil v malem primor- - skem mestu po opravkih. Ni bil lep j kraj. Kakor vsa laška mesta — ozke - ulice, smrad in nezaupljivi ljudje. ,Toda kar je bilo. je bilo morje; tista j neskončna vesoljnost, ki tako čudno r vpliva ob posebnih momentih na člo- - veka. Rad sem šel včasih zvečer s čolnom ob obali, poslušal skrivnost- i no šepetanje morja, ki je tako čudo-i vito harmoniralo z zategcijenimi pes-i mi razposajenih mornarjev. To je tbil tisi i večer, ko sem slonel na ok-i nu in gledal morje, ki je trepetalo ravno pred menoj. To je bil večer l pred odhodom. Nekdo je potrkal na • vrata. ; — Svobodno! , Vstopila je lepa deklica kakih dvajsetih let, na prvi pogled hišina ali dekla iz boljše hiše. — Oprostite, saj vi ste slikar Mrevl je! ^"painA I EXPELLER** I I < Kaj ti koristijd močne miSice, če : I trpi* na im m&tizmu. B PAIN.EXPEL.LER I dobro vdrgnjen, rt takoi olajia bo- j lečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. Ž H F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., g t Pazite na varstveno ^^^^^ KS . jBfc^^Minko b^ s »d rom-^ t — Da, in kaj? — Gospod De Franca, to se pravi moj gospodar, vas prosi, če bi si* potrudili k njemu za trenutek. Jutri zjutraj, okoli jed naj stih, če vam je d rago. Naj počakam še par dliij tukaj, sem si mislil. — Kaj se smejete, gospica? — O nič, prosim, če ste zadovolj-ni ? — Dobro, pridem! i Priklonila se je in odšla s tisto ele-gancijo, ki je že prirojena Italija-i nom. Kaj bode? sem si mislil. Kaj hoče • ta gospod. Dolgo časa sem se pre-metoval po postelji, pmlno sem za-: spal. Gospod De Franca je bil majhen L! možiček, bolj judovskega nego italijanskega tipa. Vsprejel me je pri-1, jazno. — Videl sem, gospod, vaša dela in "izato sem sklenil, da vam ali nikomur, — je govoril tjavendau. — Pardon, gospod, skoraj bi poza- * bil! Alo! Maria. Anetta, kje ste! ' I Vrata so se odprla in zastrmel sem. Vstopila je Maria, dekletce pri petina jstih letih: toliko k'pote še nisem ' videl združene v eni osebi. Pa kaj bi i i govoril o tem, ko je vsaka beseda " nepotrebna! Anetta je bila starej-i ša, skoraj nič podobna svoji sestri. 1 Predstavili smo se drug drugemu. — Upam, da se lunno dobro imeli. ' 'da se bomo umeli med seboj, je govo-' ril gospod *De Franca neprestano. — Oprostite, gospod, zakaj ste me klicali? — sem ga vprašal, ker ne "; maram dolgih perijod. ~, »— Oli. tla. kmalu bi bil pozabil: * veste, tako je s človekom. Na raz-! stavi sem videl vaša dela. pa sem si ' takoj mislil: ta je mojster! Sklenil ?l sem nanovo preurediti svoj salon, za-to, ker prihaja posebno na poletje * j mnogo ljudi j k nam. zlasti mladih: " no. saj veste, zakaj! S čudnosmeš-)(nim obrazom je pogledal na hčeri. — Starejša se je prijazno nasmehnila, "'mlajša se je pa obrnila v stran in 5spregovorila v svoji nedolžnosti: — O, papa! — Nič, nič, saj se poznamo! To-1 raj naravnost! Par slik bi mi nare- jdili za salon. Morje in take reči. No, pa saj sami veste, kako! Saj ste mojster. Kaj bi vara pravil! S pla-? čo. mislim, boste zadovoljen. Meni je ugajala vila. park kro« »nje; imel sem sploh vse ugodnosti, 1 sploh vse, kar sem poželel. Z gospi-jcami nisem veliko govoril. Samo "[vsakdanje reči. Starejša sse mi je 1 j nekako odtujevala, z Marijo pa ni-' sem mogel imeti pametnih pogovorov, ker je bila še otrok, četudi je bila le-J j pa. Tako je šel čas naprej. Delal "jsem morda par ur na dan, drugo sem ; pa porabljal za izpreliode in za