Leto LXVII PoSInlna plahni t gofovlnl. tf Ljubljani, v četrtek, dne 20. JuTTIa 1535 Stev. 1631 Cena 2 dfn Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* itTo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lJl VENEC Čekovni račvn: Ljubljana itevilka 10,6M) m 10.349 za interate. Uprava* Kopitarjeva ulica itevilka 6, leletoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Preseljevanje južnih Tirolcev Skupne meje med Poljsko in Oansho" Poljske zahteve po obsežnih - danes nemških ozemljih so v vsem nemškem časopisju naletele na oster odpor in splošno grajo Po 14 dnevnem več ali manj jasnfm tavanju glede usode južnih Tirolcev nemškega krvnega in jezikovnega porekla, so bili zdaj z uradnih — tako italijanskih kakor nemških — mest objavljeni podatki, ki jih moramo smatrati zanesljve. Med Hitlerjem in Musso-linijem, odnosno med Italijo in Nemčijo, ki sta zdaj na življenje in smrt združeni v politični in vojaški zvezi — >Os Rini—Berii>n< imenovani — so bile z omrom na nemški del prebivalstva na južnem Tirolskem, sklenjene naslednje tri pogodbe: 1. V prvi pogodbi sta se Nemčija in Italija sporazumeli, da se svobodno vrnejo v nemško domovino vsi nemški državljani, ki so naseljeni po južnem Tirolskem. Pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji teh ni bilo mnogo, toda s tem, da so Avstrijci postali nemški državljani, je njihovo število naraslo in so govorili že o 10.000 nemških državljanih, ki prebivajo na južnem Tirolskem v stalnih pridobitnih poklicih, mnogo med njimi že v dolgih rodovih. Nemški državljani se izselijo vsi do zadnjega, italijanska vlada pa bo poskrbela, da jim bo dan zadosten selitveni rok, da ne bi trpeli škode ter da bodo lahko vse uredili, preden bodo odpotovali v naročje nemške matere. Nemčija pa jim bo v mejah domovine pripravila vse možnosti rednega življenja, če mogoče v podobnih poklicih in podobnih zemljepisnih okoliščinah, kakor na južnem Tirolskem. 2. V drugi pogodbi sta se Italija in Nemčija sporazumeli, da Nemčija ne bo ugovarjala, ako italijanska vlada po svojem notranjem ministrstvu svojim državljanom nemškega porekla stavi izbiro, da se ali preselijo tudi v Nemčijo in s tem izgube za vedno italijansko državljanstvo, ali da se preselijo v kakšno drugo italijansko pokrajino, kjer jim bodo od strani vlade pripravljene vse potrebne življenjske možnosti, ali pa da ostanejo, kjer so, a da brezpogojno in z vsemi posledicami sprejmejo dejstvo, da prebivajo na italijanskih tleh, kjer ima domovinsko pravico edinole italijanska kultura. 3. V tretji pogodbi sta se Nemčija in Italija sporazumeli, da nemška državljani odslej tudi kot turisti ne bodo čezmerno obiskovali južnotirolsikih krajev, medtem ko bo Italijanska vlada z ukrepom notranjega ministrstva to prepoved tudi na zunaj olajšala na ta način, da bo sploh vsem inozemcem prepovedala prebivanje na južnotirolskem ozemlju. Slednje se je tudi že zgodilo. V glavnem je torej usoda nemško govorečih južnih Tirolcev, kakor tudi narodnostnega značaja južnotirolskega ozemlja znana. Sicer podrobnost, kako naj se izvede narodnostno in kulturno prebarvanje južne Tirolske, še niso bile objavljene, o dejstvu samem pa ni več nobenega dvoma. Od italijanske strani so bila izrečena uradna zagotovila, da nikogar k izseljevanju ne bodo silili in da nikomur njegove lastnine ne bodo jemali. Vendar pa bo za nadaljnje bivanje na južnotirolskem ozemlju treba izpolniti edini, a bistveni pogoj, da vsakdo, kdor ostane, brez nadaljnjega sprejme dejstvo italijanske kulture in to z vsemi posledicami, ki jih to dejstvo nalaga tujerodcem. Za enkrat ni upanja, da bi se ta pogoj kdaj omilil. Južni Tirolci ne bodo lahko izbirali. Na svojo zemljo so privezani, a tudi na svoje nemško poreklo. Toda dejstvo, da je Nemčija južne Tirolce in njihovo zemljo žrtvovala političnim koristim nemške države, česar do zadnjega nikdo ni hotel verjeti, jim bo izbiro v mnogočem olajšalo. Zna se zgoditi, da bodo tisti, ki računajo na velike trume, ki bodo zapustile južnctirolsko zemljo in se vrnile v naročje Nemčije, razočarani, ker znajo biti izseljenci skromni po številu, kajti poročila pravijo, da si bodo mnogi, ki so do sedaj z jekleno doslednostjo vztrajali pri svoji pripadnosti k nemškemu narodu, premislili, da bi zapustili zemljo svojih očetov in šli k svojemu narodu, ki se jih je iz političnih računov stvarno odrekel. Proces, ki bo pojem >južne Tirolske« začel pretvarjati v pojem »Alto Adige«, se bo v kratkem začel. Pomenil pa bo novo dobo, v katero stopa to korenito gorsko prebivalstvo, pomenil bo velik prelom tudi v tisoč let stari politični in kulturni zgodovini, ter bo s posebnimi črkami zapisan tudi v zgodovini nemškega naroda in njegovega preporoda pod zvezdo narodnega socializma. Toda način, kako se bo reševalo vprašanje južnotirolskih Nemcev, bo po svoji nepričakovani novosti, ki ji med kulturnimi narodi v sodobni zgodovini ni primere, sprožil še nešteto drugih vprašanj, s katerimi se bodo bavili državniki in pravniki. Preselitev Grkov iz Turčije in Turkov iz Grčije se z južno Tirolsko ne more primerjati, ker se je preseljevanje izvedlo prostovoljno, odnosno pod pritiskom življenjske nevarnosti v deželi, ki je še ne moremo imenovati kulturno. Na južnem Tirolskem pa gre za nekaj čisto novega, do sedaj v mednarodnem pravu nepoznanega, ko je narodna manjšina postavljena pred izbero, da zapusti zemljo, ki je njena last, ali pa se za vselej odpove pravicam do veje narodne biti. Južnotirolsko vprašanje, ki se s političnega vidika tiče samo Italije in Nemčije, pa je s stališča naravnega prava Berlin, 19. jul. b. Vse nemško časopisje objavlja dolge članke, v katerih odgovarja na težnje, ki jih je poljsko časopisje izrazilo z ozirom na »poljski življenjski prostor«, ki sega daleč v današnjo nemško državo. Berlinski listi objavljajo tudi posnetke zemljevidov, ki jih je poljska propaganda razširila in ki prikazuje, koliko sveta hoče Poljska dobiti od sedanje Nemčije pozivajoč se na svoj življenjski prostor. Posebno ostro se berlinsko časopisje peča z nekim člankom, ki je izšel v reviji »Tecza«, ki izhaja v založništvu sv. Adalberta v Poznanju. Tamkaj piše glavni urednik Kisjelevski, da »Poljska ne ho samo zahtevala, da se ji vrnejo vse njene zgodovinske dežele, ki segajo do pred vrat samega Berlina, marveč da bo Poljska tudi srednjeevropski prostor preuredila po svojih vidikih.« Miinchner Neueste Nachrichten« tako-Ie nadaljujejo svoje pripombe: »Med zgodovinsko poljske zemlje šteje Kisjelevski nemški del Slezije, Vzhodno Prusijo, prusko Pomorje (Pomern) in vse kraje do Berlina. »Ura osvoboditve že bije«, piše poljski pisatelj, »Evropa stoji pred neizbežnim potresom. Takrat se bo pokazalo, da niti materialistični nemški narodni socializem, niti zapadni brezverski liberalizem ne bosta v stanu, da bi uredila socialno sožitje evropskih narodov. Takrat bo nastopila Poljska, ki bo prinesla v razmrcvarjeni evropski prostor mir in pravičnost.« Nemški listi ostro zavračajo poljska poročila o notranjem razsulu Nemčije »Miinrhner Neueste Nachrichten« se tudi zgrtl-Žajo nad trditvijo poljske revije, da »Nemčija gre nasproti notranjemu razsulu, češ da je gospodarsko življenje v Nemčiji že vse izpodjede-no in da se v mnogih častniških krogih nepričakovano prebuja vest, da so poljskega porekla in da se proti Poljski ne bodo borili. Oboje bo pripomoglo do tega, da se bo v primeru vojne vse ozemlje, ki leži vzhodno od reke Odre, enostavno od Nemčije odcepilo in skupno z Gdanskom in Vzhodno Prusijo prešlo pod poljsko državno oblast. Tudi ozemlja severovzhodno od Lahe tja do St e t i n a spadajo pod poljsko območje in se bodo vrnila k Poljski. Poljska in Danska bosta dobili skupne meje.« Nemški list se huduje nad takšnim pisanjem in meni, da dokazuje, kako so Poljaki izgubili ie vso razsodnost, ko si upajo od velike Nemčije zahtevati tako ogromna ozemlja pod pretvezo, da so davna poljska lastnini, Izjave dr. Bileckega Monakovski list navaja tudi nekaj podatkov, kako so Poljaki v poznanjskem ozemlju že vse natančno pripravili za morebitno vojno. »Vojni cilji so vsi jasno postavljeni«. Ltst navaja zelo ostre izjave dr. Bileckega na letnem kongresu narodne stranke — katere predsednik je — ko je de-ial, »da je Poljska že na jasnem, kakšni morajo biti njeni cilji v bodoči svetovni vojni. Poljska mora dobiti široko obalo na Baltiškem morju in k Poljski se morajo vrniti vsa tista ozemlja, ki so na njih kedajkoli v zgodovini prebivali Poljaki«. Nemški listi dokazujejo, da so poljske težnje pretirane. Posvetovanja generala Ironside v Varšavi Varšava, 19. julija. AA. Reuter: Generalni inšpektor angleških prekomorskih sil general Ironside je imel danes dveurni razgovor z maršalom Smigl.v-Ridzoni in zunanjim ministrom Beckom. Razgovor je bil v palači generalnega inšpektorata poljske vojske, prisostvoval pa mu je tudi odpravnik poslov angleškega veleposlaništva Norton. Nato je bil general Ironside na kosilu pri predsedniku republike, ki je nalašč zato prispel v Varšavo s svojega letovišča. Kosila se je udeležil tudi zunanji minister Beck. London, 19. julija, b. Po informacijah >Daily Expressa< namerava Hitler predlagati poljski vladi rešitev gdanskega spora tako, da se Gdansk priključi Nemčiji kot demilitarizirana cona. kakor je bilo Porenje pred 1. 1936. Nove izjave poljskega maršala »vsako nasilje z Gdanskom - vojna« London, 19. julija, m. Poljski maršal S m i g 1 y Rydz je tudi danes podal izjavo dopisniku »Nevvs Chronicle«, v kateri je znova potrdil, da se bo Poljska borila za Gdansk tudi tedaj, če bo ostala omamljena. Vsak poskus od strani Nemčije, da zavzame Gdansk. bo Poljska smatrala kot vojno napoved. Glede odnosov s Sovjetsko Kusijo je maršal Smigly Rvdz izjavil, da ima Poljska z Rusijo nenapadalno pogodbo in trgovinski sporazum. Izjavo je maršal zaključil z ugotovitvijo, da nemška vlada poskuša izkoristiti sedanji položaj v svetu. S tem je poljski maršal mislil zavlačevanje sklenitve zavezniške pogodbe med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Kusijo. Gdansk, 19. julija, c. Poljski komisar v Gdansku Hodacki je izročil predsedniku senata pismo, v katerem protestira proti postopanju s Poljaki v svobodnem mestu. Prav tako je protestiral proti oviram, ki jih delajo poljskim carinikom na meji med svobodnim mestom in Vzhodno Prusijo. Vrvenje v vzhodni Nemčiji Berlin, 19. julija, b. Koncem meseca julija bodo tudi v Berlinu velike vaje v obrambi proti letalskim napadom ter bo mesto več noči zaporedoma v temi. Strategično važna cesta Berliu— Berlin, 19. julija, b. Nemški veleposlanik v Moskvi grof Schulenberg pride prihodnji teden v Berlin, da poda poročilo o pogajanjih s pred; etavniki sovjetske vlade. Nemška vlada ni zadovoljna z dosedanjim potekom pogajanj in želi, da se pospešijo in čimprej zaključijo. Berlinski dopisnik >T i m e s a< poroča, da je Nemčija že februarja meseca ponudila Rusiji večji kredit kot dopolnilo k staremu kreditu. Zdaj pričakujejo, da se bo nemški veleposlanik po krajšem obisku v Berlinu vrnil v Moskvo z izrednimi pooblastili za nadaljevanje pogajanj. Chamberlain ne ve nič o Moskvi London, 19. julija. AA. Reuter: Ko je odgovarjal na vprašanje glede angleško-sovjetskih pogajanj, je predsednik vlade Chamberlain izjavil, da n/a imela angleški in francoski veleposlanik v Moskvi v ponedeljek nov sestanek z Mololovim. Njegov odgovor proučuje sedaj angleška vlada ter se istočasno posvetuje s francosko vlado. Na vprašanje laburističnega narodnega poslanca Daltona, če je z ozirom na navodila in poročila, ki so bila poslana iz Londona angleškemu veleposlaniku in obratno, sporazum z Rusijo zdaj bližnji kakor pred tednom dni, je Chamberlain odgovoril: Razume se, da še nismo dosegli sporazuma. Chamberlain je odgovoril ni kalno na naknadno vprašanje o tem, te ima kako porotilo glede predloga za posojilo nemike vlade Rusiji v iznosu 25 milijonov funtov Merlingfr. Nato je bilo Chamberlainu postavljeno vprašanje, te rafuna, da bi se pogajanja morda zaključila pravočasno in da bi mogel on dati izjavo Vratislava bo letos izročena prometu. Na avtomobilski cesti skozi protektorat Vratislava—Brno — Dunaj se dela mrzlično nadaljujejo v izredno hitrem tempu, prav tako pa napreduje tudi gradnja ceste Vratislava—Beuthen na meji Poljske in gornje Šlezije. Vse razpoložljive rezerve so mobilizirane za žetev, ki je v polnem teku in ki jo hoče Nemčija čim prej spraviti pod streho, da bi lahko prešla na ostale stvari. Francozi ne verjamejo v pogajanja med Poljsko in Nemčijo o Gdansku Pariz, 19. julija. AA. Havas: Nekateri jutranji listi objavljajo vesti o pogajanjih med Poljsko in Nemčijo glede vprašanja Gdanska. Listi ne verjamejo v točnost teh vesti, pač pa vidijo v njih novo potezo »Živčne vojne«. V »Kcho de Pariš« piše Pietrl med drugim, da je težko reči, da bi bili prijatelji Poljske tisti, ki sprejemajo in razširjajo take vesti. Pisec pravi, da je treba na take novice takoj odgovoriti, da se s tem prepreči zmeda. Pietri hvali hladnokrvnost, ki jo je Poljska pokazala od samega začetka spora okrog Gdanska. V stičnem slogu piše tudi Saint Bruce v »Journalu«. Bouchar pa pravi v »Petit Journalu«, da je treba take vesti sprejeti z največjo skepso. Član-kar pravi med drugim, da sla gledišči ene kakor druge strani dobro znani in da se dosedaj nista spremenili. Claude Vivier pa v »Ordreu« zastopa mišljenje, da se razširjajo take vesti samo zato. da M izzvale nezaupanje in neslogo med člani fronto miru. Člankar pristavlja, da se bržkone te vesti puščajo v javnost z namenom, da hi bili Poljaki pred svetovno javnostjo prikazani kot skrajni porairljivcL prej, preden spodnji dom odide nn počitnice. Chamberlain je odgovoril, da uoa da bo moael dati tako izjavo. Seja angleške vlade Tri ovire s Sovjetsko Rusijo London, 19. julija, b. Na današnji redni seji londonske vlade 60 proučevali naslednja vprašanja: 1. sovjetsko-angleška pogajanja; 2. vprašanje pogajanj z Japonsko; 3. vprašanje Poljske. Britanska vlada je medtem prei;ela obširno poročilo o zadnjih razgovorih njenih predstavnikov v Moskvi. Kakor je bilo že sporočeno, v pogajanjih ni nastopila nobena sprememba in so slejkoprej na mrtvi točki Glavno oviro predstavljajo še vedno naslednja tri vprašanja: 1. razmejitev pojma: napad od znotraj; 2. končnoveli;avna določitev držav, ki naj se jim nudijo jamstva: 3. v kakšni obliki naj se vojna zveza uvrstit v politično pogodbo. Diplomatski dopisnik »Timesa« piše danes ▼ zvezi z gornjimi vprašanji sledeče: Britanska vlada je šla zelo daleč na roko ruskim željam glede številnih določb pakta. Se vedno je pričakovati, da bo z malo dobre volje v tem oziru prišlo do sporazuma. Velika Britanija pa pozna tudi meje, čez katere ne more iti. Iz Miločera Miloter, 19. julija. A A. Danes je bil v dvornem hramu sv. Aleksandra Nevskega na otoku Sv. Štefana parastos za blagopokojnim kraljem Ferdinandom in blagopokojno kraljico Marijo Romunsko. Parastosu so prisostvovali Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. knez Friedrich in princesa Marija Antonija Hohenzollern ter dvorsko spremstvo. Kneževič Nikolaj operiran London, 19. julija. A A. Včeraj je bil v Londonu z uspehom operiran Nj. kr. Vis. kneževič Nikolaj. Slanje bolnikovo je zadovoljivo. Dr. Beneš v Londonu London, 19. julija. A A. Štefani: Danes prispe v London bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Kdvard Beneš. Za časa bivanja v Angliji, ostane večinoma v Londonu. London, 19. julija. A A. Havas: predsednik bolgarskega sobranja Mošanov je bil danes gost na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil državni podlajnik v zunanjem ministrstvu Butler. Mošanov je imel v Londonu priliko med svojim bivanjem priti v koristne stike z večjim številom osebnosti iz angleškega političnega življenja. Dunajska vremenska napoved: Le malo oblačno, večinoma sončno, toplotno stanje se ne bo spremenilo, od zapada sem več neviht. Zenninska vremenska napovad. Pretežn^vedr# in toplotno vreme v vsei državi. Zagrebška vremenska napoved no in toplo. »Balkanski sporazum mora