pri-1 j vat ne študije. Nekega dne proti večeru sem bil v parku in sem sanjal z morjem. — Dober večer, gospod! se je oglasila Marija za mano. — Zdravo, gospica, sem rekel in se j zravnal. — Ce dovolite? je rekla in že je - sedela kraj mene. - j — Prosim, gospica! — Kaj del^e tukaj, gospod; ali vam ni nič dolgčas ? — Ne, kadar sem sam, se nikdar ne j dolgočasim. Marija se je naslonila nazaj in se zagledala v morje. Njeni črni očesi sta gledali nepremično, telo jej pa zdaj|>azdaj vzdrgetalo. — Gospod, povejte mi po pravici, je rekla v neki čudni strasti in se sklonila k meni. — |»ovejte mi po pravici, ali imate vi dekleta? Osupnil sem, češ. kaj hoče od mene ! — Prosim, gospod, povejte, je rekla. in beseda jej je šla na jok. — če ne. samo en korak: ali vidite morje, kako je vabljivo? Usmilite se me! — Hm, ljubica, sem rekel, — dosti I ljubic sem imel; za sedaj ne vem, morda, da jo imam. — O. gospod! Kaj bi bilo, če bi jaz zdaj pokleknila in vas prosila ljubezni? Kaj bi naredili? In v i-stem 1:4pu je bila na kolenih pred menoj in glavo je imela v mojem naročju. Saj veš. da se ne bojim žen-ske, da mi ni sram pred njo. Znani so ti gotovo slučaji po Dunaju in dru- j god; toda tukaj pred to nedolžno i stvarieo mi je bilo težko pri srcu. **—- ---------------——...............-—........... •Slovensko katoliško podp. društvo jsveteBarbar j Za Zjedinjene države Severne Amerifafc Sedež: Forest City, Pa. ikorporlraao doe 31. jtnaarja 1962 t driflti Peanty>ai^ ODBORNIKI: : Predsednik: ALOJZIJ Z AVER L, P. 0. Box GS5, Fore,t City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohi<* Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. ■ ■ ■ o ■ ■■■ WADZORNIKI: MARTIN GERČMAN. predseluik, Box fiS3r Forest City. Pa. KAROL ZALAR, I. nadzorni*, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa, ■ ■ ■ o - — FOBOTNT IH PEIZIVKI ODBOJ: PAVEL OBREGAR, predsednik porotr.ega odbora, V7eir, Kana. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, WiUock, Pa. IVAN TORNlC, H. porotnik, P, O. Box 522, Fore«: City, Pa. - ■ . » » — Dopiti naj t« poliljajo I. tajnikx: IVAN TELBAN, E. 9. 7, Forest City, Pa. Drultveno jlMilo j« "GLAS NARODA." — Vstani. Marija, m premisli! Preveč ljubezni je v tvojem srcu; ne ; govoriš s pametjo! Ka j ln jaz s teboj? Ljudje me imajo za slaljega I človeka, toda jaz sem pošten in ne maram spravljati človeka na slabo pot, ki sem jo sam preveč poskusil. — Vstani, idi in se prespi! Jutri bodo misli drugačne. Lehak vetrič je zapihal preko morja, ki se je zazibalo. Galeb je švignil po zraku, vedno bolj se je nižal in se nazadnje dotaknil s |ierutnico gla-( dine, ki se je na onem mestu zaleske-tala, kakor da bi bila zlata. Marija je vstala: njene žarke oči so me i »ogledale tako proseče in ukazovalno ob enem, da sem umaknil pogled. — En poljub prosim, gospod! — Ne, Marija! Moje ustnice so poljubovale ženske, vlačuge. ki se ne morejo primerjati s teboj. Zato sem toliko pošten, da se ne dotaknem ne tebe, ne tvojih ustnic, nečem te oskruniti niti s pogledom, kaj šele s poljubom! Premisli. Marija, in videla bodeš. da imam prav! Se enkrat ine je pogledala in oil-šla. Drugi dan sem odšel tudi jaz. O.i Marije se nisem poslovil, ker nihče ni vedel, kje da je. * * * Eno leto potem sem dobil pismo od Marije. (Čudno se mi zdi. kje je dobila moj naslov.) Pisala mi je, da je njen oče z neko žensko zapravil vse premoženje: Anetta se je o moid! a z nekim kondukterjem, sama pa (ne ve. kaj da naj stori, j — Ce ne lx>de drugače. — mi je pisala — se udam najnižjemu delu, ker pravijo ljudje, da sem lepa. in ker za drugo delo nisem. Krivda je na te!>i. ker se me nisi usmilil takrat, toda odpuščam ti. Z Bogom! Od začetka mi je bilo hudo. Pa___ * * * Takrat, ko se je to zgodilo, sem do-l»il petsto goldinarjev za svojo sliko "Smr;**. Kakor je že navada ob ta-; kili prilikah, sem pil nekaj dnij na-Prej. Bilo je proti večeru, ko me je popadlo neko neznano veselje, da sem začel obirati komedije od kraja do konca. Tu cirkus, tam panorama in tako naprej. Tudi zabava za včasih! Hil sem pijan in sem bodil kakor v omotici. Naenkrat sem se zdramil v nizkem, zadublem prostoru Na o-•dru je stal prileten možki z živinskim obrazom in zraven njega globo-jko dekoletirana, te* ovira na ženska. Ženska je spregovorila in pokazala svoje gole prsi: — Tukaj je tetoviran francoski predsednik, tukaj kraljit-a Draga, tukaj njen mož. Mene je nekaj zgrabilo v prsih. ^Ali ni to Marija, tista Marija, strastna in ognjevita, kakor samo italijansko nebo!___ Tisti čas je ob visel njen pogled na meni. Ravno tak pogled je bil. kakor tisti večer pred odhodom. Gos{K)dar jo je sunil:— Ka j zijaš ? ■ Dvigni krilo in pokaži na stegnu tetoviranega Emanuela, kralja italijanskega ! Z dvema koraki sem bil na odru in udaril s pestjo starca po obrazu, da se je takoj zgrudil na tla. Zaprt sem bil dve leti. ker nisem vedel, da je tako močna moja pest, da more ubiti človeka z enim mahom. Prijatelj je končal in se zamislil. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE U&fiDHlSTVO. j O premoženju dunajskih Rothschil-dev je priobčilo Ivovsko "Slowo Pol--kie nekoliko ]»Mlrubno>ti. ki se jih zamori- smatrati /a resnične v toliko, ker je li-t v precej tesnil,' - ikib s finančnim avstrijskim ministrom dr. Bilinskiin. I'o poročilu omenjenega lista so leta 1901 cenili aktivno premoženje dunaj-kih Rothschildov na 111 milijard, to ? 11 tisoč milijonov kron. Ako se proračuna obrekovanje ii'L^i premo/., nja pan-o na letne 1 od sto. znašajo K : ni dohodki 441» milijonov kron. Dunajski Rothschibli imajo potemtakem 1.2(M),IHH) kron dohodkov na dan; vsaka ura jim prina-;a -"iiMUJO kron. vsaka minuta približno S:*.:! kron in vsaka sekunda približno 14 kron. i i '20 milijonov za žrtve povodnji v Parizu. Francoski ministorski svet je sklenil zahtevati ml parlamenta 20 milijonov frankov za prebivalstvo, priza-'•h tno |>o zadnji povodnji. — Podpor je v to svrho došlo iz raznih stranij nad o mil. frankov. POZDRAV. Na obali Atlantika pozdravljam vse prijatelje šivom Amerike. ]w»seb-no pa rojake v Roek Springs. Wyo.. brata in strica v Haiden, Utah, ter družino M rakovo \ Rock Springs, Wyo. Na zd-r*- • . Xcw Yor!;. 22. .Šea. 1910. Tomaž Cadež. Pri odhr>du v staro domovino po-zdravljamo vse rojake široin Amerike, posebno one. ki so nas spremili na kolodvor v Primero. Colo. Kličemo j vsem s-k n pa j: Xa zilar! New York. 22. sušca, 1910. Andrej Kw.j<--. L .ka Bergant, Katarina Kosernik. Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. \'eliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IX UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD- Y0RBA ZA SLOYENCE. HAMBrilG — odpluje 29. marca. «°I'JKE~odP,!,ie nprila. BATA\ I.V — odpluje maja. 11A MB TRG — odpluje 10. maja. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, alt pa pri lokalnih agentih. Zdravilne knjige # po relem svetu slove čega Magr. Seb. Knei^pa, in vsa ▼ istih opisana zdravila iz starega kraja, kakor tavteot iože, iajbelj. k:£natrmvat lapuh, lipovi inbez-govi cvet, pelin, br -njevo olje itd. imamo vedno v zalogi. PiSite po cenik na AU AUSEN1K & CO. ; 82 Cortlandt St., New York, N. Y.' " , C iogoslQvapska|^^ UoL Jednota. Uurporiruu dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. VMADXXKX: Predsednik: FRANK MEDOS, M83 Ewinf Ave., 80 Ckieafc HI Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, P«. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, JfiniL Pomožni tajnik: MAKS KERŽLgNIK, L. Box S89, Rook Spring, IV j ominf. Blafajnik: IVAN GOVfcB,tE. Box 1W, Ely, Mina. < , wadxowxj: ALOJZIJ VIRANT, predeednik aadzoraega odbora, 1700 E. t8th 8t Lorain, Ohio. r *' IVAN PRIMOŽIČ, JI. nadzornik, P. O. Box «41, Eveleth, Ifinn. MIHAEL KLOBTJČAB, IIL nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet Ifiehitan. ' PCaOTMI ODBOl: IVAN KEBfrlSNIK, predsednik porotnef« odbora, P. e. Box 138 Bnrdine, Pa. IVAN MERHAR, drn«S porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLIŠId, tretji porotnik, Bx 261, Anrora, Minn. o ■ . ■ Vrfcovni zdravnik: Dr. MABTIN J. IVEC, 711 Nortk Chicaro St., Juliet, HI —- . 0 ■ __Hwilfvwno rinilo "GLAB NAHODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrl je v Šmartnem pri Litiji , Alojzij Man kij, posestnik in kova- , ški mojster, star 40 let. Prijet nasilnež. Dne 7. niarea je ! polieij-sikfi stražnik na Dolenjski cesti j v Ljubljani aretoval nekega hasono-i ■-T* - a neznanca. Ko je bil že v za- ■ ščiti, je prišel za njim orožnik s Stu- ; ilenca in povedal, da je aretovanec 1 1. 1S4 i I. Studencu rojeni samski Mart. 1 Kozman. katerega že od doma zašle- j 41etne : prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izboril*, Vtem Slovencem in drugim Slovaffgfii C toplo priporoča ^ Martin PotokaH0 164 So. Četrte. Shicagp,E| i SLOVENCI IN SLOVENKE. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA"! - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I - Podružnice* - Spljet, Celovec »prejema Vloge na knjižice in na t©- M £Ol Sipli^t, Celovec - kodi račun ter je obrMfcuJe po 6iatlh4l jO 1 ^ * ^ * Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kura, " * - Dolnlilra glavnic« - HaS zastopnik za 2je&geiaeAdmTt ie tvrika • Rezervni fond • - Ka^OO«^ , • PRANK SAKSBR CO., 83 Cortlandt Street, New York. - ^ 300.000. f * .............■■ \ ■ ■-•■ • - SVARILO. Osa tvi brata, ki iturajctt na Fhno Alley, med 48. jn 49. cesto, Pitts-lrarg, Pa. Podpisani tem potom kar najres-nejše svarim, da naj takoj prenehata , z obrekovanjem eez mene in čez moje krojaško delo. Delal sem za oba in moral Čakati in čakati za plačilo. Sedaj, ko jima ' nečem več delati, me pa obrekujeta in moje delo grajata. Pazita se to-(raj, sicer Vama bode žal! Fi^lnk Marin t cel, krojač, 5153 Butler St., Pittsburg, Pa. I (19-24—3)_ i POZOR ROJAKI! ^^^^^^^ Po dolgrem času ac j mi je posrečilo iz- ; flBJ^a^^a najti pravo Alpen aftŽS^^Ma tinkturo in Pomado , j^^P proti izpadanju in j aBf^m zarast las. kakoršne £e dosedaj na svetu I . l J| ni bilo, od katere | ^H^^MLJa^n moškim in ženskim firosti in doltn lasje ■ffi^Hor resnično popolnoma -|WBMy||MBM zrastejo in ne bodo ^^S^^^BB več izpadali, ter ne rij^^f^BI^BBL osiveli. Kavno tako "•^^SaBBWSMWSBSSBS^ možkim v 6. tednih krasni brki popo'-noma zraeteja. Ktoinatizem v rokah nof?ah