ostati svoboden... Izjava jugoslovanskega poslanika v Grčiji Atene, 19. julija. AA. Atenska agenrija: Jugoslovanski poslanik Aleksander Vukčevič, ki je predal včeraj svoja akreditivna pisma grškemu kralju, je dal predstavnikom grškega tiska izjavo, v kateri pravi: Jugoslavija in Grčija sta v okviru Balkanskega sporazuma stalno izvajali tvorno politiko. Ozko sodelovanje, ki se z vsakim dnem še bolj razvija, druži oba naroda ter je dalo dragocene uspehe pri zaščiti njunih skupnih koristi. Naglašam, da je tako ozko sodelovanje grškemu in jugoslovan- v živo zadelo v vso razbolelo območje usode narodnih manjšin sploh, .r \ ' * ' skemu narodu zdaj potrebnejše kakor kdaj-koli prej. Zaradi tega bo moja dolžnost, da te prijateljske zveze, polne zaupanja, med obema narodoma še bolj pospešujem in poglabljam v okviru Balkanskega sporazuma. Balkanski sporazum mora ostati svoboden in popolnoma neodvisen v svojih sklepih ter svojem delovanju. Njegov cilj ostane edino okrepitev miru na Balkanu ter neodvisnost in svoboda njegovih članov. Jugoslavija in Grčija hodita po poti miru ter gre njun trud za tem, da se Ia mir okrepi. S svojim mirnim stališčem ter zaupanjem v svojo moč dajeta Jugoslavija in Grčija zgled drugim narodom Tudi Nemci ne pridejo s sovjetsko Rusijo nikamor Potrpljenje! Vsi hrvatski in srbski listi se pečajo s politično sliko .Jugoslavije, kakor jo je podal »Slovenec« preteklo nedeljo. Najbolj\obširno komentira >Slovenčevo« mnenje zagrebški »Obzor«, ki mu posveča dolg uvodnik. »Obzor« s« s »Slovencem« v ninogočeni strinja; kar se tiče bodočega strankarskega političnega razvoja v n.TŠi državi, ko bo sporazum vsaj načeloma sklenjena stvar, pa meni •Obzor«, da bo ureditev novih odnosov med Srbi, Hrvati in Slovenci imela za posledico mnogo novih momentov v političnem življenju, tako da ni lahko prerokovati, kako in v kakšni številčni moči se bodo sestavile stranke v naši državi na novi in zakoniti podlagi. Hrvatsko javnost, pravi »Obzor f, zanima zaenkrat samo, kaj bo prinesel sporazum med Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom. Javnost želi, da se stvar v tem pogledu čimprej razbistri in da končno premagamo sedanjo neizvestno situacijo. Splošno prepričanje je — nadaljuje »Obzor« —, da je bilo zadosti čakanja in taktiziranja. Temelj novih odnošajev med hrvatskim, srbskim in slovenskim narodom, to je tisto, kar v sedanjem času zanima hrvatsko javnost in gotovo tudi Srbe in Slovence. Druga vprašanja, pravi »Obzor«, so samo drugotne važnosti. Na to bi bilo pripomniti, da so »Slovenčeve« informacije, ki gotovo temeljijo na dobrem poznavanju razmer, potekale iz čisto naravne predpostavke, da moramo s sporazumom račumiti kakor z gotovim dejstvom, dneva in prat'ke |ki žalibog iObzoru» ne moremo povedati, kakor bi mu tega ne mogel povedati nihče na svetu. Kdaj bo do-gotovljen tak državni akt, kakor je sporazum, pa ni mogoče povedati, kakor svoj čas tudi Dejak in ■o-trebnega. V začetku so nemške železnice zvozile dnevno 6000 vozov materijala, pozneje pa so to številko zvišali na 8000. Prav tako pa so morali v območju tega ozemlja zgraditi še več dodatnih poljskih prog in dovoznih cest za motorna vozila. Dnevno je bilo na cestah vzdolž vseh del nad 15 tisoč avtomobilov, ki so dovažali vse potrebno. Med železnico in rečnim prometom je moral posredovati tovorni avtomobil in sijajno opravil svoje delo. 3 milijone zavojev žice Za razne žične ovire v številnih zaporednih vrstah, ki jih bo rabila pehota, so porabili nad tri milijone velikih zavojev žice. Prav tako so s stroji in napravami iz cele Nemčije zgradili več kilometrov naravnih ali pa umetnih obrambnih jam ali ovir. Drugod pa so zopet morali zgraditi razne umetne strmine, ki naj zavro sleherni poskus vdora kjerkoli. Odbor Družbe sv. Mohorja v Celju naznanja žalostno vest, da je umrl preeastiti gospod Josip Zeichen ravnatelj Druibe sv. Mohorja v pokoju, duhovni svetovalec krške škofije, odlikovan z redom sv. Save 4. reda Družba sv. Mohorja žaluje za njim kot svojim dolgoletnim skrbnim ravnateljem in odbornikom. Pogreb bo v petek ob 9 dopoldne v Št. Jakobu v Rožu., Cel je, dne 19. julija 1939. Vse delo je moralo opravljati ogromno število delavcev. Ko je Hitler dne 28. maja 1938 ukazal začetek del, je bilo vsak teden več delavcev zaposlenih in je število stalno rastlo. V Todto-vi službi je bilo tako dne 20. julija zaposlenih 35.000 mož. Mesec dni pozneje dne 17. avgusta je bilo pri delih že 121.000 delavcev. V sredi septembra je bilo pri delih že 213.000 delavcev. V začetku oktobra pa je bilo v njegovem odseku zaposlenih že 342.000 delavcev. Pri pionirskih delih je bilo zaposlenih poleg tega nad 90.000 mož posebnih oddelkov, poleg tega pa Se nad 100.t)00 iz obvezne delovne službe. Hitler pa je nato še zapovedal, da je treba pritegniti k tem delom še več oddelkov pehote in pionirjev. Tako je bilo za dela določenih več pehotnih divizij in pionirskih bataljonov. Vojaki pa so bili pri teh delih samo nekaj časa in so se z drugimi oddelki zamenjavali. Prav uspešno je bilo njihovo delo pri izgradnji ovir in je svoje delo nemški vojak tudi odlično opravil. Težavno je bilo spraviti vse te delovne sile pod streho. To je bilo precej olajšano s tem, da smo zgradili vzdolž cele črte nad 200 delovnih ta-liorišč. Oddelki obvezne delovne službe so bili prav vsi v teh zgradbah. Pri tem, ko smo dovažali delavce na delo, sino morali zopet računati s prihranitvijo časa in smo zato imeli na razpolago i a 50.0<)() velikih avtobusov, ki so dnevno zvozili nad 186.000 delavcev iz domov na delovno mesto. Poštni promet nam je odstopil nad 68% svojih vozil. 17.000 betonskih utrdb Siegfridova črta je gotova in se razprostira od dolnjega Rena do švicarske meje. Ta trdnjav-ski pas je širok 50 km. Hitler je najprej predvidel 17.000 betonskih utrdb, pozneje pa je ukazal, da naj se število zviša na 22.000. V tem trdnjav-skem pasu je vse predvideno in vse zaščiteno tako, da nikdo ne bo mogel z ničemer presenetiti. Odslej pa bo trdnjavska pionirska vojska stalno izpolnjevala in dopolnjevala vse, kar že stoji. Nosilec tega obrambnega sistema pa je posadka, ki mora biti v neki meri skoraj stalno na svojem mestu. Armadno poveljstvo štev. 2 bo opravljalo vse to delo. Vse to je seveda ogromno stalo. Toda v vojni je samo en teden požrl več kot pa je stala ta črta. Ta črta se je torej »izplačala«. Preselitev Tirolcev je imela globok odmev na - Madžarskem Budimpešta, 19. julija, b. Preseljevanje Nemcev iz južne Tirolske je v vsej Madžarski napravilo globok vtis, ki je tem globlji, ker gre za kmete, ki so svoja posestva prevzeli od svojih prednikov in ne za umetne naseljence. V zunanjem političnem oziru smatrajo Madžari, da je Italija dobila daljnosežne koncesije in da je izselitev Nemcev iz južne Tirolske velik uspeh šefa italijanske vlade Mussolinija. Omenjajo, da je italijanska diplomacija z napeto pozornostjo spremljala zadnje mesece politiko nemških narodnostnih skupin v srednji Evropi. Z ozirom na to, da se vsa manjšinska vprašanja pojavljajo na evropskem vzhodu, je nastalo vprašanje, fe ne bo morda preseljevanje južnih Tirolcev imelo vpliv tudi na druge narodne manjšine v vzhodni Evropi in te se ne bodo morda še kje drugje izvajale iste metode. Splošno smatrajo, da nobena država, ki prihaja za to v poštev, ne bo dajala podobne pobude, zanesljivo pa se lahko trdi, da bodo nekatere države v bodočnosti, ako bodo njih narodne manjšine postavile kakšne zahteve, opozorile na primer južnih Tirolcev in bodo nezadovoljnim manjšinam priporočila prostovoljno izselitev. Čeprav južna Tirolska ostane osamljena v razpravah o manjšinskih pravicah, se je vendar pojavilo novo dejstvo, katerega posledic še ni mogoče v naprej določiti. Romunija — Madžarska Bukarešta, 19. julija, m. Rojnunsko časopisje je pričelo odločno odgovarjati na kampanjo madžarskega časopisja, ki se vodi že nekaj dni. Madžarsko časopisje napada romunske oblasti zaradi zapostavljanja madžarske manjšine v Erdelju. Med drugim zavrača napade madžarskega časopisja tudi »Universuk, ki poudarja, da so ti napadi značilni za metode, ki se jih poslužujejo Madžari. »Unlversul« dolži madžarsko vlado za te napade. V istem smislu pišejo tudi ostali romunski časopisi. 8 leten fantek utonil Maribor, 19. julija. Danes popoldne se je šla večja skupina odraslih otrok v Podvelki kopat v Dravo. Osemletni sin železniškega delavca, Jožef Voh, iz Podvelke je zašel pregloboko v vodo in vrtinec ga je potegnil v globino. Kljub napornemu iskanju trupclca še niso mogli najti. Najbrž ga je Drava odnesla naprej proti Mariboru, oziroma proti Ptuju. Tolovaje lovijo po Savinjski dolini Celje, 19. julija. Danes je padel v roke orožnikom celjske orož-niške čete ponovno eden zloglasnih razbojnikov in vlomilcev Franc Mesarič iz Hristovnice pri Polj-čanah. Rojen je 8. oktobra 1912. V zadnjem času je Mesarič zagrešil razna zločinstva v Savinjski dolini in celjski okolici. Vsega so mu dokazali 10 vlomov in tatvin, in sicer v Ločah, Laporju, Spodnjih Lazah, Spodnji Hudinji, Vojniku, Arji vasi v bližini Slov. Bistrice, na Lopati, Rečici pri Rogatcu in Mali Pirešici. Vsa ta zločinstva je Mesarič že priznal, na vesti pa jih ima gotovo še več. Kaže pa, da bo v najkrajšem času pojasnjen dvojni roparski umor gostilničarja Antona Ocvirka in njegove ženo Rozalije v Medlogu pri Celju. Oblasti baje razpolagajo z gradivom, ki močno obtežuje Mesariča. da je on morilec. Tukajšnje orožništvo je poleg Mesariča aretiralo tudi Albina Košaka iz. Griž, kateremu so dokazali dvanajst vlomnih tatvin. Avčnerja Viktorja iz Laške vasi pri Štorah. kateremu je orožništvo dokazalo petnajst vlomnih tatvin. Ostalo ie na svobodi še nekaj znanih vlomilcev in tolovajev, ki so bili že večkrat kaznovani zaradi zločinstev in ki sedaj spet ogrožajo Savinjsko dolino. Iščejo menda nekega Josipa Pefovnika iz Št. Janža na Vinski gori pri Velenju, dalje Alojza Grebenška iz ftt. Ilja pri Velenju, ki se izdaja za 'Antona Golzmana. lesnega prekupčevalca iz Dravograda, dalje Roka Novaka iz Makol pri Mariboru. Franca Za jca iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu in Štefana Hudoroviča, cigana z Dolenjskega. Potnikom na Slovaško Belgrad, 19. julija. AA. Narodna banka je dobila od Slovenske narodne banke v Bratislavi pristanek, da smejo naši državljani, ki potujejo na Slovaško bodisi kot turisti ali pa zaradi zdravljenja za svojo potrebo, plačevati preko pooblaščenih zavodov v kliring s Slovaško in to za zdaj odgovarjajočo vrednost v dinarjih do protivrednosti 1500 slovaških kron na mesec in za osebo. Narodna banka je storila potrebne korake, da se za zdaj določena vsota 1500 slovaških kron poveča na 3000 slovaških kron mesečno za osebo, v kolikor bi glede tega dobila potreben pristanek Slovenske narodne banke. Zainteresirani bodo pravočasno obveščeni (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kraljevine Jugoslavije). Znižane voznine Belgrad, 19. julija. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo na državnih železnicah ljubljanske železniške direkoije udeležencem vseslovenskega tretjerednega tabora o priliki proslave 700 letnice minoritskega samostana v Ptuju od 5. do 7. avgusta. Dr. Maček se poda v Bosno »Novosti« prinašajo vest, da bo dr. Maček 10. septembra navzoč pri otvoritvi planinske koče na Koprivniku blizu Bugojna. Ob tej priliki bo dr. Maček obiskal vse večje kraje zapadne Bosne. Brez dvoma bo ta poset imel političen značaj in ,Tzirt« rfdnj opoz«rjait) že *daj. KakOr znano, stoje Hrvati na stališču, da zapadna Bosna pripada Hrvatski kot narodni in upravni enoti v skupn' Jdržavi. Belgrajske novice Belgrad, 19. julija, m. Iz Kosovske Mitrovice poročajo, da je 2500 delavcev, zaposlenih v rudniku Trepča Minc6 Limited zahtevalo zboljšanje delovnega ča6a in zvišanje mezd. Ker podjetje ni ugodilo zahtevam delavstva, so zastopniki delavcev obvestili upravo rudnika, da bo 2500 delavcev danes stopilo v stavko. Belgrad, 19. julija, m. Za rednega profesorja na medicinski fakulteti v Ljubljani je postavljen v 2. skup. 2. stopnje Alija Košir, izredni profesor Za asistenta državne bolnišnice za ženske bo-1 lezni je postavljena v 7. skup. dr. Vita Lavrič, sekundarna zdravnica iste bolnišnice v 8. skup, Belgrad, 19. julija, m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Rajakovič je imel danes sestanek z vsemi šefi splošne državne bolnišnice v Belgradu. Na konferenci so se pretresala vprašanja zgraditve nove državne bolnišnice v Belgradu. Belgrad. 19. julija, m. Iz Vrnjačke Banje 6e je vrnil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Drobne novice Rim, 19. julija, b. Papež Pij XII. bo odpotoval v ponedeljek na svoje letno bivališče Castel Gandolfo. Pariz, 19. julija. AA. Havas. Dopoldne je nad francofkim ozemljem letelo večje število angleških bombnikov, ki so preleteli Pariz malo pred poldnevom. Rim, 19. julija. AA. Havas. V Rim ie dopotovala anamska cesarica. Sv. oče jo bo sprejel jutri v posebno avdijenco. Cetinje, 19. julija, m. Uprava Narodnega gledališča za zetsko banovino je objavila program za novo sezono. Na programu je tudi Cankarjeva komedija »Kralj na Betajnovi«. Mexico. 19. julija. AA. Po dosedaj zbranih podatkih o katastrofi v Puebli. je še negotova in neznana usoda več kakor sto ljudi. Reševalne odprave delajo z vso naglico. Neki očividec, ki se mu je pravočasno posrečilo pobegniti pred nesrečo, pripoveduje, da je videi, kako se je zrušil v vodo del nasiipa. na katerem je bilo zbranih okrog 40 ljudi. Hudournik je odnesel tudi zgodovinski 'uost San Rovue, ki je bil zgrajen pred 400 leti. Premestitve učiteljev v Sloveniji Belgrad, m. Prosvetni minister je podpisal odlok o premestitvi po prošnji naslednjih učiteljev in učiteljic v Sloveniji: Praprotnik Angela iz Sinjega vrha, Črnomelj, v Senovo, Brežice; Šetina Helena iz Apač, Ljutomer, k Sv. Juriju ob j. ž., Celje; Burger Frančiška iz Kapelo, Ljutomer, v Ribnico, Kočevje; Kalan Bogomila iz Cerkelj, Kranj, v Predoslje, Kranj; Podnar Maksimiljana iz Pilštanja, Šmarje, v Kostanjevico, Krško: ' * ' 1 ' * _ * lugovic Marija iz Velenja, Slov. Gradec, v Trebnje, LaSko; Splihal Judita iz Griž, Celje, v Trbovlje, Laško; Čotar Marija iz Moravč. Kamnik, v Višnjo goro, Litija; Asič Alojzija iz Koprivnice. Brežice, v Polhov Gradec, Ljubljanska okolica: Rošter Justina iz Pišec, Brežice, v Ljutomer; Jant Angela od Sv. Rupcrta, Maribor levi breg, k Sv. Juriju v Slov. goricah, Maribor levi breg; Kotnik Viligoj od Sv. Marjete, Ptuj, v Pobrežje, Maribor desni breg; Kotnik Pavla od Sv. Marjete, Ptuj, v Pobrežje, Maribor desni breg; Čepe Otilija od Sv. Križa, Maribor levi breg, v Studence. Maribor desni breg: Lebič Ivan iz Pre-valj, Dravograd, v Kurmo, Murska Sobota; Lebič Nežika iz Prevalj, Dravograd, v Kurmo, Murska Sobota; števančec Rudolf iz Šalovcev, Murska Sobota, v Tišino, Murska Sobota; Jarc Vera iz ftlrek-Ijevca, Črnomelj, v Zenavlje, Murska Sohota; Pe-čarič Boris iz št. Jerneja. Krško, v Podgrad, Novo mesto; škedl Bogomila iz Sel. Novo mesto, v Za-gradec. Novo mesto; Lokaj Elza iz Puconcev, Murska Sohota, v ŠoStanj, Slovenj Gradec; Demšar Antonija od Sv. Ruperla. Laško, v Železnike, Škof-ja Loka; Vajt Franc iz Vel. Dolenčev, Murska Sobota, k Sv. F.nii, Šmarje; Vajt Marija iz Vel. Dolenčev, Murska Sobota, k Sv. Emi, Šmarje: Zidar Ana od Sv. Marjete. Laško, v Lemberg, Šmarje; Bolha Koza iz Mokronoga. Krško, v žalno. Ljubljanska okolica. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Kako se pripravlja mošanjska fara V naši župniji je vsak dan ve?je zanimanje Za kongres. Pretekla nedelja, 16. t. m. je bil dan duhovne priprave na kongresne glavnosti. Zjutraj ob šestih so možje in fantje v lepem številu prejeli sv. obhajilo, ob osmih so imeli skupno sveto obhajilo otroci. Zvečer ob pol devetih pa je šla vsa fara z gorečimi buklaini in ob prepevanju litanij v procesiji na Otok k evharističnemu križu. Tam so mošenjski pevci zapeli pesmi »Kraljevo znam'nje« in »Povsod Bogat. Peli so vsi verniki. Sledili so navduševatai govori. Zborovanje katoliških Izobražencev Ob času kongresa bo imela K A zborovanje katoliških inteligentov, in sicer v soboto, 29. julija v dvorani Delavska zbornice. Začetek zborovanja je ob devetih dopoldne z naslednjim sporedom: 1. Razcepljenost v slovenski katoliški skupnosti (govori direktor dr. Karel Capuder). 