in krtžičab v- 8 dneh popolnom ozdranim, kurjaočees • bradavice, potne noge in ozebline sc popolnon a odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. P itn«, po cenik katere gra poči jem zastoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box E69. CLEVELAND,^O^ tCL^-' Kdor kopaj« uro ali dm«i zlatnino. n a ] ptSe po lepo slikani ilonuki eenft. Cene ro nlo nizke, oziraje t« . na blago. Mi pofiiljamo božična in ncToletna dari- , la direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem Pišite danes po cenik. DERGAN CE, WIDETICH A CO, 1 '622 Arapdboc SU, Denver, Colorado . 1.1 KhI V Mjjnj — J! B^R Ne pozabite, da edino jaz žgem BRINJE VE C iz importiranega brinja. BRINJEVEC zaboj od 12 stekle-' nic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpoši- , Ijam. D ROŽNIK, galona $2.75. Razpoši-.jum v sodih od 4V2 do 10 ali 50 galon. TROPIN JE V £0, palona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galo-I na 50«f; v sodili od 50 gal. i CATAWBA DOMAČE VINO, ga-i Iona ; v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRACKER, EUCLID, OHIO. Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne npravništvo ne nredniitvo. 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnatelja Slovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikor, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSON A iskušenotit in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij ■W" Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE : Ne zgubite nade, ako Vas dragi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti :—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na Še tako teški in nevarni bolezni, kakor: re^ na ^^ UR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občen j u ;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, replodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljen u dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSON A ker ni je ni jetrne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VISCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : DR* J. THOMPSON 342 W. 27th St. New York, N. Y. t Veletrgovina z vinom in iganjem ni (robno Hi debelo, i | QEO. TR A VINI KAR J j 6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A. ' 9 Kdor rojakov po širni Ameriki želi dobro vino in žganje, naj se obr- I ne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen z naročenim i blagom. Vino in žganje se pošilja t vsaki množini in v vsaki kraj. * ? Velika zaloga pristnih vin in najboljšega žganja. j Priporoča ee rojakom tudi v obilen poset svoje dobro urejene gostilne, a « kjer ge toči vedno sveže in priznano dobro Leisy evo pivo, izvrstno do-S naare vino in prodajajo tudi CIRIL-METODOVE »modke. T GEO. TRAVN1KAR. , SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAB0 DA", NAJVEČJI IN NAJ CENE JŠISLO VENSKI DNEVNIKI j i A K O p°ši,iai ^ j • denarje v staro domovino, | obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže j Frank Sakser Co. j 82 Cortlaiidt S t-, NEW YORK, j O potuješ v staro domovino, kupi ] \ parobrodni listek y pri I Frank Sakser Co. | 82 Cortlandt SU NEW YORKU !) A TZ" želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti j xa. XV v to deželo, kupi j parobrodni in železniški listek Pri j ] Frank Sakser Co. J 82 Cortlandt St^ NEW YORK. 3 A - XT' želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno 5 ^ ^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, j od dne vloge do dne dviga, obrni se na I Frank Sakser Co. j 82 Cortlandt St, NEW YORK. 1 A K O P* poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda I Frank Sakser Co. Vataoovljeoa doe 16. avfutla 190S. lnkorpor!rana M. aprila 1QOQ v držav! Ptnna. • sedežem v Conemaugh, Pa. C ~ * GLAVNI URADNIKI: S«'* * 4 | Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. P. D. No 1, Conemangb, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangfc, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajihk: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemangh, Pa. k NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadr- odbora, Box 508, Con em a ugh, Pa. FRANK PBRKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. ■ v. » • 1 POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIČ, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: \ S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemangh, Pa. V ' * *■ o ■ Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno proseni pošiljati 8enar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali •ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." V padisahovej senci. I,;." Bpwal Karl May; ca G. N. priredil B. P. B. < [SESTA IN ZADNJA KNJIGA. Z IJT. (Nadaljevanje.) V mojih rokah je bil, ne v tvojih. Lahko delam, kar se mi zljubi. č> gn Iio*VS iurri, ga idi kkat!" " Ali se 1-es prtdrzne.š tako z menoj govoriti! Vprašam te tretjič, te f t« naj pobijem?" "In jaz v tretjič ne odgovorim na to vprašanje. Sam si rekel, da nočeš imeti z menoj nič opraviti; pusti me toraj v mira!" Moja .mirnost mu imponuje; vendar ga stane mnogo rt roda, da svojo jezo prevladuje. Tudi Had edini so prišli bližje; za njim stojijo. Če bi jim zapovedal. r.aj trie primejo, res ne vem, če bi ga ubogali ali ne. Njim ! s« gre le za boj in maščevanje. Naprej grem, mimo Amad el Ghandurja i» skozi nje. Ne upajo se, me zadrževati. Sedaj se še emkrat obrnem k žejku in rečem: "Sicer je pa povedal Kurd, da smo izgubljeni, ker imamo slab prostor. Njegova četa ne šteje samo dvanajst, ampak stodvajset vojščakov. Glej, k»ko bodeš z njimi shajal!*' ''Stodvajset! To. je laž!" Deh • it; >e, kakor 'bi žalitve ne slišal, in grem h konju, zraven kterega 1 se tic/em. Kasneje premenim Ilalefa in njegovega sina, ter ostanem na [ ust a/.i pri skalnati ožini do jutra. Ni bila dobra noč. Tako je, kakor bi se hudič Hadedinov polastil, i Kako -o se veselili pri mojem prihodu! Kako čast. in naklonjenost so mi izkazovali! In sedaj so mi naenkrat vsi sovražni. To stori želja po ma->■ e/auju Kdor je ni sam okusil, ne more vedeli, kako vpljiva na napol di.je ljudi. Saj se tudi v naših eivilizovanih deželah večkrat pripeti, da odvrže človek življemsko srečo, samo, da zadosti svojemu maščevanju, kar ri samo nekršansko, amipak tiudi smešno. In če delajo tako kristjani, j naj bi zato sodili Beduine, Indijance, Hotentote ali avstralske zamorce!1' ; To bile misli, ki so me obdajale vso noč. Ko se zdani, grem k Riju, ! da mu dam jesti. Liže mi lica in roke boja in da -e bodem moral zanesti na konjevo hitrost in čilost, mu dam rse dateljne. Še nikdar ni bil z menoj tako ljubeznjiv; vedno si drgne *rojo lepo glavo ob mene in me hoče tudi od zadaj z repom doseči. Pametna žival ve, da ne sme biti glasna; rada bi zarezgetala; to se ji vidi; j ker s i pa tega ne upa, se oglasi večkrat na način, ki je med razgetanjem in sopihanjem. Primerjati