2. Liberalizem, revolucionarizem, personalizem in slovenska katoliška skupnost Ogovori profesor bogoslovja dr. Josip llohnjer). 3. Papeštvo — vir edinosti (govori belgrajski nadškof prevzv. g. dr. Josip IJjčič). 4. Komunistično brozbožništvo (govori v nemškem jeziku p. Ledit S. J. iz Rima). Vso našo katoliško inteligenco toplo prosimo, da se tega zborovanja udtleli.' Na Zborovanje bo *mel pristop vsak samo s kongresnim znakom. Bratje Bolgari na kongresu Iz Sofije smo prejeli veselo vest, da bo polastil naš kongres s svojo osebnostjo naslovni škof briulski in apostolski administrator bolgarskih katoličanov bizantinsko - slovanskega obreda Ciril Kurtov. Ovire za udeležbo tujcev Za mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani je bilo izredno veliko zanimanje po mednarodnem svetu. Prve prijave so govorile o mogočnih inozemskih skupinah, ki so se pripravljale na pot. Po nekaterih državah so računali celo s posebnimi vlaki, saj je Jugoslavija tudi z izletniškega stališča privlačna. Toda spomladi so nastopila mednarodna politična trenja in napetosti, ki so — kar je razumljivo — položaj spremenila. Zunanjepolitični dogodki so nekatere države prisilili, da so na najnujnejše omejile izdajanje potnih listov. Drugod so prepovedali izvoz denarja. V tretjih mora biti doma vse ljudstvo v pripravljenosti. Napetosti tudi sedaj še niso ponehale. Ustvarilo se je ozračje strahu pred vojnimi zapletljaji, ki je tudi vplivalo tam, kjer drugih ovir ne bi bilo. Pripravljalni odbori v inozemskih državah sporočajo, da so v takšnih okoliščinah morali skrčiti udeležbo na najnižje mogoče število in so veseli, da so odstranili vse težave vsaj za prihod uradnih zastopstev in odlič-nikov, ki bodo na kongresu zastopali svoje narode, ki bi hili v drugih okoliščinah radi, preradi poslali posebne vlake udeležencev na kongres Kristusa Kralja, a so se morali ukloniti nepredvidenim oviram. Slovenci opisani mednarodni položaj dobro razumemo. In kakor nam je žal, da ne bodo tisoči vernih tujcev zasedli naš stadion, tako smo veseli tudi tega. da bodo tuji narodi poslali vsaj svoje najbolj odlične predstavnike in da bo po njih — in po božji previdnosti, ki tudi mednarodni kongres v Ljubljani vodi in organizira — kongres Kristusa Kralja učinkovita mednarodna manifestacija vseh, ki postavljajo Kristusa nad vsako drugo vrednoto. f> Igra o kraljestvu božjem« Uklonil se je resnici Te dni je bil v francosko Akademijo slovesno sprejet Charles Maurras ter se vsedel med ncsmrtnike. Pri tej priliki se je po vsem svetu zelo opazilo, da ga je po starem običaju sprejel z govorom akademik Bordeaux, znan katoliški pisatelj. Ker je Maurras že davno izstopil iz katoliške cerkve in je bil pred 13 leti od papeža Pija XI. obsojen zaradi poganskega nacionalizma, si tega dogodka mnogi niso vedeli tolmačiti. Zadevo je pojasnil odlok rimske kongregacije, ki je bil objavljen šele preteklo nedeljo in iz katerega izvemo, da je obsodba Charlesa Maurrasa in njegovega tovariša Leona Daudeta izbrisana, ker sta se oba s svojim pokretom in listom »L'Action Fran-9aise« vred letos popolnoma podvrgla sodbi svete Cerkve, preklicala svoje zmote in izjavila, da zavračata vsako načelo in vsak nauk, ki je bil v nasprotju s katoliško versko in nravstveno resnico, pa da bosta odslej svoj pokret in list vodila popolnoma v soglasju s katoliško vestjo in z verskim ter moralnim redom, kakor ga uči katoliška Cerkev. Povratek Maurrasa in njegovih prijateljev k dedni katoliški veri je velikega pomena za vso Francijo, v kateri je »L'Action Fran^aise«, če ne po številnosti svojih pristašev, pa po uglednem mestu, ki ga zavzemata v francoskem duhovnem življenju Maurras in Daudet, vedno igrala veliko vlogo. Stoji na skrajnem desnem nacionalnem krilu in je storila veliko pozitivno delo v boju zoper internacionalni marksizem ter ga odločno nadaljuje. Znana je njena sijajna borba zoper Leona Bluma in njegovo pogubno ideološko politiko, ki je kriva vseh težav, v katerih se danes nahaja Francija. Zasluga za to, da boljševizem ni zavzel v francoski kulturi in politiki tistega mesta, ki si ga je želela komunistična' brezbožna interna-cionala, gre v veliki meri Maurrasu. Sedaj, ko je svoj pokret usmeril v strugo v soglasju s tradicionalno katoliško vero Francije, bodo ohranjujoče sile Francije sam6 pridobile na ugledu in vplivu ter bo »L'Action Fran?aise« imela še večji pomen za kulturni in moralni preporod Francije in s tem tudi za ves omikani krščanski svet. Francoski nacionalisti so 15. t. m. v svojem listu izjavili, da bodo odslej bolj kot kdaj in čisto v duhu Cerkve podpirali blagotvorno delovanje katolicizma in njegovega poglavarja v sedanji težki prehodni dobi. Maurrasov pokret, ki se je zarodil nekako pred štiridesetimi leti, je svoje vrste »fašizem«, in sicer prvi, ki se je pojavil v Evropi in ga je Maurras branil z vso silo duhovitega in po vsem svetu znanega pisatelja. Nasprotniki so mu nadeli ime »klerikalnega ateizma«, ker je Maurras katolicizem in Cerkev smatral za golo orodje za uresničenje svojega brezkompromisnega nacionalizma, ki veri ni priznaval samolastne vrednosti, ampak zgolj posredno in odnosno. Ker nikakor ne gre na tak način mešati poganska načela o življenju in družbi s katoliškim nravstvom in cerkvijo, je papež Pij XI. obsodil tako Maurrasa kakor vso »L'Action Franpaise«. Kakor vidimo, je stališče Cerkve v dobrem desetletju zmagalo in bo, o čemer nihče ne dvomi, zmagalo tudi nad drugimi gibanji, ki hočejo družbo preosovvaii na temelju, ki ni Kristusov. Danes točno ob pol osmih zvečer ima »Zbor angelov« važno vajo pri Uršulinkah. Tekstilne industrije v Sloveniji smo zaprosili, da nam za opremo »Igre q kraljestvu božjem« darujejo blago za razne prapore in kostume. Doslej so se odzvale: J. Hutter in drug, Maribor, 500 din mesto blaga; »Intex«, Kranj, zavoj ostankov; Doctor in drug. Maribor, bala belega platna. Vsem izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Gg. trgovce z manufakturo prav lepo prosimo, da poklonijo za dostojno uprizoritev »Igre o kraljestvu božjem« o.stanke raznega blaga. Potrebne so nam sledeče barve: bela, svellorumena, vijoličasta, svetlorjava, svetlomodra, svetlordeča, svetlo-zelena in 6vetlosiva. Darila naj naslovijo na: Ivo Peršuh, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19. Vsa društva in ustanove prosimo, da nam posodijo obleke za »Zbor angelov«. Potrebujemo posebno bele dolge tunike. Opozarjamo ponovno na veliko vajo, ki bo v nedelio 23. julija dopoldne ob devetih na Stadionu. Te vaje se morajo brezpogojno udeležiti vsi, ki sodelujejo v »Zboru nove krščanske mladine«, v »Zbrvru angelov«, v »Zbora pomagačev«, dalje vsi solisti, glasniki, vsi scenski reditelji in voditelji skupin. — K tei vaji so vabljeni tudi zastopniki farnih skupin, ki sodelujejo v zboru vernih in posvetnih. Popoldne v nedeljo 23. julija na Stadionu ni vaje. Za. vse vaje je vstop na Stadicn z Vodovodne ceste. Kongresna pisarna sporoča Petje pri mladinski prireditvi Vsa ljubljanska mladina se zbere k skupni pevski vaji z godbo v četrtek 27. julija ob šestih zvečer na dvorišču »Sloge«, Kolodvorska ulica. Himna, »Mogočno se dvigni«, se bo pela po priljubljeni Sčekovi melodiji; pesmi »Pojte hribi in doline«, »Tebe ljubi moja duša«, »Lepa 6i lepa. roža Marija«, »Povsod Boga«, »Jezus hoče v srce priti«, pa pq navadnih melodijah. Članicam Zveze katoliških nameščenk. Ob kongresu KK bo skupno zborovanje vseh lastnih organizacij Dekliške KA iz ljubljanske in mariborske škofije. Zborovanje bo v soboto 29. julija ob štirih popoldne v dvorani Del. zbornice na Miklošičevi cesti. Polnoštevilna udeležba naj bo srčna zadeva vsake zavedne članice. Nobena ne sme manjkati. Informacijska pisarna za kongres KK. Informacijska in rediteljska pisarna ima svoje prostore v Akademskem domu na Miklošičevi cesti stev. 5, v sobi kat. akad. starešinstva. Tel. 43-32. Esperantisti — pozorl Jug. katoliška espe-rantska liga vljudno vabi vse esperantiste, da se udeleže kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. V soboto 29. julija ob pol 7 zjutraj bo sv. maša v nunski cerkvi. Popoldne ob 3 pa bo tretji redni letni občni zbor Jugoslovanske kat. esperantske lige v prostorih Slomškove družbe, Aleksandrova cesta 10. Članstvu Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Opozarjamo že sedaj vse člane in članice, da bo zbor članstva v krojih v nedeljo dne 30. t. m. zjutraj na travniku pred III. državno gimnazijo (za topničarsko vojašnico). Zbor je ob 8 zjutraj. Skupen odhod na Stadictn je ob 8.30 Ko- Le urar zna narediti ura '.fcakor more perilo čisfo oprati te dobro milo* jTerpentinovo milo Zlolorog da gosto belo peno, ki 2 lahkoto odstrani vsako umazanijoj Le malo truda - in perilo je snežno belo,] prijetno poduhleva in ostane dolgo trdnoj fcj) IZlcitcrc^M King Hali Nemčiji ne da miru Ponovni napadi nemškega tiska na angl. propagando proti Nemčiji čin pisanja ni ugajal in so zato protestirali. King-ltall je 27. apr. 1938 pisal v tem časopisu sledeče: Obtoževali so včasih po krivici, da mrziin nemški narod, ker se ne strinjam z načeli nacionalistične vlade. List pravi nato, da je King-Hall že pred letom dni napovedal politiko obko-Ijevanja. List nadaljuje, da pripada King-Hall v tisto vrsto ljudi, ki najbolj ljuto napadajo Nemčijo iz nemških narodnih pesmi pristransko skle- Berlin, 19. julija. AA. (DNB.) »Vdlkischer Be-obachter« prinaša nekatere |Kxlrobnosti o Stevensu King-Hallu o priliki njegovih pisem, ki jih pošilja zasebnikom v Nemčiji. List pravi med drugim: Vodja angleške propagandne centrale je imel nesrečno roko pri izbiri King-Halla, ker tega poznamo še od prej, ko se je leta in leta trudil, da bi nahujskal angleški narod proti Nemčiji. King-Hall ni imel na londonskem radiu »otroške ure«, temveč je bil prav tako neke vrste »politični opazovalec« ter je hujskal proti Nemčiji in Italiji. Ti napadi so bili zelo delikatnega značaja, tako da je bilo celo angleški radijski postaji sami zelo neugodno ter je morala za nekaj ča6a prepovedati King-llallove govore. Od leta 1D37 je objavljal King-Hall dvakrat mesečno politično kroniko v angleškem časopisu Teachers VVorid, v katerem je silovito napadal in sumničil »os Rim-Berlin« ter poskušal zmanjšati pomen te zveze, obenem pa je prenašal vse neresnične vesti tujega tiska, ki so krožile o Nemčiji in Italiji, Na vsak način bralcem časopisa ta na- pajo n nemškem bojnem duhu, da bi angleški javnosti prikazali barbarski militarizem Nemrev. V imenovanem angleškem časopisu je 16. marca 1938 ko je pisal o priključitvi Avstrije, prišel King-Hall do smešnih zaključkov, da hi Avstrijci v plebiscitu glasovali za Schusrhnigga najmanj z 70— 80%. Sedem dni kasneje, 27. marca, je King-Hall predlagal sestavo vojne vlade podobne oni iz leta 1917, ki bi jo vodili Kden, Churrhill in sir Ar-chibald Sinrlaire. Končno pravi »Volkisrher Bc-obachter«, kako je sploh mogoče, da šine pametnemu človeku nepremišljena ideja in da poskuša zanetiti nesporazum med nenišjriim narodom in njegovo vlado. „Kriza v Evropi je resna... pravi Roosevelt in se zastonj trudi, da bi uzakonil željo, da pomaga Angliji in Franciji fl Washington, 19. julija. AA. (Reuter.) Po mnenju Associated Pressa sta predsednik Roosevelt in zunanji minister Hull po snočnjem drugem sestanku z uglednimi demokratskimi in republikanskimi senatorji odstopila od nadaljnjih poskusov, da dosežeta spremembo zakona o nevtralnosti še v teku sedanjega zasedanja kongresa. Po konferenci s senatorji, ki je, kakor je bilo že javljeno, trajala tri ure, je predsednikov tiskovni referent povabil politične dopisnike listov ter jim prečital sporočilo, ki pravi, kako ie bila sklicana konferenca predsednika Roosevelta ter zunanjega ministra Hulla z demokratskimi in republikanskimi prvaki senata. Pobudo za konferenco je dal demokratski senator Barkley, ki je trdil, da se da doseči v senatu potrebna večina za razpravljanje o spremembi zakona o nevtralnosti še tekom sedanjega zasedanja, ako predsednik Ze-dinjenih držav stopi v osebni stik z uglednimi Člani senata. Isto mnenje je zastopal republikanski senator MacNary iz Oregona. Zaradi tega je predsednik sklical konferenco demokratičnih in republikanskih prvakov senata. Nato je predsednikov tiskovni referent prečital drugo sporočilo, v katerem je dejal, da predsednik Roosevelt in zunanji miuister Hull vztrajata na stališču, da bi odložitev razprave o spremembah in dopolnilih zakona o nevtralnosti oviralo delo vrhovne državne uprave za ohranitev miru v primeru ponovne poostritve krize v Evropi. Novinarji so vprašali tiskovnega referenta, ali je treba to izjavo tolmačiti kot odstop predsednika in zunanjega ministra od nadaljnjih poskusov, da se zakon o nevtralnosti spremeni že tekom sedanjega zasedanja. Tiskovni referent je odgovo- lone naj se formirajo po 15 štiristopov, Za popoldanski sprevod 6e zberejo člani in članice v krojih na Resljevi cesti. Glava je pri Zmajskem mostu. Člani se uvrste na levem pločniku od Zmajskega mosta do kolodvora, članice pa na desnem pločniku do Čopove ulice. Zbor ob 13.30. Odhod ab 14. Prosimo točnost! Sestanek vseh bogoslovcev. Vse bogoslovce, ki bodo v kongresnih dneh v Ljubljani, vabimo na sestanek, ki bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica, dne 27. in 28. julija ob 8 s tremi predavanji Iste dni bo tudi kratka rekolekcija v semenišču. — C. D. Pogajanja v Tokiu Japonci pravijo, da Rusija napada v Mandžurijo po dogovoru z Anglijo Tokio, 19. julija. AA. (Reuter.) Kakor je bilo že na kratko javljeno, sta imela japonski zunanji minister Arita in angleški veleposlanik Craigies danes dopoldne svoj drugi sestanek. Naslednji sestanek je napovedan za danes ob 16. Kakor se je moglo zvedetj, je angleški veleposlanik na današnjem sestanku zelo odkrito razložil japonskemu ministru stališče svoje vlade. Veleposlanik je med drugim dejal, da vlada Nj. Vel. opaža, da skuša japonska vlada znatno razširiti obseg sedanjih pogajanj z namero. da i njimi objame tudi ureditev odnosov med Veliko Britanijo in Japonsko na Daljnem vzhodu vobče. Poslanik pa je pri tem pripomnil, da je treba še prej razpravljati o vprašanju angleške naselbine v Tjencinu, za katere popolno nevtralnost jamčijo mednarodne pogodbe. Poslanik je poudaril, da se v pogajanjih ne more preiti naprej na širša vprašanja, preden se ne zagotovi spoštovanje pravic in interesov Velike Britanije v Tjencinu. Angleški poslanik in japonski zunanji minister sta imela danes skupno 2 razgovora, enega dopoldne, drugega popoldne. Po drugem razgovoru so bila pogajanja odložena do petka. Agencija Domej pa pravi, da so bila pogajanja odložena zaradi tega, da bi mogla japonska vlada proučiti predlog angleškega veluposlauika. Ves današnji tisk se izčrpno bavi z včerajšnjo konferenco petih ministrov. Tisk v glavnem trdi, da je bila ta konferenca sklicana na osebno zahtevo vojnega ministra. Vojaški krogi so pritiskali na podaljšanje teh pogajanj, da bi prišlo do hitre razjasnitve v evropski politiki. Vojni krogi so prepričani, da je sedaj potrebno določeno in jasno stališče Japonske do Evrope kot osnovni pogoj za ureditev vseh notranjih in zunanjepolitičnih vprašanj. Vojni minister Itagaki je na konferenci zlasti poudaril, da obstoji med vojnimi operacijami Sovjetske Rusije na mejah zunanje Mongolije ter med japonsko - a n g 1 e š k i m i pogajanji neka določena skupna vez. Vojni minister je dalje izjavil, da se sedaj vojna na Kitajskem lahko označi kot vojna na treh frontah. Agencija Domej izve, da so po končani konferenci petih ministrov bili podrobni razgovori med predsednikom viade, zunanjim in vojnim ministrom- ril dobesedno: To obvestilo ne pomeni nič drugega kakor to, da je senatorjem dano na znanje, da lahko izbirajo med dvema izberama: ali da izkoristijo priliko, ki se jim nudi služiti miru še sedaj, ko je kongres zbran, ali pa da gredo domov na oddih in da nas morebitna kriza v Evropi zaloti brez kongresa. Predesednik Roosevelt in zunanji minister Hull sta na osnovi obvestil mnenja, da je možno, da do take krize pri-d e. Ako se izglasuje sprememba zakona n nevtralnosti, bodo izgledi za ohranitev miru znatno boljši kakor sedaj, ko je v veljavi sedanje besedilo. Predsednik Roosevelt je na snočnji konferenci večkrat povzel besedo in se zelo trudil, da hi prepričal senatorje o točnosti svojega stališča. Prav tako je večkrat povzel besedo zunanji minister Hull. Oba sta s svojo zgovornostjo poskušala dokazali prisotnim senatorjem, da je evropska kriza vse bolj resna, kakor si pa mislijo oni. ter se pri tem sklicevala na številna poročila posameznih ameriških veleposlanikov in poslanikov v evropskih prestolnicah. V dobro obveščenih krogih mislijo, da bo skušal sedaj predsednik Roosevelt svoje stališče povedati tudi neposredno ljudstvu. V la namen bo podvzel daljše potovanje po zahodnem delu Združenih držav. Cianov uspeh v Španiji »Španija je prešla v tabor, ki je nasproten velikim demokracijam« piše »Informazione diplomatica« Rim, 19. julija. AA. Štefani: »Informazione diplomatica« objavlja sledeči članek: Italijanski odgovorni krogi naglašajo, da so velike demokracije v zvezi z bivanjem grofa Ciana v Španiji pokazale kakor navadno svoje histerično in protislovno stališče. Najprej so omalovaževale ta obisk, ko pa je španski narod nenavadno toplo sprejel grofa Ciana, so izjavljale, da so to popolnoma sentimentalni dogodki brez vsakega političnega pomena. Po govoru generala Franca ter po objavljenem obvestilu o razgovorih pa so morale demokratske sile priznati, da ima obisk vendarle političen pomen. Italijanski odgovorni krogi dalje naglašajo, da je vsak uvideven človek jasno opazil, da vse to, kar se te dni dogaja v Španiji, potrjuje sklep nove Španije, kakšno mesto bo zavzela v Evropi. Nekateri se delajo, da ne vedo, da si je Španija to mesto že izbrala ter da je to dokazala že ob dveh prilikah. Prvič je Španija pristopila k paktu proti kominterni in drugič je izstopila iz Zveze narodov. Na osnovi teh dveh dejstev je Španija prešla v tabor, ki je nasproten velikim demokracijam, od katerih je ena soseda Španije in kot takšna še nadalje dela proti novemu redu v Španiji. Toda general Franco zna ceniti popolno vzajemnost fašistične ftalije. o čemer se bo osebno prepričal, ko bo obiskal Rim, ki ga bo triumfalno sprejel. Jahja paša o Turčiji »Prijateljstvo tako tesno, da se lahko spremeni v vojaško zvezo« Kairo, 19. julija. A A. Zunanji minister Jehja paša je dal predstavnikom tiska izjavo o svojem potovanju po Balkanu. Jehja paša je izjavil, da je z rezultati svojega potovanja zelo zadovoljen. Posebno zadovoljen je z uspehom na gospodarskem in kulturnem polju. Naglasil je, da želijo vse balkanske države mir. Kar se tiče morebitnega vojaškega pakta s Tu r/i jo, je Jehja paša dejal, da jc prijateljstvo med Turčijo in Egiptom tako tesno, da ga je zelo lahko spremeniti v vojaško zvezo. Antiohija, 19 julija AA. Havaa Prvi guverner Sandžaka Aleksandrete. Šukri Soksmensir. ie prisDel v Antiohijo. Pozdravili so ga predstavniki francoskih in turških oblasti ter velika množic« liudstva Stanje Narodne banke Narodna banka izkazuje za 15. julij naslednjo postavke (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 3(>. junij): Aktiva: zlato v blagajnah 1,909.5 (+ 0.26), zlato v inozemstvu 10.8, skupna ]>odlaga 1,920.4 (+ 0.36), devize izven podlago 522,6 (+ 9.9), kovani denar 234.2 (—11.0), posojila: menična 1,726.8 (—10.4), lombardna 92,4 (—74.4), skupno I>osojoročal, da je ministrstvo izdalo uredlio o usposobljenosti dokazov za obrt in trgovino. Lesnim trgovcem je priporočal, da svoje sinove, ki bi se hoteli pozneje jx»vetiti lesni trgovini, priiiavijo Združenju kot vajence in pozneje kot pomočnike, da se takoj izognejo vsem neprilikam. Posebno živahna Je bila debata o oviranju splavarjev v Belgradu. Lesni trgovci, ki spravljajo les in ga razkladajo v Belgradu, so v zadnjem času imeli velike težave in nejx>trebne stroške. Neka nova organizacija v Belgradu je dobila namreč izključno pravico za raz-kladanje ladij in splavov. Za razkladanje je določena |>oeebna taksa, in sicer 7 do 10 din za kub. meter. Ti delavci pa nimajo v lesni stroki prav nikakih sposobnosti. Los razmečejo tako. da morajo za .njimi urejevati les Se splavarji sami, ki sortirajo les po pravilih lesne trgovine. Tako Ima lastnik siplava pri vsakem splavu do 150 din nepotrebnih stroškov. Združenje bo vložilo na Zl>ornico posebno vlogo, da se to odpravi ter bodo splavarji v bodoče sami razstavljali les. Govor je bil tudi o pavšalnem zavarovanju splavartjev pri OUZD. Za to se bo Združenje informiralo. Borze Dne 19. julija. Benar Angleški funt E58.— Nemški čeki 14.30 Terminske marke so na zagrebški borzi no-tirale za sredo avgusta 14.25 denar. Češka krona je brez notice. Devizni promet na zagrebški borzi je zna$al 3.81 milij., na belgra.jski borzi pa 6 milij. din. Promet na belgrajski borzi je znašal 770.000 din. Pomanjkanje lesa v Nemčiji Maršal Goring, ki ima poleg funkcij, tudi vrhovno vodstvo nemškega gozdarstva, je imel pred kratkim govor o j>oložaju na nemškem le6nem trgu. Ob tej priliki je ugotovil, da krije do.mača produkcija samo dve tretjini nemške potrošnje. Skupnj potrošnja nemškega gospodarstva in nemškega prebivalstva znaša 80 milijonov kub. metrov. Potrebe po lesu so znatno narasle tekom zadnjih let zaradi uporabe lesa pri vojnih utrdbah in tudi zaradi povečane uporabe za industrijske namene in kot kuriva. Nemčija je skušala to povečano potrebo po lesu v zadnjih letih kriti z večjim sekanjem, ki jc doseglo 150% normalnega sekanja. Ker pa jc tako postopanje škodljivo za gozdno gospodarstvo, iščejo Nemci izhod, kot so to navajeni tudi že pri drugih produktih, v omejitvi uporabe lesa in sicer v prvi vrsti kot kuriva. Ze v preteklem letu je bila potrošnja lesa za kurivo zmanjšana za 24%. Podvzeti so tudi ukrepi, da se poveča nemška ge.zdna kultura odnosno proizvodnja lesa v celi državi z načrtnim pogozdovanjem in izkoriščanjem vseh za gozd sposobnih površin. Pomanjkanje lesa je tudi vzrok, da Nemci stalno kažejo na kolo-nijalno bogastvo drugih sil in zagovarjajo zahtevo, da se jim vrnejo njihove bivše koloinije, predvsem pa Kamcrun, ki ima nad 15 milij. hektarov gozdne površine. Preskrba Nemčije z lesom bi se v tem primeru znatno popravila. Po nemških podatkih ima Anglija v svojih kolonijah in dominijonih 700 milij. hektarov gozdov, Združene države 300 milij., Belgija 182 milij., Francija 151 milij. in Nizozemska 136 milijonov hektarov. Povišanje cen opeke v Belgradu. gtrajk v bel-grajskih opekarnah je zaključen. Uspeh tega štraj-ka za delavstva pa je v tem, da bodo na podlagi sporazuma med zastopniki opekarske industrije in pa delavskih organizacij zvišane delavske mezde za 50%, kar pomeni povprečno zvišanje od 40 na 60 dinarjev. Pomožnim delavcem bodo mezde zvišane za 30%. Z oziram na ta dogovor o povišanju delavskih mezd, je belgrajska opekarska industrija tudi zvišala ceno opeki Za stare zaključke, pri katerih pa opeka še ni dobavljena, je cena zvišana za 30 din na 1000 komadov, to je od 320 na 330 din, kar pomeni 10%-no povišanje. Za nave zaključke pa je cena zvišana za 60 din pri 1000 komadih, oziroma od 320 na 380 din, kar pomeni povišanje za 19%. Po strokovnih cenitvah boda letos v Belgradu porabili 90 milijonov komadov opeke, dobavljene pa je da sedaj šele 30 milijonov komadov. Vkljub temu, da so bile delavske mezde zvišane, pa je okrog polovice strokovnega delavstva zapustila Belgrad. Zaradi tega opekarne ne morejo delati s polno kapaciteto in so zaposlene približno le s 25%. Kartel litega železa. Na svetovnem trgu litega železa je bila sedaj med konkurenti velika konkurenca, čeprav 6o obstojali gotovi krajevni sporazumi med proizvajalci. To je imelo za posledico nizke cene proizvodov, tako, da so bile v nekaterih slučajih celo pod produkcijskimi stroški. Da se to nevzdržno stanje odpravi je prišlo, kat poročajo nekateri listi, do ustanovitve mednarodnega kartela litega železa. K temu kartelu so pristopili belgijski, luksemburški, nizozemski in francoski fabri-kanti. Obstoji že sklep belgijskih, luksemburških in francoskih interesentov, da se v kartel sprejmejo tudi predstavniki drugih fabrikantov. Kot prvo posledico ustanovitve novega kartela, pričakujejo povišanje cene litega železa. Nove zadruee. V zadružni register so vpisane sledeče nove zadruge: Vodovodna zadruga z omejenim jamstvom v Moravčah, predsednik Tomo Ignac, Moravče; Vodovodna zadruga v Sv. Juriju ob južni žel., zadruga z omejenim jamstvom; So-kolska stavbna zadruga, zadruga z omejenim jamstvom v Zagorju, predsednik dr. Tomo Zamik. Ljubljana — London 1 funt . . ■ Pariz 100 frankov . , Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Milan-Trst 100 lir . . Praga 100 kron . . Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark . , Bruselj 100 belg , . Uradu] tečaji: , . . . 205.95— 209.15 , , , , 116.27— 118.57 , , , , 4379.25-4439.25 , , , , 995.00—1003.00 . , , i 231.55— 234.65 , . . , 150.50— 152.00 , , , . 2354.70—2»)2.70 , , , . 1769.12—1786.88 , . . , 747.25— 759.25 LJubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt Pariz 100 frankov . . , Newyork 100 dolarjev , Ženeva 100 frankov , , Amsterdam 100 golg. , Bruselj 100 belg . . . 256.40— 259.60 144.81— 147.11 5456.35—5516.35 1238.07—1248.07 2031.67—2969.67-930.34— 942.34 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring; Grški boni 29.65- 30.35 Belgrad — Zasebni kliring: Grški boni........ 30.05— 30.75 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.75, London 20.7625, Newyork 443.375, Bruselj 75.325. Milan 23.31. Amsterdam 237.20, Berlin i77.80, Stockholm 106.975, Oslo 104.325, Kopenhagen 92.70, Sofija 5.40, Praga 15.125, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 8.25, Helsingfors 9.15, Buenos Aires 10G.5. Vrednostni papirji Vojna škoda: Pod visokim pokroviteljstvom najodličnejših predstavnikov francoskih vojaških in cerkvenih krogov izdelani film, ki je bil kasneje odlikovaa z zlato medaljo za umetnosti Igrajo člani Cemedie Francaise ^ — —_— -1___f _|L cospodar Sahare Predstave ob 16.. 19. in 21. uri Danes ladnjikratl Kino Union tel. 22 21 ] Palača Pokojninskega zavoda v Celju Veljala bo tri in pol milijona dinarjev Celje, 19. julija. Ob |x>nosni palači Mestne elektrarne je zrastla v pičlih treh mesecih na prostoru »Stare krone« na Krekovi cesti lepa trinadstropna palača Pokojninskega zavoda. Ko so podirali močne zidove Stare krone, so ljudje občudovali njene trdne oboke in z vso pozornostjo povpraševali, kako bo slala nova j>alača, zanimali se celo, kam bo segala regulacijska črta in če se bo cesta tu razširila. Po »strašnem« plinskem napadu na Celje so se »sovražniki« spravili ravno na Staro krono in tako pomagali izvršiti celjski mestni občini njeno nalogo — podreti čimprej to hišo, da bi se spravil kolikor mogoče hitro stari materijal in se pričelo z gradnjo nove palače. Celjski gasilci, ki so ob tej jiriliki stopili v uspešno »akcijo«, so podrli precejšen del hiše, in tako Je kmalu zazevala za Mestno elektrarno in Delavskim domom odprtina. Prvega marca pa Je na teh ruševinah poslalo živahno. Okrog 60 delavcev je začelo kopati temelje za novo palačo. Ljudje so verjeli časopisnim noticam, ko so objavljali, da bo Pokojninski zavod gradil v Celju novo palačo, za katero bo žrtvoval približno tri in pol milijona dinarjev, niso pa verjeli trditvam, da mora biti ta palača pod streho v treh mesecih. To j*>t pa je res držalo. V treh pičlih mesecih je dograjena krasna, trinadstropna, trgovska in stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda, do konca meseca novembra pa bo pojHilnoma dokončana, da se bodo lahko stranke ob novem letu že vselile. Pretekli teden so delavci kar dvakrat obhajali :likof.. Prvič jih je pogostil njihov delodajalec stavbenik g. Konrad Gologranc, v soboto pa je nagradil |>ridne delavce s pijačo in jedačo še Pokojninski zavod. Posebno pohvalno je, da so delavci sami napravili na pročelje nove palače napis >Bog je blagoslovil naše delo«. Da so zgradbo spravili pod streho, so porabili 261.900 kg cementa (2.610 Ionskih vagonov). 23.000 kilogramov betonskega železa. 361.000 zidakov, 1.247 kub. metrov gramoza za betonska dela, 375 kub. metrov peska, 1.056 centov lomljenea in 33.355 kg živega apna. Načrte za novo palačo je naredil ing. arh. g. Vladimir Sublc, statistične račune pa ing. g. Stanko Dimnik, oba iz Ljubljane. Nova zgradba ima na cestni strani 48 in dolžine in dvoje stopnišč z vhodom na Krekovi cesti. Spodaj obsega prostorne kleti in dve pralnici, v pritličju ob Krekovi cesti pa 8 modernih trgovskih lokalov z na dvoriščni strani pripadajočimi skladišči in drugimi potrebnimi prostori. Ob vzhodnem koncu je uvoz na dvorišče. Vsako nadstropje bo obsegalo troje dvosobnih stanovanj s kopalnicami, sobami za služkinje in drugimi običajnimi gospodinjskimi prostori, eno trisobno stanovanje s jiritiklinami ter enosobno stanovanje za samca (soba, predsoba in kopalnica). V |K>(lstrešju bo stanovanje za hišnika, dve pralnici, dve likalnici in sušilnica. Zgradba ima skoro ravno streho, krilo na cestni strani 7. valovitim škriljem, na dvoriščni strani pa s pločevino. Cestna fasada bo izvršena v pritličju s ka-menito oblogo iz podpeškega marmorja, v nadstropjih pa iz kromobetona. Zidarska, težaška in železobetonska dela izvršuje stavbenik g. Konrad Gologranc, tesarska dela tesarski mojster g. Vinko Kukovec, mizarska dela g. F ramo Vehovar. steklarska tvrdka Strupi, ključavničarska tvrdka Re-bek, vodovodno instalacijo je prevzel g. Avgust štok, krovska dela pa tvrdka Split. Meseca novembra bo otvoritev in blagoslovitev nove palače. Važnosti te nove velike trgovske in stanovanjske hiše za Celje ne bomo poudarjali, saj smo že neštetokrat pisali v naših poročilih o velikem pomanjkanju družinskih stanovanj v Celju, prav tako tudi o pomanjkanju zdravih, svetlih in higijenskih trgovskih iokalov. Eno pa moramo pribiti. Krekova cesta in Vrazov trg — lahko rečemo, skoro novi del mesta, dobivata novo lice. Krekova cesta, ki je bila ravno tu, kjer je promet zelo velik, preozka, ie razširjena. Nekaj pa moti reprezentativne velike zgradbe ob Krekovi cesti in na Vrazovem trgu in jim jemlje njihov okras. Pri gradnji nove palače Pokojninskega zavoda so morali podreti precej Karlinove, Sitan-feve in Kirbiševe hiše. Sedaj zeva tu velika nezazidana parcela, ki je kakor škrbina. Poleg take škrbine izgubi seveda tudi najlepša palača svojo estetsko vrednost. Tu bi morali zgraditi veliko trinajst ropno hišo. ki bi dala ulici popolnoma drugačno lice. Kljub temu, da obstojajo velike ovire, da bi se to moglo odpraviti, saj bi moral graditelj novo hiše plačali velike vsote hišnim lastnikom za odkup, upamo, da se bo vendar našla ugodna rešitev. Vital Vodušek: v Ljubljani 465—469 v Zagrebu 467—468 v Belgradu 467.25—467.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 —101.50, agrarji 61—63, vojna škoda promptna 465—469, begi. obv. 86.50—87.50, dalm. agrarji 84 —85, 4% sev. agrarji 52—53. 8% Bler. pos. 101 blago, 7% Bler. pos. 94.50—95.50, 7% pos. DHB 101 blago, 7% stab. pos. 100.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7350 denar, Trboveljska 172—176. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50— 101, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 467—468. 6% šum. obv. 81—88.50, begi. obv. 86— 87.25, dalm. agrarji 84—85, 4% sev. agrarji59.50 —60.50, 8% Bler. pos. 99.50—101, 7% Bler. pos. 93.50—94.50, 7% pos. DHB .99,60—101, .7% stab. pos. 98.50—100.50. — Delnice: Narodna banka 73.50 denar, PAB 210—215. Trboveljska 171.172, Outmann 40—49, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Jadr. plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 62—62.75, vojna škoda promptna 467.25—4457.50 (467.50), konec septembra 465.50, begi. obvezn. 