se more z kokodangemi in klicanjem kokoši, ki kli-'-e svoj imladi zarod poti peroti. Če ne bi bilo e»me5no, bi rekel, da je Rt slutil, kaj ga čaka; hotel mi je zadnjič pokazati svojo ljubezen ter se otl mene posloviti. Ne sramujem se priznati, da mi, ko to dahneš pišem, polzijo solze po ličili. Tudi Amad el Ohandur ni spal. S hrbtom- sloni ob očetovem, grobiu in opazuje vsako mojo kretnjo. Rana gotovo ni lahka, in njegoče oči plapolajo. kakor bi ik način z menoj; tega mu pa ne dovolim. Bila je vendar prevelika drzovitost, da bi komu drugemu dovolil se je tideležiti. Ska čem od grma do grma, da me ne bi nikdo videl, da ne s.pada k tebi, ampak k -nam, naj ostane s svojim dečkom in naj nam nikdar več ne pride pred oči. Strahopetcev ne rabimo!" "Strahopetec? Jaz?" zakliče Halef. "Kaj, takega mi še ni ni'kdo rekel! Pokazal ti bodem, če sem strahopeten; z vami jezdim!" Obesi si puško in gre k svojemu konju; .njegov sin- stori istotako. Bili so trenutki največje zmešnjave: vilim, da ibi bil \-sak trud zaman in mi-lčim. Lorda me \-praša za vzrok vrvenja nakar mu poveim. kako in kaj. "Ali greva zraven1?" vpraša nadalje. "Tukaj ne moreva ostati." "Well, potem bodo Bebejci spoznali nekega gotovega David Lind-sava!" "Ne lako, milord! Ne pade itfi v glavo, da bi silil s temi ponorelimi ljudmi v pogubo. Rad bi jih zadržal, a knkor vidite, me ne ujjogajo. Za njimi jezdiva in potem bodeva že videla, kaj morava storiti. Dalbog, da bi bil i?id drugačen, kakor ga slutim!" Hadedini se gnjetejo skozi ožino. Halef in njegov sin sta zadnja. "Sidi," mi zaklič?, "ali si jezen name? Ali naj izve Hana, najboljša vseh žena, da sem straliopttee?" "Ne. Z njimi moraš; tako ti tvoja čast zapoveduje. A pusti Kara ber. Halefa pri meni!" "Ne, efendi. Tudi njega ne sme nikdo imenovati strahopetneža. Hadži Halef ne pusifi omauževati svojega imena. Če umreva, pozdravi mojo Hano, rožo »ned cvetlicami, in povej ji. da se nisva bala smrti. Potolaži jo in Bog tn živi ti dobri, dobri gospod f" Odhiti. Omar ben Sadek je osital pri nama. "No, in ti?" ga vprašam. "S teboj držim, ker niscim znorel," odgovori. "Naj si mislijo, kar hočejo; moj ponos takih ljmdij ne posluša!" "Prav imaš. Sicer bodeš pa dobil priložnost, da pokažeš svoj pogum. Konje vodimo za uzde. Ko imamo ožino za seboj, ni Hadedinov več videti; ne morejo dovolj 'hitro pričakati poraza. Ko pridemo v dolino, zajezdimo in jahamo za sledjo. Vidimo, kje so Bebejci taborili. Vtisi koj.it nas vodijo na sever okolu gore, ktere za pad no vznožje prehaja v ravnino, ti je široka več kakor eno angleško miljo. Ravno zavijemo proti zapadli, ko sliši-mo strele in divje kričanje. Bilka se jo pričela. Hitreje jezdimo. Streljanje se nadaljuje. "All devils!" zafeliče lord, kterega se je polotila bojaželjnost. "Kurdi pok o! jejo Hadcdine do zadnjega moža, če se ne požurimeto. Naprej, naprej!" W. — CENJENI ROJAKI— f I PO MINNESOTI. | ♦ A želite kupiti lote v mestu Duluth-Superior, TC W A^V/ blizu novih tovarn, ali ^ V A Tf f\ želite kopiti lepo farmo v eadjerejskem pasa ^ liiB, države Michigan, ali « M* A imate kaj posestva zavarovati proti ognju, H J\obrnite se vedno na podpisane. ^ S Mi sno zastopniki m | zanesljivih družb | ^ za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčim-) popolnoma T pošteno postrežbo. « * GEO. L. BROZICH, Agency, ELLY, MINN. f SR odr užnica: EVELETH, Minn, JOHN B. SMREKAR, Manager Z Zdravju i n a j prim erne