87.25—87.50 (87.25), dalm. agrarji 84.50—84.75 (84.50), 4% sev. agrarji 60 denar (60), 8% Bler. pos. 100 denar, 7% Bler. pos. 93.75 denar, 7% pos. DHB 100.50 denar, 6% šum. obv. 81.75—84.25 (81.50). — Delnice: Priveligirana agrarna banka 213—214. Žitni trg Novi Sad. Pšenica stara, bač., srem., slav. 149—151, ban. 147—150. — Tendenca neizpreme-njena. Promet srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Gornji grad dne 18. julija 1939: Voli I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4 din, telice I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 3.75 din, krave I. vrste 4 din, II. vrste 3 din, III. vrste 2 din, teleta I. vrste 6 din, II. vrste 5 din, prašiči špe-harji 12 din, pršutarji 10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso II. vrste 12 din, III. vrste 8 do 10 din, svinjina 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 18 din, neoprana volna 25 din, goveje surove kože 8 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 6 din za 1 kg. — Pšenica 250, ječmen 225, rž 225, oves 175, koruza 145, fižol 250, krompir 100, lucerna 90, seno 100. slama 25, pše-nična moka 350, koruzna moka 200 din za 100 kg. Drva 65 din kv. meter, jajca 75 par za 1 komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 18 din kg, Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraja Črnomelj dne 17. julija t. L: Voli I. vrste 5 do 5.50 din, II. vrste 4 do 4.50. III. vrste 3.25 do 3.50 din, telice I. vrste 4.75 do 5.25, II. vrste 4 do 4.50 din, krave I. vrste 4 do 4.50, II. vrste 3.50 do 4 din, III. vrste 3 din, teleta I. vrste 6 do 6.50, II. vrste 5 do 5.50 din, prašiči špeharji 8 do 9 din, pršutarji 7 do 7.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 10 din, svinjina 14 din, slanina 14 din, svinjska mast 18 do 20 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 14 do 15 din za 1 kg. — Pše-nična moka 180 do 190, ječmen 170, rž 180, oves 180, koruza 150, fižol 200 do 250, krompir 120, seno 75, slama 25, pšenična moka moka 300 do 350 za 100 kg. — Drva 50 do 55 din za kub. m, jajca 50 par komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 22 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 do 4.50 din liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 din liter. Cene živine iu kmetijskih pridelkov na Jesenicah dne 15. julija t. I.: Voli I. vrste 6 din. II. vrste 5 din, III. vrste 4.50 din, telice I. vrste 5.50, II. vrste 5. III. vrste 4 din, krave I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.50 din, teleta I. vrste 8, II. vrste 7 din, prašiči špeharji 9 din, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrsto prednji del 12 din, zadnji 12 din, goveje meso II. vrste prednji del 10 din, zadnji del 10 din, goveje meso III. vrste prednji del 6 din, zadnji del 8 din. svinjina 18 din. slanina 16 din, svinjska mast 17 din, čisti med 20 din. neoprana volna 32 din, oprana volna 40 din, goveje surove kožo 8 do 10 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 185. rž 185. oves 180. koruza 150, fižol 300, krompir 120, seno 90, slama 60, jabolka I. vrste 100, II. vrste 600. hruške I. vrste 800, II. vrsto 600, III. vrste 400, pšenična moka 300. koruzna moka 2.)0, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Drva 90 din za kub. meter, Jajca 75 par komad, mleko 2.25 liter, surovo maslo 32 din kg. f Ravnatelj Zeichen Ljubljana, 19. julija. Iz Šent Jakoba t Rožu na Koroškem je prišlo brzojavno sporočilo, da je tamkaj, v svojem rojstnem kraju, umrl bivši dolgoletni ravn. Mohorjeve družbe g. Jožef 7. e i r h e n v starosti 65 let. Ravnatelj Jožef Zeichen je znan povsod, koder Slovenci prebivajo. Nad 30 let je vodil Mohorjevo družbo, ki se je pod njegovim vodstvom, z njegovimi žrtvami in njegovo ljubeznijo razvila v eno najlepših književnih ustanov na svetu, ako računamo s številčnimi razmerji. Višek je Mohorjeva družba dosegla tik pred vojno, ko se je njeno članstvo z velikimi koraki bližalo 100.000. Duša vsemu delu, vsemu snovanju je bil ravnatelj Jožef Zeichen, ki je s svojimi »mohorskimi knjigami? slovenskemu narodu dal brez dvoma enega njegovih največjih in najbolj trajnih kulturnih spomenikov. Mohorjeva družba je bila pod njegovim vodstvom, ko je imela svoj sedež še v Celovcu, iiv dokaz, da je slovenska Koroška še vedno zibelka slovenske kulture. Po koncu svetovne vojne se Je moral v straSnih okoliščinah seliti iz Celovca. Slovenci smo takrat bili preozkosrčni, premalo pogumni, da bi bili zasedli zibelko slovenske kulture. Ker tega nismo storili, je morala Mohorjeva družba bežati. Kot da bi bila njegova osebna last, kot da bi bila njegov najbolj dragoceni zaklad, jo je pokojni ravnatelj Zeichen v nepopisnih okoliščinah prevratnega trenja »prevaža!« v Slovenijo, da reši vsaj glavne stroje in obrat. Pripeljal jo je do Prevalj, kjer jo je začasno spravil pod streho, v dobri veri, da bo šla kmalu nazaj na Koroško. Toda tega kmalu ni bilo več. Število naročnikov je padlo, ko smo izgubili obsežne slovenske pokrajine. Zeichnovo srce je krvavelo. Znova se je zaril v svoje delo in znova je Mohorjeva družba začela rasti, počasi, oplojena z ljubeznijo, žrtvami in molitvijo tega velikega moža, ki je bil svetniški duhovnik in junaški Slovenec. Ko ni bilo izgleda, da se vrne nazaj v Celovec, je pokojni Zeichen iskal mesto, kjer bi svojo Mohorjevo naselil. Kakšna razočaranja je moral doživeti, ve •amo tisti, ki mu je rajnki kdaj potožil svoje no- tranje boli. Trkal je na slovenska mesta, da bi dobil dovoljenje, da se naseli in nadaljuje obratovanje te svoje največje kulturne ustanove. Pa so ga slovenska mesla od svojih vrat odganjala. Ko je pribežal iz Celovca, je smehljajoč se dejal, da se bo ostala Slovenija za Mohorjevo družbo kar pulila... Kako malo je ta idealni Slovenec poznal domače razmere. Z velikim trudom, samo-zatajevanjem in denarnmi žrtvami je končno dosegel, da se je njegova Mohorjeva družba naselila v Celju in tamkaj dobila možnost, da nadaljuje svoje delo. Pokojni ravnatelj jo je ustoličil, kot da bi bila njegov otrok — stvarno je to bilo res — in se je ves pomladil, ko je spet zaživela po tolikšnih strašnih preizkušnjah, ki pa njegovega idealizma in njegovih denarstvenih sposobnosti niso podrle. Kar pomladil se je, ko je začela spet cveteti in se je število naročnikov počasi bližalo nekdanjim višinam, število knjig pa, ki jih je izdajala, pridobivalo na notranji teži in tehnični opremi. Ko je vse lepo uredil, vse pripravil, vse poravnal, se je pred petimi leti umaknil v zasluženi pokoj in izročil obnovljeno Mohorjevo družlK) mlajšim rokam, ki jo sedaj vodijo v Zeichnovem duhu. S pokojnim ravnateljem izginja iz slovenskega kulturnega življenja velik mož, katerega ime se sicer ni bralo v javnih slavospevih, kakor je nikdar ne govori o oraču, kadar praznujemo praznik žetve. V Mohorjevi družbi, ki jo je — na slovenskih tleh — rešil propada, bo pokojni ravnatelj živel dalje med slovenskim narodom, ki ga je kot tih orač pomagal vzgajati 30 let v brezkompromisni ljubezni do Boga in do slovenske matere. Pokojni Jožef Zeichen se je rodil leta 1874 v št. Jakobu v Rožu na Koroškem. V duhovnika je bil posvečen leta 1897 ter je kmalu nato stopil v Mohorjevo družbo kot voditelj. Smrt ga je dohitela v rojstnem kraju, kjer bo njegovo truplo počivalo v slovenski zemlji dežele, ki je bila zibelka slovenske kulture. Njegov pogreb bo v petek, dne 21. julija ob 9 dopoldne v Sv. Jakobu v Rožu. Naj v miru počiva in naj mu Bog plača, kar je storil za slovenski narod. Franc Košir - zlatomašnik Danes bo v najožjem krogu svojih domačih na Brezjah opravil zlato sv. mašo vpokojeni je-ženski župnik g. Franre Košir. Visoki jubilant je bil rojen v škofji Loki 6. aprila 18113 kot sin mlinarja. V Škofji Loki je hodil tudi v ljudsko šolo; gimnazijo in bogoslovje pa je končal v Ljubljani. Sprva ga je vleklo na univerzo; rad bi bil postal jurist, toda v njem je zmagal božji glas: odločil se je, da postane duhovnik. Prvo mašniško daritev je opravil 21. julija 1889 na Rožniku pri Ljubljani. Kaplanoval je najprej pri Sv. Petru na Dolenjskem, potem na Colu na Vipavskem in na Vrhniki, nato pa je postal župnik na Koroški Beli, Zadnje delo za regulacijo Ljubljanice Zatvornico pri stari cukrarni so začeli graditi — čez leto c Takšno m ran jo* bo kazala proti Mostam zatvornlca pr! stari crkrarni. Mala stolpa na bregu sta le monumentalen vhod in vodijo iz njih stopnice na mostiček nad zatvornico Pred nedavnim so začeli s prvimi pripravljalnimi deli za zgraditev zatvomic v strugi Ljubljanice ob stari cukrami. Na tem mestu namreč regulacija še ni dokončno izpeljana, saj so pri regulacijskih delih v prejšnjih letih izpustili 120 metrov dolg pas nad staro cukramo in šentpetnskim mostom. Struga Ljubljanice je bila ob državni bolnišnici in naprej proti Mostam regulirana, tako da so tlakovali strugo in obložili položne brežine s kamenjem. Taka regulacija sega do stare cukruame. Tu so bila dela ustavljena. 75 metrov pod šentpetrskim mostom pa so potem začeli betonirati oporne zidove struge m dno slično kakor je betonirano vse korito Ljubljanice skozi mesto. 120 metrov dolgi presledek med nižjo, v kamnu izdelano regulacijo in med višjim betcmiranim koritom struge pa je prišel letos na vrsto kot zaključek vseh regulacijskih del. Skoraj za 1,700.000 din gradbenih del Regularna tega 120 metrov dolgega pasu je oddala mestna občina ljubljanskemu gradbenemu podjetja Matka Curka. Preračun za zgraditev betonskih opornih zidov in za betonska zidarska in kamnoseška dela pri graditvi zatvomic je znašal 1,858.000 din. Gradbeno podjetje Matko Curk je ponudilo za izvršitev vseh teh del 9% popusta in prevzelo zgradbo za 1,691.000 din. Sedaj so delavci že začeli odkopavati ob levem bregu ilovnato brežino v meter širokem pasu. Ta pas bo segal 1 meter globoko pod dno beto-nirane struge Ljubljanice segal pa bo tudi 1 meter daleč v strugo. Tu bodo zabetonirali betonsko nogo opornih zidov. Razširjena struga Vsa regulacijska dela v 120 metrov dolgem pasu bodo bolj težavna kakor so bile regulacije v drugih delih struge. Od konca dosedanjega betonskega obzidja bodo zgradili na obeh straneh v dolžino 50 metrov do zatvomice prav take oporne zidove. Ker bo pa imela zatvomica ki se bo začela kakih 120 metrov nižje od mosta, v sredi struge 4 metre debel in 15 metrov dolg steber opornik, bi bila na tem mestu struga hudo zožena Struga Ljubljanice je namreč široka povsod, kjer je njeno korito betonirano, 20 metrov. Zato bodo betonsko oporno zidovje ob zatvomici s počasnim prehodom toliko odmaknili, da bosta obe pretočni odprtini zatvomic široki po 10 metrov. Struga bo torej na mestu, kjer bo stala zatvomica, široka 24 metrov. Pod zatvornico se bo betonsko oporno zidovje nadaljevalo ter bo polagoma prehajalo v raz- ni bo zatvomica zgrajena širjeno korito, kakršno ima s kamnom obložena struga pri stari cukrami. Zatvornice na pilotih Oporno zidove bo stalo na izredno slabih in mehkih tleh, zato bodo temelje v smeri proti strugi zavarovali s 3 metrt gljbokimi zagatnimi stenami. Slično so zavarovali tudi oporno ?idovje pri prejšnjih graditvah v strugi Ljubljanice. Poleg tega bodo temeljno nogo opornega zidovja zavarovali še tako, da jo bodo postavili na 3 in pol metre dolge pilote. Ker bo pred zatvornico pritisk vode bolj nevaren, kakor drugod v strugi, bodo zabili tudi počez čez strugo tri zagatne sten« iz tri metre dolgih plohov, ki jih bodo potem pokrili z betonskim dnom. Zatvomica sama bo oprta na srednji opornik v strugi in na oba stranska oporna stebra ob bregu. Zato bodo vsi trije stebri morali dobiti še močnejše temelje, ki bodo stali na 240 po 7 metrov dolgih pilotih. Zunanjost zatvornice bo prav lična in je za njeno estetsko rešitev poskrbel z veliko ljubeznijo mojster Plečnik. Tako srednji oporni steber v strugi kakor tudi stranska oporna stebra, ki se bodo dvigali visoko nad betonsko obzidje v strugi, bodo obloženi s kamnom. Pogled na zatvornico in njene naprave bo zaradi tega iz šentpetrskega mosta prav ličen. V opornih stebrih bodo postavljene tudi vse naprave, potrebne za metomi pogon zatvomic. Tista stran zatvomic. ki bo gledala proti mostu, bo seveda globoko v vodi, ker bo zatvomica zadrževala vodo. tako da bo Ljubljanica korito struge skozi mesto temeljito napolnila. Zato bo s te strani videti zatvor-nica skoraj samo za polovico tako vi«oka kakor pa z druge strani. Tudi druga stran zatvornice, ki bo gledala proti Mostam, bo arhitektonsko učinkovito zaključena. Voda, ki bo odtekala skozi zatvornice, bo padala čez 70 centimetrov globoko stopnjo in bo zato na tem mestu struga za tričetrt metra bolj globoka kakor drugod. To je potrebno zaradi tega, da se živa sila vode, ki odteka skozi zatvornico, nekoliko ubije in da tako dno struge ne trpi preveč pod stalnim delovanjem padajoče vode in vsega kar bo voda privlekla s seboj Po gradbenem načrtu je določeno, da bodo (Slavna dela opravljena še v letošnjem letu. Zatvomica bo še letos v surovem dograjena in bodo prihodnja leta prišla na vrsto le kamnoseška dela in dela iz umetnega kamna. Ta dela bodo dala zatvomici, ki jo bo vezal droben mostiček iz železobetona, prikupen in monumentalen značaj. odkoder je prišel 30. aprila 1919. na Ježico, kjer je opravljal hudo župnijsko delo 14 let do svojega izpolnjenega 70. leta, ko se je odločil, da odide v pokoj. Visoki jubilant je kljub svoji visoki starosti še ves fantovski. Njegova lepe postave še niso prav nič vpognila visoka leta. Ni ga. ki bi inu jih prisodil 76 let let. Naš jubilant z velikim veseljem pripoveduje o svojih kaplanskih letih. Iz tega časa mu je ostala posebno v spominu Vrhnika, koder je polagal prve temelje katoliški prosveti. Sloviti vrhniški prosvetni dom, eden prvih na Slovenskem, je bil njegovo delo; danes so si ga Vrhni-čani že povečali. V letih svetovne vojske pa je bil župnik na Koroški Beli. Tu ie zadela njega in njegove župljane najhujša nesreča, ko je |>oleg velikega dela vasi zgorela tudi župna cerkev ot» priliki italijanskega letalskega napada. Z božjo pomočjo je cerkev kmalu obnovil. Po svetovni vojski je odšel na Ježico. kjer se je zopet z vso vnemo lotil notranje in zunanje obnove ježenske fare. Ježica se mu je tako priljubila, da si je njo izvolil, da v njeni sredi preživi leta svojega pokoia. Vsa Ježica danes žaluje, da ne more visoki jubilant opraviti svoje zlate daritve v ježenski farni cerkvi, ki je ravno v teh dneh v največjem razdejanju. Na jesen, ko bo nova cerkev pod streho, pa smo prepričani, da bo Ježica deležna njegovega zlatomašniškega blagoslova. Gospodu zlatomašni-ku želimo, da bi ga dobri Bog ohranil še dolgo tako čilega in zdravega med namll OBNOVITEV K O 2 E se bo kljub soncu, velru in vodi normalno izvršila, če jo bo podpirala S o I e a -krema, ki jo bo ščitila in hranila. facma za točjšcr ■piefvumo' Hude kazni za irske ekstremiste Iz Birminghama poročajo 15. julija: Burni prizori sq nastali v Birminghamu na sodišču, ko ie bila razglašena sodba v pravdi zoper nekega Irca in zoper tri Irke. Poglavitni obtoženec, 26 letni Martin Clarke, je bil nedavno udeležen pri bombnem atentatu v Birminghamu. Te tri Irke, njegova 77 letna mali in hčeri v starosti 38 in 28 let, sta obtoženca skrile Sodba je tako stroga, kot je bila zmeraj zoper Irce Clarke je dobil 20 let ječe. mati 3 leta, starejši hči 5 let prisilne delavnice in mlajša 2 leti zapora. Ko je Clarke zaslišal to sodbo, je planil kvišku s krikom: »Živela republika!« Trije pazniki so koj planili nanj in nastala je huda borba, preden sq Clarka ukrotili. češnjeva drevesa romajo Blizu Budvic na Češkem se je zaradi nalivov usedla zemlja za 3 metre v širini 3000 kvadratnih kilometrov in se je pomaknila za 8 metrov proti sosednjemu travniku. Tam so posaiene češnje, ki so z zemljo vred romale naprej. Videti je, da se drevesa pri tem niso nič poškodovala. , Ameriške novice po zračni pošti . " Saint Paul, Minnesota, 9. juliia. ■f ttedna zračna zveza iz Amerike v Evropo je idaj tako urejena, da odhajata v Evropo tedensko dve letali: prvo odhaja vsako sredo opoldne po južni poti do Francije, drugo odhaja vsako soboto zjutraj po severni poti do Anglije. Enako pa se vsako letalo v 6 ali 7 dneh vrne z evropskimi potniki in pošto domov v Ameriko. Preteklo sredo se je letalo pol ure zamudilo: čakali so irskega poslanika v \Vashingtonu Cu-dahya, ki se je nekaj dni prej tudi z letalom pripeljal iz Evrope. A ko ga le ni bilo, so odleteli brez njega. S seboj so imeli 15 potnikov, 11 mož posadke in 250 kg pošte. Večina potnikov je odletela v Evropo na kratke počitnice. Vročina v Ameriki kljub mnogim nevihtam ni ■prav nič odnehala. A tudi v ameriški politiki smo imeli vroče dni. S 1. julijem se je pričelo tukaj novo proračunsko leto. Zato je vlada hotela še hitro spraviti pod streho dva važna zakona, ki dajeta predsedniku Združenih držav široko oblast glede razvrednotenja dolarja in stališča do vojskujočih se držav: zakon glede denarja in zakon o nevtralnosti. Ob ti priliki se je pokazala stara razcepljenost v demokratski stranki: konservativni demokrati so se priključili republikancem, ki so z obstrukcijo onemogočili sprejetje zakona, dokler ni odbila ura polnoči 30. junija... A prezgodaj so se veselili zmage: z asketsko žilavostjo in trdovratnostjo je posegal vmes Roosevelt sam, )tO jo pridrvel z brzino iz svoiecra lpstnecs hi-vališča. Š spretno strategijo je pridobil nekaj senatorjev — in tako je bil nekaj dni nato sprejet zakonski predlog, čeprav le z majhno večino 45 I proti 39. Glede nevtralnostnega zakona pa vladi še vedno trda prede. Republikanci in z njimi spet konservativni demokrati očitajo Rooseveltu, da spravlja Ameriko v evropsko vojno nevarnost. Senator Borah — ki je v senatu že od leta 1907 — posebno rentači s svojo protievropsko politiko. Nedvomno so vsi ti boji tem strastnejši. ker je vsem že pred očmi volitev novega predsednika Združenih drž.iv v letu 1940. Vsi pa tudi vedo. da se v Ameriki da javno mnenje silno hitro vplivati pa tudi spreminjati. Zato se vsak boji protiameriškega stališča. Zdi pa se. da bo Roosevelt tudi z nevtralnostnim zakonom — čeprav s kakimi omejitvami — zmagal. Nedvomne pa so te zadnje težave Roosevelta še bolj zagrizle. V kratkem ho šel na dolgo potovanje po Zapadu in gotovo bo pri tem napel vse sile, da bo pridobil zase večino demokratske stranke — in hi tako obveljal za predsednika njegov pristaš, če se tudi on sam ne hi odločil in potegnil za tretji predsedniški termin. Resnici na ljubo pa omenjam tudi to, da med meščanstvom in tudi med katoliškimi krogi odpor proti Rooseveltu vedno boli narašča. Očitajo mu lo vreme — pomagajmo spet drugi stranki na vlado, pa bomo imeli sonce... Najbrž pa imajo bolj prav tisti, ki trdijo, da je Roosevelt kljub slabim časom zelo veliko storil za revne množice, da se je pošteno trudil — in je s tem vsaj odmaknil grozečo socialno revolucijo. * V zadnjih dneh pa imamo še druge vroče probleme. Poročal sem že. kako je Rooseveltova vlade že vsa zadnja leta žrtvovala milijone in milijone za javna dela kot pomoč v brezposelnosti. Vlada je pri tem ustvarila in vzdrževala velika podjetja, od malih cest do ogromnih jezov in električnih podjetij, od malih šol do velikih državnih gledišč. Prišli so torej vsi do svojega: od delavca do brezposelnega inteligenta. Premnogi že od davno ponavljajo očitke, kako so taka javna dela delavce demoralizirala, kako so bolj podpirala lenobo kot delo. Zdi se, da so ta mnenja prevladala in tako je senat tem državnim delavcem za isto plačo skoro podvojil delovni čas: doslej so delali za približno 50 dolarjev ta mesec okroglo 60 do 80 ur. To nedvomno ni bila ljubezniva sprememba — in delavci so se ji enostavno uprli. Posenno odločni so tu v Minnesoti, kjer je v protest skoro tri četrtine delavstva zapustilo delo. Bog ve, kako se bo ta spor razvil: vodstvo javnih del pravi, da bo odpustilo vse. ki se do 12. julija ne bodo na delo vrnili. Dvomim pa, da bi se Roosevelt hotel zameriti ti množici, ko je pred nekaj dnevi dejal, da računa na 17 milijonov volivcev iz revnejših in brezpravnejših plasti ljudstva. Zadnji »eden je izšla posebna newyorška številka mesečnika Fortune, ki ie res zanimiva. Na 248 straneh prinaša nešteto podatkov o tem največjem svetovnem mestu (tnkai včasih postavljajo na prvo mesto I.ondon, včasih Newyork). Nai omenim nekatere: Od 7 in pol milijona prebivalcev jih živi milijon in četrt od brezposelne ali kake dru- | ge vrste podpore. Vsaj 18 tisoč meščanov ima do 25 tisoč dolarjev letnih doho.dkov, a še mnogi od teh komaj shajajo... Od prebivalstva je skoro tri-četrtine emigrantov, kar je velika razlika od ostale Amerike. Rusov in Italijanov je približno po 1 milijon, Nemcev in Ircev po nekaj več kot pol milijona. Judov, raznih narodnosti, pa je okrog 2 milijona. Newyork uvozi letno za i milijardo dolarjev živil, a izdela za 4 milijarde industrijskih izdelkov. Najmočnejša je tekstilna in grafična industrija. Pod mestom je več kot 70 tisoč km cevi in predorov za najrazličnejše vodno, plinsko, električno, telefonsko in telegrafsko omrežje. Ne bi bilo torej treba veliko sabotaže, da hi vse mesto zletelo v zrak. Proračun župana La Guardia znaša letno okrog 000 milijonov dolarjev. Policija šteje 19 tisoč mož in vsaj vsakih 47 sekund jo kdo pokliče po telefonu. Lansko leto se je rodilo v New Yorku nad 102 tisoč ljudi, umrlo jih je pa samo nekaj nad 73 tisoč. In kadar se voda. ki obdaia mesto z vseh strani, spomladi ogreje, priplava na površje vsaj kakih 200 trupel... • S svetovnima razstavama ie pa stara zgodbal newyorška kar dobro narašča, ona v San Fran-ciscu ima pa boj žalostno udeležbo. Zadnjič pa ia prišel na newvorško razstavo pozabljiv električni uslužbenec: svojo stalno iislužbensko izkaznico i* bil pozabil doma. Pomagal si je seveda enostavno s tem, da si je kupil navadno vstopnino za 75 centov. »Prav«, mu je dejal vratar, >a tudi zdaj moraš še počakati, dokler ne zazvoni električni zvonec.« »Saj prav to ie nerodno.« mu ie odgovoril uslužbenec, »da sem ravno jaz tisti, ki mora sprožiti ta signal...« Kadar pridejo evropski obiskovalci, pa seved« najdejo vrata za 75 centov Že na stežaj odprta, j novica Koledar Četrtek, 20. julija: Marjeta, devica; Hieronim; Toma J, mučenec. Petek, 21. julija: Praksoda, mučenica in devica; Angelina. Novi grobovi t Karel Soss. V Berlinu je umrl ugledni ljubljanski trgovec g. Karel Soss, lastnik tvrdke A. Šinkovec nasl. na Mestnem trgu. V ruskem ujetništvu ci je nakopal zavratno bolezen, ki je sicer krepkega in postavnega moža počasi Izpodjcdala. ISlovenec< se ga spominja posebno zato. ker je bil živahen član znane družbe >Lige«), ki jo je organiziral pokojni dr. Krek za dopisovanje v >Slovenca*. v čemer je odnesel leta l!»33-3i premijo In dobil za nagrado lepo srebrno kupo. V Ameriki je veliko pisal v »Ameriškega Slovenca« in je dobil od lista v zahvalo častno diplomo. Sedaj je p. Benvenut prvi pomočnik pri frančiškanski župniji v Ljubljani. — Naj ga Bog živi še mnogo leti rj g""* 17 steklenice ln aparati lir, A za vkubavanje sadja in sočivia. — JUHI Hleln. Ljubljana. VVolfova 4 — 8pomln«kl zbornik Slovenije. Te dni !*ide dolgo in težko pričakovani »Spominski zbornik Slovenije«. Da se je delo tako Zakasnilo, je pripisovati zlasti dejstvu, da je obseg izredno narastel. Namesto prvotno napovedanih 300 strani, obsega zbornik nad 700 strani In se je e tem tudi zelo povečala kakovost dela, ker so prispevki lahko izšli v prvotno nameravanem obsegu, kakor so si ga zamišljali avtorji. Tudi tehnična oiprema dela bo znatno izboljšana v primeri « prvotno napovedjo. Zlasti bo lepa vezava, kj je povzročila tudi znatno povečanje stroškov. Ker je obseg dela izredno naraste!, zboljšala pa tudi tehnična oprema, je razumljivo, da so narasli tudi stroški za delo. Zaradi tega je bila vprava prisiljena zvišati prvotho najavljeno ceno 130 din na 195 din. To povišanje v primeri s pornik Slovenije 1k> v kratkem v rokah naročnikov "ter s<> Ih> dobil v vseh knjigarnah. — Jubilejno romanje na 8v. Goro pri Gorici, Ker dobivamo od vseh strani razna vprašanja, knr tu na nekatera odgovarjamo. Največ romarjev se prigla"a za prvo romanje in sicer za prvi vlak. ki bo vozil tudi v Trst. zato bo ta vlak kmalu zaseden, vendar zdaj še sprejemamo prijave zanj. Kdor nanj refleklira. naj se takoj priglasi. Za vlnk čez Bislriro Bohinjsko jezero do zdaj ni zanimanja. ker se skoro vsi Gorenjci priglašajo za vlnk če* Notranjsko, čeprav je nekoliko dražji.. Vsak bi pač tudi na morje rad. Tistim, ki bi želeli vedeli, ali bo prevzv. g. škof dr. Hožman potoval z notranjskim ali z gorenjskim vlakom, sporočamo, da se bo odpeljal v soboto ob 5 popoldne Jčaj plavite? Od dneh do daleč mimo treh zjutraj *n 1i trije — dva in ena — v hreščečili odmevajoči h glasovih peljali debato prav n sredini mesta n stanovanjski nllri, ki velja ta gosposko in sn tudi stanovanja temu naslovu primerno draga, /budili so seveda vse in vse prisilili, da sn poslušali njihov nočni koncert. Ljubljana je — ne-glcde na tn, da imajo tudi domačini nekaj pravic — turistično mesto, ki mu takimi nočni pritnri niso v inst. Saj ni treba iti daleč is Slovenije no pobude, s kakšnimi «redstvi se nnčni tobrat t kateregakoli kraju laliko očisti. Morda bi naj-mtlcjša med njimi zadostovala, (Ia se ljubijani vrne nočni mir. Vri tem nikdn ne misli na to, da bi nočne rogovileie na primer pošiljal ceste popravljat, kakor tn t uspehom, s prodornim uspehom bi rekli, delajo drugod. Pri nas bi gntnvn zadostovalo samo *okn postave, te bi le hotelo parili na takšne breepriiornike. Zakaj je tako prizanesljioof. . - ■ z brzini vlakom do Postojne, od tam pa z avtom v Gorico, kjer I>o dohitel obe skupini. Otroci izpod 10 let plačajo pri vlaku skozi j'ostojno za Voznino Itd. namesto 90 din le 00 din. Naš romarski vlak skozi Postojno Je poseben vlak. -Na progi Ljuhljana-Rakek se Ito ustavljal na vseh postajah, odkoder se bodo romarji priglasili. Potni«! s postaj med LJubljano ln Rakekom kupijo vozni listek od vstopne postaje do Rakeka. Vsa nadaljhja pojasnila daje Salezijanskl zavod Rakovnik, Ljubljana R. — Ruska kapelica pod Vrllčem. V nedeljo, dn« 23. julija ob 11 zjutraj bo v ruski kapelici pod Vršičem slovesna služba božja. — Od 25. |ull|a napre| so na razpolago v veeh biljetarnah Putnika t skani sporedi vseh tu- in inozemskih izletov, ki jih v mesecu avgustu priredi Tujsko prometna zveza v Ljubljani. — Žrebanje 1L elektne loterije rejcev malih Hvali je preloženo na dan 10. sept, — V Sluthenem lista kraljevske banske uprave dravske banovine od 19. t. m. je objavljena »Dopolnitev uredbe o opravljanju višjega državnega strokovnega izpila računsko-hlagajniftkih uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike«, ».Dopolnitev pravilnika o kontroliranju in urejanju prodajnih cen mešanice bencina r. alkoholom«, »Odločba o overjahju tovornih listov — konsumenlov In prenosnih listin pri carinarnicah^ In »Uredba o službenem razmerju med vinogradnikom in vlnlčarjem (vlničarski red)«. — Vsi na moremo v planine. Nič zato! Saj imamo jogourt, kateri na« oeveii in okrepča! Pi|tel Pijte jogourt Gorenjske mlekarske zadruge. Naklo. 1» tako vroče sonce ne bo vzelo barve Vaši obleki, ako si izberete iz krasnih pisanih barv to-bralke, satena ali svile, ki «o ravnokar došle pri tvrdki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. — Osebam, ki se ne morajo zadostno kretati, pa trpe Tsied tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi t pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-JosefoTO« grenko vodo zelo dobre U6pehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Na Državnem mlekarskem zavodu v Škofji !>oki se začne dne t5. eeptetnbr« t. 1. nova dveletna učna doba. Sprejemali se t>odo mladeniči od 17. do 24. leta, ki so dovršiti osnovno šolo z dobrim uspehom, ki so zdravi, telesno krepko razviti in so lepega vedenja. Prošnje za sprejem naj naslove prosilci kraljevski banski upravi v Ljubljani najkasneje do 15. avgusta t. 1. Podrobnejše Informacije daje kr. banska uprava v Ljubljani in ravnateljstvo Drž. mlekarskega zavoda v Škofji Loki. Ženski rad izpolniš leljet Čik-bonbon Ji je v veselje. — Na banovlnski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra 1939. Sola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši I. tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci v letno in zimsko šolo. Vsi UčeilCi stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kniečkili staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovanc z banovlnskim kolkom za 10 din, Je poslati ravnateljstvu bnnOvinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do 10. sept. t. 1. Prošnji je priložiti: i. krstni list; 2. domovniro; 3. Zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevnlo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole; 5. izjavo staršev, odnosno varuha (banovinskl kolek Za 4 din), s katero so zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezali se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konra šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod; 0. listi, ki refleklirajo na bnnovinsko ali kako drugo Štipendijo (podporo) it javnih sredstev, niornjo priložiti obvezno izjavo (banov, kolek za 4 din) staršev ali varuha, da l>o njih sin, odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejelo podporo iz javnih sredstev. 7. uradno potrdilo občine: a) koliko Je posestvo veliko (v ha); b) kolikšen je predpis direktnih davkov; c) število družine, posebej koliko jo še nepreskrbljenih otrok ter even-Itielho druge družinske razmere; d) koliko redijo konj, goveje Živine, prašičev. — Starost najmanj 10 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri Vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni Izpit iz slovenščine in računstva, __ Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje ik> šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 8 cbižavi Ljubljana, 20. julija Radio Ljubljana Četrtek, SO. julija. 12 Ob modrih vodah ht-vajekih (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Vesel opoldanski koncert Radijskega or< ke*tra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Naši pragozdovi In redke vrste dreves v njih (inž. Slih Omartovič) Belgrad — 20 Veseli zvoki (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Ko-larič) — 20.30 Fantje na vasi — 21.15 Smetana: Moja domovina, (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Drugi program! četrtek, 20. julija: Belgrad: 20 Humor — 21.10 Nar. pesmi. — Zagreb: 20 Igra — 20 30 Orlt. konc. 21 Zbor — 21,80 Tamburlce. — Bratislava: 10.40 Igra »Orof Monte Christo« — 21,10 Klavir. — Soli ja: 19.80 Slmf. konc. 21 Komorni konc. — Var-»avat 21 Klavir — 23.15 Poljska gl. — Budimpešta: 20.10 Igra — 22 Plošče — 23 Clg: ork. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21 Igra. — Rlm-Barl: 21 Wagnerjeva opira: »Lohengrin«. — Florenca: 21 Moderna gl — Dunaj: 20.15 Brahmsove skladbe. Vratislava-Lipsko: 20.15 Obmejne peenil. — Mo-nakovo: 19 Operetna in filmska gl — Beromiin-ster! 19.42 Ruska gl. — 21.20 Orgle — 22.10 Plesna gl. — Strasbourg: 20.45 Ork. koncert, Lekarn« , Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Ve£p uhan, opal e brlljanti od nedelje do torka popoldne zgubljen. Najditelj naj javi naslov uprav-ništvu. za kar dobi dobro nagrado. Zgubil sem papirje vojne škode. Pošten najditelj naj jih odda pri upravi »Slovenca« proti nagradi. * Sv. Oče daroval 1500 dolarfev za glavni oltar cerkve sv. Jožeia v Sarajevu. Ob svojem zadnjem obisku v Rimu je earajeV6ki nadškof dr. Š»-tič ev. očetu potkatal in razložil načrte za gradnjo nove cerkve sv. Jožefa v Sarajevu. Pri tej priliki Je dr. Sarič tudi izrazil prošnjo, naj bi ev. oče tej cerkvi poklonil glavni oltar. Sv, oče tedaj Se ni odgovoril na to prošnjo, te dni pa je prispel iz Rima v Sarajevo odlok, s katerim «v. oče daruje 1500 dolarjev za novo cerkev ev. Jožefa v Sarajevu. S tem velikodušnim darom besdo zgradili glavni oltar, ki bo prvi oltar «v. očeta v Bosni. * Na odru je umrla. V zdravilišču Soko-banji v Srbi|l je zadnje dni pri tamkajšnjem gledališču gostovala Lenka Kujundžič, upokojena igralka in članica Združenja igralcev v Belgradu. V nedeljo zvečer je nastopila v igri »Ivkovg slava« v vlogi gospodinje Kate. V zadnjem dejanju pa je Kujund-llčevi iznenada prišlo na odru slabo in nekaj minut zatem je umrla, zadeta od srčne kapi. * Slina vročina v Dalmaciji. Zadnje dni vlada v Dalmaciji silna vročina. V Splitu «o včeraj zabeležili 33 stopinj Celzija v senci, na soncu pa 42 stopinj. V Omišu pa je znašala temperatura v een-ci 49 stopinj. * Televizijska razstava na zagrebškem ve-sejmu. Jesenski zagrebški velesejem. ki bo od 2«, avgusta do 4. septembra, bo letos posebno sijajno urejen. Vsi razslavnl prostori bodo urejeni povsem v novem slogu in t. novimi dekoracijami. Med privlačnostmi velesejma bo vsekakor zelo zanimiva televizijska razstava, kjer bo videti najmodernejše tehnične pridobitve na področju televizije (gledanja na daljavo). » Angleški pevci v Dnlmaciji, V ».ačelku avgusta prispe v Split zbor 30 angleških pevrev, ki je sestavljen iz najboljših moči angleških zborov. Dne 8. avgusta bodo angleški pevci priredili v Splitu koncert angleške zborovske glasbe. Pevci bodo nastopili tudi na Rabu, v Dubrovniku in Mostarju. * Materinska govorica ga je prignala v domovino. V Šibenik se je te dni vrnil 80-letni Milan Bujne, ki je 18 let Živel Izven domovine. Kot 12-leten deček se jo leta 1021, ko so italijanske okupacijske oblasti zapustile Šibenik, odpeljal z italijanskimi mornarji v Italijo, kjer so ga doli v civilno pomorsko šolo. Po petletni šolski dobi jo Bujac služboval kot mornar na italijanskih trgovskih ladjah, Te dni je njegova ladja priplula na Reko. Ko je hodij ob bregu II ječi ne, ki tvori mejo med našo drŽavo in Italijo, jo zaful z druge strani brega hrvatsko govorico! To je tako vplivalo nanj, da je brez pomisleka skočil v Rječino, jo preplaval in dospel na naš breg. Tu so ga naši obmejni organi ustavili in ga podvrgli natančnemu zaslišanju, v katerem pa se je izkazalo, da je še vedno naš državljan, nakar so ga lžpttstill. Zdaj je prišel v svoj rojstni kraj Šibenik. Zelo mu je žal, da je v 18 letih precej pozabil svoj materinski jezik. • Izsuševanje Jelas-Polja. Te dni so bila odobrena nova denarna sredstva za izsuševanje Jelas-Polja v Slavoniji in za regulacijo Save. Poljedelsko ministrstvo Je odobrilo kredit 1,400.000 dinarjev, banska uprava v Zagrebu in vodna zadruga Bosutska pa po 217.(XX) din. Upajo, da bodo s tem denarjem lahko zgradili ob Savi toliko nasipov, da bodo tamkajšnje kraje obvarovali pred vsakoletno povodnijo. * Dva in pol milijona dinarjev škode je povzročil požar, ki je upepelll lesno skladišče gozdnega podjetja Ugar v Dolnjem Vakufu v Bosni. Zgorelo je okrog 2500 kubičnih metrov lesa, 3000 železniških pragov, pisarna podjetja in še neki manjši objekti. • Avtomobilska nesreča pri Vnraždinii. Na cesti Varaždin—Ludbreg se je te dni pripetila huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal oče dveh olrok Josip Kobal iz okolice Varaždina. Kobal in njegova žena sta vozila po cesti vsak svoj voz, naložen s slamo. Vozila sla pravilno po desni strani. Pri Bartolovru jima je privozil nasproti tovorni avtomobil, naložen z deskami. Konj voza, ki ga je vodil Kobal, se je splašil in krenil na desno. V tem pa je že pridrvel avto, podrl konja in Kobala, ki je korakal poleg voza. Ko-balu so šla kolesa tovornega avtomobil« če* glavo in mu jo zdrobil«, tako da je bil na mestu mrtev. Šofer je vozil še 200 m naprej od kraja nesreče, ker je imel avto pokvarjene zavore. Na kraju nesreče se je kmalu zbrala množica kmetov, ki Jo šoferja skoraj linČala. Komaj so orožniki kmete pomirili. ♦ Afera z nafto, ki plava po vodi. V okolici Peklenice blizu Čakovca je več izvirov nafte, katere del pa odnaša voda. Okoliški kmetje love lo nafto iz vode in jo za malo odškodnino oddajajo lastnikom nafllnih vrelcev, ki nafto prodajajo dalje, plaČujoč pri tem seveda predpisano 1110110-polsko pristojbino. V zadnjem času pa se je zgodilo, da so kmetje skrivaj prodajali v vodi nabrano nafjo raznim trgovcem, s čimer je bi] oškodovan državni monopol. Oblasti so ugotovile, da je na takšen način kupoval« od kmetov nafto tudi neka veletrgovina v Čakovcu. Ta tvrdk« je kupila od kmelov več tisoč kilogramov nafte, ne d« bi plačala predpisano monopolsko pristojbino. Tvrd-ko in kmete so upravne oblasti kaznovale, polea 317 (92 nianij kot lani). Tako dobi 1 i »ta ZZD 4 mandate in ostane 6 glasov, rdeča pa po 5 in enega z ostankom 32 glasov. S tem se vidi, da 6e je tudi v tobačni tovarni začela rušiti rdeča trdnjava. Novoizvoljeni zaupniki ZZD izrekamo vsemu delavstvu, ki nam je dalo s tem, da na« je volilo, svoje zaupanje, najlepšo zahvalo in mu kličemo: »Zvestoba za zvestobo!« 1 K tragični smrti g. Silva Mehore smo prejeli še naslednje vrstice: Okrog 17 popoldne, v ponedeljek, 17. julija, je šel tragično umrli g. Mehora v vodo plavat in je vzel s seboj 8 letnega bratca Bvojje zaročenke. V družbi je bila še sestra zaročenke in nek njegov prijatelj. Nenadoma eo vsi, ki eo etali na bregu, zasjišali klice na pomoč in takoj se je pognal v vodo Mehorm prijatelj, da bi rešil dečka, ker bi se g. Mehora kot izvrsten pla-vač lahko po njegovem mnenju sam rešil. Po velikem trudu je Mehorin prijatelj z dečkom priplaval zelo blizu brega. G. policijski stražnik Alojzij Cvetrežnik je iz brega podal roko dečku in Mehorinemu prijatelju in ju zvlekel na suho. Oba sta bila pri popolni zavesti, le skrajno izmučena. G. Silvu Mehori je pa priskočil na pomoč neki učitelj, toda ker je bil sam, je bila pomoč brezuspešna. Tem bolj tragičen je ta slučaj, ker je nesrečni Silvo preminul pred očmi mnogih kopalcev, od katerih se nihče ni upal skočiti v nevarno vodo na pomoč. rm Kino Kodeljevo m. 41-64 Danes, jutri ter v soboto ob 8.30 dva vele filma: Nekje v Tibetu S j Kapetan carjeve garde Vera Korene, Pier Richard \Villiatn 1 Železniški upokojenci in vdove se obveščajo, da je izšla okrožnica glede naročila režijskega premoga. Glavni kolodvor, računska pisarna v Ljubljani, sprejema naročila od 1. do 24. vsakega me-scca od 8. do 12. ure dopoldne. Vsak upokojenec ali vdova, kateri še v tem letu ni naročil nobenega premoga, naj pri naročilu prinese s seboj zadnji odrezek o prejemanju pokojnine. V tem mesecu je še čas za naročilo do 24. Izven Ljubljane glavnega kolodvora stanujoči upokojenci naj se prepričajo na svojih najbližnjih postajah glede naročila režijskega premoga. 1 Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani vabi vse gospode, ki rellektirajo na ugodnost na železnicah, da se udeležijo sestanka v soboto 22. julija ob 18 uri v Trgovskem domu, na katerem jim bo vse pojasnjeno. 1 Stara stanovanjska baraka je zgorela v Kotni-kovi ulici. Tam sta se obdržali že izza prevratnih dni dve stari baraki v bližini Bonačeve tovarne, Obe sta last mestne občine in sta v njih stanovali dve mestni ubogi. Menda je nastal prepir med obema in je prva drugi zagrozila, da bo vse skupaj zažgala. Pa so res v sredo popoldne ob četrt na 4 telefonirali iz Bonačeve tovarne mestnim gasilcem, da je začela ena od teh barak goreti Mestni poklicni gasilci so takoj odhiteli na pomoč, vendar so ta čas že delavci Bonačeve tovarne že sami napeljali hitro cevi in pogasili v glavnem ogenj, ki je grozi; tovarni. Vnemalo se je namreč že ostrešje velike shrambe za kolesa, ki je postavljena za delavska kolesa v bližini teh barak. Tudi druga baraka je bila že v nevarnosti, da pogori, vendar so ogenj udušili. Gasilci so potem še razkopali pogorišče in popolnoma udušili ogenj. Škode ni posebno velike, ker je bila baraka že vsa preperela. 1 Naval tujcev v Ljubljano. V teh vročih dneh je opažali prav velik naval tujcev v Ljubljano. V torek do polnoči je bilo sprejetih po raznih hotelih in prenočiščih do 250 tujcev. Veliko tujcev prihaja iz Nemčije, posebno iz Berlina in Iz Budimpešte. V torek je prispelo v Ljubljano 56 turških dijakov pod vodstvom prof. Kamut Pasira iz Carigrada in asistenta Ali Bavskala. Dijaki so doma iz najrazličnejših mest Turčije, tako iz Ankare in Carigrada. Dijaki potujejo po Srednji Evropi v študijske svrhe. Včeraj so si dijaki ogledali Ljubljano in njene zanimivosti. Z Grada se niso mogli načuditi našim lepim planinam. 1 Leksikon humorja ga je spravil za zapahe. 'Te dni so »Imdiii nmnrnost na iiubhanskl DOiiciji vae druge, naj zaradi načela skupnosti ne objavljajo oddvojenih osnutkov, ki bi podirali slogo in edinost, k: je za rešitev tako važnega vprašanja nujno potrebna. Samostojni predlogi naj se odstopijo vedno akcijskemu odboru za ureditev ljubljanskega železniškega vozla; 4. naprosijo naj se uredništva vseh dnevnikov, naj zaradi skupnosti ne priobčujejo več načrtov, ki bi kvarili enoten nastop za poglobitev proge in 5. da se zaradi važnosti železniškega vprašanja za Bežigrad ustanovi poseben propagandni odbor. V imenu mesta je umv. prof. dr. Franc Štele poudaril, da je mesto samo po sklepu občinskega sveta po tehtnem in temeljitem študiju pristalo na po-globitveni načrt, ker ta načrt edini rešuje kar najboljše tako železniško kakor tudi urbanistično in cestno prometno vprašanje. Ljubljanski poslanec Pavle Malič pa je poudaril, da medsebojni prepiri v Ljubljani in neenotnost v načelu, kako naj sc reši ljubljansko železniško vprašanje, lahko mnogo škoduje na tistih mestih, ki bodo končno odločala o vsem tem. Zato je nujno potrebno, da vsa naša javnost nastopa složno in da 6e čim prej izdelajo načrti, s katerimi bo potem mogoče izposlovati tudi kredite za začetek del. Končno so zborovalci sprejeli soglasno izjavo Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. Izjava poudarja, da načrt inž. Klopčarja železniškega problema sploh ne rešuje, pač pa da obravnava ta načrt le cestni problem Celovške in Tyrševe ceste na železniškem prelazu za čas, ko so na teh cestah spuščene zapornice. Hkrati ugotavlja, da zaradi tega trditev inž. Klopčarja, da bi njegova rešitev železniškega vprašanja veljala le 6 milijonov, ne drži, ker Klopčarjcv projekt ni železniški projekt. Končno poudarja Združenje, da ne smatra za potrebno, da bi menjalo že opetovano naglašeno pritrdilno stališče napram v ospredju stoječemu poglobitvenemu projektu in da zaupa popolnoma v korektno in strokovno pravilno poslovanje organov, ki so poverjeni s proučevanjem ljubljanskega železniškega vprašanja. mali oglasi v ljubljanskem dnevniku. Navaden zemljan, ki morda redno prebira inseratni del časopisov, ne bi na teh inseratib našel prav nič sumljivega. Ljubljanski policiji pa so ti inserati pokazali pot do nevarnega pustolovca 25 letnega Miodraga leiča, doma iz Valjeva. Mož je eleganten gospod in je bil že pred nekaj leti izgnan iz Slovenije. Deset dni pred potekom izgonske dobe pa je zopet prišel v Ljubljano si najel lepo stanovanje ter začel inserirali v časopisju ter iskati pisarniške moči za velepodjetje. Zc do sedaj je ljubljanska policija izvedela, da je v Zagrebu hotel izdati »Leksikon humorja«, za kar se je pogajal tudi z zagrebško tiskarno Grafiko. Prav tam je tudi organiziral društvo mecenov umetnosti. V Ljubljani se je prav tako začel pogajati s tiskarnami za založbo »Leksikona vse smešno-sti« ter je pripovedoval, da Ik> izdal knjigo kar v cirilici, hrvaško v latinici in slovensko. Iskal je tudi že akviziterje, katerih je hotel dobiti kar 500. Samo rokopisa za knjigo še ni imel. Imel je tudi samo eno legitimacijo, iz katere so razbrali, da je nastavljen kot železniški delavec dnevničar na postaji Raje pri Belgradu, kjer je v službi od avgusta lanskega leta. Sedaj je pripovedoval, da ima 40 dni brezplačnega dopusta in da v resnici išče za neko veliko podjetje pisarniško moč. Prav tako pa išče drugo pisarniško moč za svojo založbo. Ker je bil upravičen sum, da je Icič zahteval kavcije za primer nastavitve, ga je policija obdržala v zaporu, hkrati pa uvedla poizvedbe o njegovem prejšnjem življenju v Zagrebu. Obrnite POSTOJNSKO JHmO PRI TRSTU IN OPATIJI (ITALIJA) — ODPRTA CELO LETO — — POJASNILA: INIT, TER AZIJE 16, BEOGRAD Celje c Zanimanje za Oljsko razstavo, ki 1k> v dneh od 29. julija do 6. avgusta, je vedno večje. Prijavilo se je lepo število trgovcev in obrtnikov, ki bodo razstavili svoje blago. Poleg tega bo ob tej priliki Filatelistično društvo priredilo svojo razstavo, prav tako tudi društvo Rejec malih živali. Posebnost razstave bo sodelovanje Likovnega društva. Za razstavo je dovoljena polovična voznina na železnicah. c t Mirko Kupljen. V sredo ob pol 7 zvečer je umrl na Mariborski cesti 56letni železniški uradnik v pokoju Mirko Kupljen. Pokojni je bil dolgoletni naročnik našega lista. Zapušča soprogo go. Viki Kupljenovo roj. Valentschagg. Pokojnikova mati je vdova po notarju. Pri sinočnjem telefonskem poročilu se je vrinila v parte napaka, da je bil Mirko Kupljen oče. Pogreb dragega pokojnika 1k) danes, v četrtek ob pol 6 iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Naj v miru počival Svojcem naše iskreno sožalje! e Zvezne dirke na progah Celje—Zagreb, Ljubljana—Celje, Maribor—Celje, Slovenjgradec— Celje, Celje—Št. Peter—Celje bodo v nedeljo 23. julija. Za prvo dirko bo start v Zagrebu ob 6 zjutraj, cilj pa pred Belajovo gostilno na Polulah ca pol 10. Za drugo progo bo start v Ljubljani pri km 1 na Tyrševi cesti, cilj na Krekova cesti pred Glazijo ca pol 9. Za tretjo progo Maribor—Celje bo start v Mariboru pri vodovodu ob 6., v Celju start pred Svetelovo gostilno ob 8. Za četrto progo bo start v Slovenjgradcu ob pol 7, cilj pa na Krekovi cesti pred glazijo ob četrt na 8. Start za progo Celje—Št. Peter—Celje bo v Št. Petru ob pol 7. Cilj pred Glazijo. Obenem bo ta dan med-kliibskadamska dirka na progi Celje—Petrovče— Celje. Za zvezne dirke vlada v Celju veliko zanimanje. _ . c Kopalna sezona na višku. Zadnje dni je sonce tako močno pripekalo, da so bili dnevi naravnost neznosni in soparni. Vse beži v Savinjo, da se ohladi. Nabrežje Savinje tam od Polul pa do Levra je vse živo. Hvala Bogu, da je letos saj Savinja čista ter imajo ljudje veselje s kopanjem. c Hodnik v Gaberju bodo kmalu gradili. Zvedeli smo, da je predsednik celjske mestne občine dal že nalog, da se bo kmalu pričelo z gradnjo prepotrebnega hodnika v Gaberju. c Praznik ustanovitelja Misijonske družbe sv. Vincencija 1'avelskega so obhajali gg. lazaristi pri Sv. Jožefu nad Celjem zelo slovesno. Včeraj je bila slovesna sv. maša, katere 6e je udeležilo mnogo Celjanov in okoličanov. e Loterija v Šmarju. Vse naše naročnike in prijatelje lista opozarjamo na razpis »srečnih« številk gasilske loterije v Šmarju. Celjani so pokupili mnogo srečk, sreča pa jim ni bila naklonjena. Avtomobil je ostal v šmarskom okraju. Številke so priobčene na predzadnji strani današnje številke. c Gradbena sezona v Celju in celjski okolici. Letos ni v mes*-i posebnih gradb. del razen palače Cesta Maribor-Fram Zanimiv boj med cementom in asfaltom K članku, ki smo ga objavili pod gornjim naslovom, dne 12. julija, smo prejeli naslednja pojasnila: Prividna razlika gradbenih stroškov med betonskim in asfaltnim cestiščem na cesti Maribor-Fram znaša res okrog 1,900.000 din, toda ta razlika ne odgovarja pravemu stanju, ker se v proračunskem ele-boratu Fram-Maribor nahajajo gotove napake. Zveza jugoslovanske cementne industrije je v raznih vlogah opozorila gradbeno ministrstvo na te napake in eicer: 1. Napaka v škodo betonske alternative za nabavo in namestitev armature v znesku od okroglo........din 400.000 2. Napaka v korist asfaltne alternative za zavarovanje proti mrazu v znesku od » 734.372 S temi popravki znese razlika v korist asfaltne alternative........d« 739.213 Ker pa maša dohodek od državne trošarine na cement........» 