j ia pijača jje ' ♦♦LE15Y PIVO^ , i ■ ——-g- ■ ip 'i j ktero je varjeno i* najboljšega importiranega fcSkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist* kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lolay pivo je najbolj piiljubljeno ter se dobi ? vsel» bolJHI gostilnah. Vse podrobnosti s veste pri 0c«. TrsrsJksr^i 6112 St Oslr kteri Vam drage volje vse pojasuL THE ISAAC LE1SY BREWING COlNPANl CLBVELAND.O. Pesimist. Kmet (ki je bil že večkrat ladi po- J žiga v ječi in ki je zavarovan proti ! . nevihti, ko mu. pri neurju: vse pridelke toča pobi je): "'Nebesa, sedaj me bodo zopet za nekaj časa zaprli!" NAZNAinifO. Bratom Slovencem in Hrvatom na-znanjam, da je v korist onemu, ki želi dobro in naravno vino, Se se obrne na posestnika vinograda, ne pa j^a agente, kteri nihajo svojega vina. Cena dobremu belemu vinu je 33c jgalona in črnemu pa 28c galona. To-ivorne stroške plačate samL. Manjših ; naročil od 50 gal. ne sprejmem. Kjer je vas veš skupaj, etožite se j za celo karo, to je približno 60 : sodov in dam znižano ceno, za ktero se pismeno dogovorimo; Z narofflom se pošlje polovico denarja v n«prej in ostanek po spreje-j mu. Prosim za natančni naslov, kam j naj vino poSljem. • Za obilo naročil se priporočam Frank Stefanldfc, posestnik vinograda, R. R. 7, Bos 81, Fresno, Cal Coopapie Generale Transatlantigne. / [Francoska parobrodna družbo«] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in LjnKSan^-Poštni pomiki so: •*La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, ,10 000 konjskih moQ •'I^a Savoie" " " »« ..................l-2,co0 •« 25 »• " ,"La Lorraine" " 4t " .................]?'00 " i", 000 K ** "LaTouraine" 44 *' . " ..../.............i0.t*oO " Vi 000 " •• "La Kretagne"............'...............i.....e.fHni «• 'j 000 " "La Gaacogne"............................... «.t>00 " 9.000 " ** Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. c Paniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrlB1, a* xv. ari dopolatiaah pristanišča štev. 42 North River, ob Mimon St, N. Y.: ♦LA SAV0IE 31. marca 1910. *LA LORRAINE 5. maja 1910. *LA LORRAINE 7. aprila 1910, * L A SAVOIE 12.maja 1910. •LA PROVENCE 14. aprila 1910. *LA PROVENCE 19. maja 1910. •LATOURAINE 21. aprila. 1910. *LA TOUR Al NE 26. maja 1910. LA BRETAGNE 23. aprila, 1910. eLA LORRAINE 2. junija 1910. ^ -w- < ~ POSEBNA PLOVITBA. V ~ ^ 1 V HAVRE: . ^ v * Chicago odpluje dne 2. aprila ob 3. uri popoldne. ~ m LA GOSCOGNE odpluje dne 16. aprila. 1910. ob tretji uri popoludne. Ptraild s trojo zaznan.»aal imajo po jri rijalrs. Mj W. Kozminski, generalni agent za za pa d, 71 Dearborn St.. Chicasr. Ii. Avstro -Amerikanska črta [preje bratje Cosulich j Najprlpravnejša In najcenejša parobrodna črta 7.a Slovence in Hrvate. Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekOw Cene voznik listov iz New Yorka za IIL razred ie Ik 7§X spodaj navedeni novi parobro- ™TA...........................................* dl na dva vtj&k» imajo bras- LJUBLJAITB...................................... 38fio ittmi braojftv: RHKB............................................... 38./« AMOB, IiATJBA, Z^GBBBA......................................... 20 MABTHA WABHISfl T O J KABLOYOA...................................... 39.25 ABOraTnrA- n. razbito do OCEANIA. TBBTA ali BBK1.......i..............•60.60» W.0»1 90M PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St/ New York - • -i j