450.000 ostane v korist asfaltne alternative samo d n 289.213 V tem računu ni pa vkalkulirana zaščita domače cementne industrije v smislu čl. 1% obrtnega zakona, ker še ni razčiščeno vprašanje, kako naj se računa zaščita domače cementne industrije, kadar gre za izgraditev modernih cestišč. Splošno pa je tudi znano, da obstoje bistvene razlike med modernimi cestišči v pogledu trajnosti, ter zato tudi v stroških vzdrževanja in obnavljanja. Po sprejetih načrtih na cesti Fram-Maribor in na podlagi poslednjih izkustev v pogledu trajnosti cestišč smo izračunali, da obstoje med betonsko in asfaltno alternativo v pogledu stroškov obnove ogromne razlike od 400% v korist betonskega tipa, zaradi česar bi bilo povsem napačno, presojati povoljnost cestišč samo po gradbenih stroških. Izvedba asfaltnega cestišča je predvidena v sistemu za srednji, betonskega pa za najtežji promet ter se oba sistema sploh ne moreta dobro med seboj primerjati. Zveza jugoslovanske cementne industrije zaključuje svojo vlogo z dne 5. t. m., naslovljeno na gradbeno ministrstvo, e sledečo konstatacijo: »Ker so razlike med gradbenimi stroški neznatne, oziroma ker so razlike v stroških obnove ogromne, je izgraditev betonskega cestišča brez dvoma nesorazmerno ugodnejša od izgraditve predvidenega tipa asfaltnega cestišča. Teh dejstev se ne more molče molče preiti ter bi bilo umestno, da se pravo stanje tega načelnega vprašanja javno razpravlja, ker bi sicer sprejetje predloženega asfaltnega cestišča — ne glede na oškodovanje državnih interesov — pomenilo, da 6e daje prednost inozemski industriji na škodo domače.« To pomeni, da želi Zveza jugosl. cementne industrije, da se oačne načelna in odkrita, ne pa »zakulisna« tekma, v pogledu rešitve vprašanja konvenijen-ce cestišča na državni cesti Maribor-Fram, ki zahteva z ozirem na svojo izredno prometno obremenitev cestni tlak najboljše izvedbe in najtrajnejšega sistema. m Skupne duhovne vaje za duhovnike bodo letos v Mariboru od 7. do 11. avgusta v prostorih Dijaškega semenišča. Vodil jih bo g. Benvenut Winkler, O. S. F., iz Ljubljane. Duhovniki, ki se nameravajo teh vaj udeležiti, naj pošljejo svoje prijave ali na škofijski ordinarijat ali na ravnateljstvo Dijaškega semenišča v Mariboru. Začetek duhovnih vaj je v ponedeljek zvečer ob 18. s klicanjem sv. Duha in z uvodnim premišljevanjem. m Župnijski praznik sv. Magdalene bo obhajala magdalenska župnija v Mariboru v soboto in nedeljo. V soboto bo ob 5.30 ter ob 9.30 peta sv. maša v župni cerkvi, v nedeljo pa bo ob 9. procesija, nato pridiga in slovesna sv. maša. m V Ljubljano s četrtinsko vožnjo. V dneh od 13. do 15. avgusta bo v Ljubljani velik kongres vseh jugoslovanskih gasilcev. Poleg običajnega zborovanja ho v torek, 15. avgusta, velik pohod gasilcev po Ljubljani, popoldne pa njihov nastop na Stadionu. Člani gasilskih edinic, redni in podporni, imajo pravico do četrtinske voznine v Ljubljano. Gasilska četa Maribor - mesto vabi svoje podporne člane, da se zglasijo v njeni pisarni na Koroški cesti 12, k.ier dobijo podrobna pojasnila glede četrtinske voznine in glede kongresa. m X. kolo mariborskega šahovskega prvenstva se je končalo z naslednjimi rezultati: Marvin je premagal Keiiša, Mišura Certaliča, Lukcš sen. Eferla, remis sta bili partiji Vidovi? : Babič in Lukeš jun. : Šumenjak, ostale partije pa so bile prekinjene. Po X. kolu je stanje naslednje: Mi- OblSClt« 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija | Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava I Tujsko-prometna razstava | Gostinstvo | Vinska po-kusnia I Razstava narodnih vezenin | Narodopisne razstave | Jubilejna gledališka razstava | Skautska razstava | Razstav* malih živali | Številno specialne razstave | Koncertne ln gledališke prireditve I Športne prireditve | Vesellčnl park na razstavišču Itd. S.— i. avgusta festival slovenskih narod, obliajev šura 7, dr. Krulc 6'A (1), Mohorič 6 (2), Lukeš sen. 6 točk. Enajsto kolo turnirja se igra drevi. m Velik potar v Ptujskem goidn. V torek popoldne je nastal v Ptujskem gozdu na Teznem požar, ki je zavzel kompleks tričetrt hektarja mladega. 3 do 4 leta starega gozdnega nasada. Gozd je bii močim prerasel s suho ttuvo, ki je dajala Pokojnin, zavoda. Živahnejša pa ]e gradbena sezona v celjski okolici. Mesto se zlasti lepo širi proti severovzhodu in zapadu. Z mnogih strani smo slišali tudi, da bi bila gradbena sezona še večja, pa jo ovirajo razni špekulanti s parcelami. Ti so pred 10 leti kupili zemljo poceni, sedaj pa pretiravajo s prodajo ter tako onemogočajo gradbena dela. Največ jo seveda takih, ki imajo denar in njim pač ni, kdaj bodo prodali, ker vedo, da l>ožniri pri Celju je padel kamen v kamnolomu 40letnemu delavcu llrovatu Karlu na kazalec desne roke in mu ga zmečkal. plamenom veliko dobrega netiva. Požar je nastal najbrž zaradi neprevidnosti, ker je nekdo vrgel žareč cigaretni ogorek v suho travo. Da ni bilo mariborskih gasilcev, bi se bil požar gotovo izpre-menil v nevarno katastrofo. Tako pa so gasilci nastopili s svojim tankom za vodo, ki je moral trikrat pripeljati vodo za gašenje, dokler ni bila vsa nevarnost odstranjena. Oškodovani so posestniki Horvat, Heler iu Ulbin iz Dogoš, škoda pa je precejšnja. m Še nekaj prostorov na razstavi ima na razpolago za pomočnike in vajence Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Tisti, ki hočejo svoje izdelke razstaviti, naj se čimprej priglasijo v pisarni v Vetrinjski ulici 11-1. m Boje se, da je utonil v Dravi... Herbert čerič je prijavil policiji, da je v torek izginil od njega 10 letni Danilo Čerpec. Fantka so mu izročili starši v varstvo, ko so odšli na počitnice v Rogaško Slatino. Ker pa se je dečko rad hodil kopat v Dravo, se je Cerič ustrašil, da se m.u je pripetila nesreče, ker ga zvečer ni bilo domov. Fantek je za svoja leta dobro razvit, plavili les, oblečen v črne dokolenke ter belo majco. m še vedno padci s češenj. V mariborski bolnišnici imajo sedaj že okrog 20 bolnikov, ki si zdravijo polomljene ude, katere so si poškodovali pri padcu s češnjevih dreves. Včeraj sa jim je pridružil še 28 letni posestniški sin Ludvik Šnuet od Sv. Petra pri Mariboru, ki je zadobil zaradi padca hude poškodbe na glavi. m Poleno z avtomobila ji je zlomilo roko. Nenavadna nesreča se je pripetila v Studencih. Tovorni avto je peljal iz Ruš v mesto drva. Med naglo vožnjo je odletelo z avtomobila debelo poleno ter je padlo mimoidoči Barbari Jodl s tako silo na levo roko, da jo jo zlomilo. m Če pride cigančič v kopališče... V ponedeljek popoldne se je kopal na Mariborskem otoku tudi 8 letni ciganski muzikant Vladislav Vučkovič skupaj s svojo 6 letno sestrico. Cigančka sta med kopalci pela in igrala na harmoniko ter jih prosila za dinarje. Ko pa je ciganček odšel, so šle z njim tudi hlače trgovskega potnika Rangla La-voslava, katere je ciganček izmaknil iz neke kabine. Z otoka pa so telefonirali v Maribor policiji, ki je tatinskega cigančka izsledila ter mu hlače zaplenila. m Pes ga jo spravil v bolnišnico... Mizarski mojster Ignac Domanjko iz Žikarc sc je peljal na kolesu zvečer od dela domov, v cekarju pa je imel svoje mizarsko orodje. Med potjo pa se mu je zaletel v kolo velik pes ter ga prevrnil. Pri padcu je padel Domanjko na cekar ter se je nabodel na dolg sveder, ki se mu je zasadil 20 cm rrlobol' v telo. Jesenice Kino Krekovega prosvetnega društva pre vaja v četrtek 20. in v petek 21. julija ob pol zvečer film »Anuapolis«. V soboto 22. julija e' pol 9 zvečer kriminalni film »Biberi Koronov. Šmarje pri Jelšah V nedeljo, 16. julija je bila v Šmarju pri Je šah veljka loterija, katero je priredila agilna ga silska četa. Okrog 3 popoldne so se pričele zbira! množice ljudstva iz Šmarja in bližnje ter daljnje okolice, ki so napolnile ves trg okoli llabjanove gostilne Ljudstvo je pokupilo še zadnje srečke. Glavni dobitek — avto — je zadel kmet Čubec iz Kostrivnice. Nato so prišli na vrsto še drugi dobitki: motorna kolesa, par volov, sadna škropilnica, sadni mlin, klavirska harmonika, pet kolee in še mnogo drugih lepih dobitkov. Toda pri tej loteriji Šmarčani niso bili posebno oblagodarioni. Vsi glavni dobitki so šli jz Šmarja. Prav, bodo vsaj rekli in vedeli, da so ŠtnarČani dobrodušni ljudje. — To končani loteriji je bila velika veselica v prostorih g. Habjana. Vsa organizacija tombole kakor tudi veselice je bila sijajna. Pri tem ima največ zaslug požrtvovalni predsednik g. Skale, predsednik kulturno prosvetnega oddelka g Brodnik, poveljnik g. FUrst ter tajnik g. Knnda Vse priznanje in zahvala pa '.udi vso m gasilcem ki so se |)okazali disciplinirani, vestni in točni in tako pripomogli, da je bilo vse v najlepšem redu Vročina ogroža Portugalsko Vsa Portugalska, poročajo iz Lizbone, je v oblasti silne vročine. V senci je več ko 45 stopin vročine in na soncu 60 stopinj. Štiri osebe je v Lizboni zadela kap radi sončarice. Ker jc taka vročina in suša, je nastalo več požarov po gozdovih in travnikih. Tudi starozgodovinski grad vojvode Talaie v Zemfici je pogorel in z njim vsa dragocena oprema in sieviine zgodovinske umetnine. KULTURNI OBZORNIK Italijanska kritika o Fr. Bevku j Prevod Bevkove povesti »Kresna noč« (I fuo- chi di san Giovanni) je doživel v italijanskem časopisju živahen in vobče pohvalen odziv. Poročali so o njem razni dnevniki in revije. Za marsikaterega ocenjevalca je Bevkova pripovedna umetnost naravnost odkritje; lc počasi se namreč podira v Italijanski javnosti tako utrjeno mnenje, da so Slovenci narod kmetov in pastirjev, nezmožen ustvarjanja novih kulturnih vrednot. NavduSeno oceno o tej povesti je objavil rimski mesečnik »Latina gen«« v letoSnji majski Številki. Napisal jo je Ugo Ubaldi, ki Be#ka koj v uvodu primerja starim grškim tragikom. Nato pravi: »Bevkova umetnost jc ljudska, narodna in človeška ter izvira iz zemlje. To je razumljivo, kajti slika narave vpliva na njegovo domišljijo, kakor so naši slikarji, tudi futuristi in novecentisti z materinim mlekom vsrkali nekaj klasičnega, ker so od otroških let videli templje, razvaline, kapitčle, kipe, slavoloke in virgilske pokrajine. Naš avtor z utripajočim realizmom opisuje poezijo in lepoto svoje zemlje, tako da se pred ob-čudujočimi očmi naše domišljije kot v kalejdoskopu vrstijo mračne sence gozdov, zeleneča polja, dišeče cvetje, cvetoči plotovi, čreda, ki se pase, in redki oblaki, ki jih goni viharni veter. Vsebina Bevkove knjige ni lepa samo radi neposnemliivega opisovanja pokrajine, marveč privlačuje tudi zaradi sile, s katero je pisec izklesal duše in značaje. Pisatelj živi življenje svojih oseb; globoko razkroji vsak utrip njih duše; dušo odpre, a je ne uniči. Strasti se javljajo silovite, a človeške, človeške v svoji grobosti, kajti grobe in nasilne so duše pastirjev, v katerih jc zakoreninjen čut časti. , . Ta človeška drama ie izpeljana in analizirana nenavadno mojstrsko. Značaji junakov »Kresne noči« bi 6e dali primerjati junakom kake Ajshilove drame. Kakor v dramah elevzinskega tragika so tudi tu značaji junakov začrtani v velikih potezah; predstavijo se vsi hkrati in ostanejo nespremenjeni od začetka do konca. Učinek je bolj v skupnosti kot v podrobnostih. Učinek je mogočen, veličasten, slovesen ter bralca zadivi in zajame.« Ocenjevalec nato poda obris dejanja in zaključuje z besedami, da pisatelj »z brezprimernim razumevanjem človeškega srca opiše ljubezen in sovraštvo, kakor ga čuti ljudstvo njegove zemlje, s tem da tragično dejanje preplete z ganljivimi primeri človeške dobrote, z odtenki čustev, z vonjem cvetlic in z jasnostjo barv in neba.« m. n. Tri umetnostne razstave v Gornji Italiji Tri gornjeitalijanska mesta so letos pripravila odlično organizirane, umetnostno-z.godovinsko izredno pomembne Tazstave. V Bresciji je razstava brescijanske slikarske šole zgodnje renesanse, Benetke so že tretjič predstavile enega izmed svojih največjih mojstrov. Veronesa, ki je sledil Tizianu in Tintorettu, v Milanu pa je razstavljeno življenjsko delo enega največjih veleumov Italije — Leo-naida de Vincija. Razstava v Bresciji obsega dela Foppe (cs 1430-1515), Fcrramole (ca 1480—1528), Savolda (1480—1518), Romanina (1484—1566) in Moretta (1498—1554), ki nam dajo jasno sliko o razvoju in stanju brescijanskega slikarstva v teku enega stoletja. Dela teh petih mojstrov, ki so v enem stoletju razvili dovolj močno lokalno posebnost, nas opravičujejo govoriti o lokalni Soli. Brescia, ki leži sredi Lombardije, jc v zgodovini zapadla nujno pod dve vplivni sieri, po,d Benetke, pod katerih vlado je nekaj časa spadala in pod vpliv srednje Italije in njenega najvažnejšega središča — Firenc. Oba ta dva vpliva se v brescijanskem slikarstvu drug drugega dopolnjujeta. Pod vplivom Benetk prične vreto naših slikarjev Foppa. Na začetku njegovega dela stoji tradicionalna oblika zgodnje renesančne oltarne podobe poliptit, ki ga slika v stilu neštetih beneških poliptitov, slik z zlatim ozadjem in togimi negibnimi figurami, ki le preočitno kažejo, da je njihova domovina bizantinsko ikonsko slikarstvo. Pod vplivom razvoja v Benetkah pa kmalu nadomesti polip-tik enotne podobe takozvanc *sacre conversazio-ne«, v kateri nekdaj v polja ločene figure stopijo v skupina Vzporedno s tem odpade nevtralno zlato ozadje in ga nadomesti krajina. Figure se znajdejo v resnični naravi in odslej naprej je naloga slikarjev, podati čim verjetnejše sožitje iigur in krajine. Istočasno pa pride v Brescijo tudi že vpliv iz srednje Italije, perspektiva s katero se že Foppa uspešno okoristi. Od njega mlajši Ferramola že osvoji krajino, ki pri njem ne igra več samo vlogo golega ozadja, ampak je glavni tema sliki. Najmočnejši mojster pa je Moretta, ki se je dvignil visoko nad povprečnost lokalne šole. Vse zgoraj nakazane momente jc, seveda pod zunanjimi vplivi, dalje razvijal. Idejo »sacTe conversazione« je pod vplivi Benečanov, Palme in predvsem Ra-ffaela razvil do reprezentativne nabožne podobe. Najprej je oisebe povezal v smiselno skupino, nato pa je iz enostavne slike ustvaril neko višjo kom-poziciio, ko je Madono dvignil na oblake in tako razdelil sliko na nebeško in zemsko slero. Pri tem se oprime tudi nove kompozicije, ki je predvsem zasluga srednje Italije, figure veže v zunanji lik trikotnika, in s tem doseže popolnejši izraz enote. Pod vplivom Benetk y: njegovo pojmovanje krajine, ki jo zajame v njenem razpoloženjskem elementu, kot je to že pred njim v Benetkah izvršil Giorgione. Iz Benetk izvira tudi njegov barvni razvoj. Sprva goji še čisto v smislu Benečanov topli zlati ton, ki ga pa kmalu zamenja s srebrnim, kar je za brescijansko slikarstvo značilno in po čemer se najbolj loči od benečanskega. Moretto sc je v svojem nadaljnem delu prisvojil dva važna momenta, od katerih dobi enega iz Benetk, drugega iz srednje Italije, s katerima je svoje figurne kompozicije oprostil vsakršne tradicionalne povezanosti. Pod vplivom Benetk razvije diagonalno kompozicijo, ki jo najprej odlično uporabi v .liki Savlove spreobrnitve, iz srednje Italije pa dobi pouk o začetku iluzionizma, slikanja z ozi-rom na določeno stališče, ki omogoča pravilni pogled na slike od spodaj. Začetnika iluzionizma sta Mantegna in predvsem Corrcgio, kateremu je kot prvemu uspelo pravilno poslikati kupolo v Parmi za pravilen pogled s stališča v cerkvi. Moretto se je iluzionističnega načina poslužil pri dekoraciji kapele v palači Martinengo Cesaresco, kjer je 10 preroških figur komponiral v okrogle odprtine padantivov tako, da imamo vtis, da te figure skozi odprta okrogla okna zro v prostor. Pri tem se je slikar zelo potrudil, kako bo vsako figuro drugače razgibal v kontrapostu, kar sc mu je dobro po.re-čilo. Vendar to zopet ni njegova iznajdba, ampak tiče za temi figurami Michelangelove postave. Pri Morettu se torej križajo različni vplivi, katere pa zna samostojno predelati in ustvari dela visoke umetniške vrednosti in nadpovprečnih lokalnih kvalitet. Romanino izvrJi popolen preobrat v lokalno posebnost. Tudi njemu se pozna beneški vpliv, vendar vsem njegovim figuram manjka beneška odličnost. Značilno zanj je, da se pri njem izgublja enotni srebrni ton, ki ga je razvil Moretto in da se poslužuje dvojne razsvetljave, ko dele slik pogreza v temo in druge pusti osvetljene. Se bolj je to posebnost gojil Savoldo in s tem načinom osvetljave povdarjal posamezne dele slik kot samostojne celote. Tudi pri Savoldu se nekdanji enotni ton zgubi, lokalna barva dobi zopet večjo vrednost, obenem pa je risba vedno bolj ostra in natančna in marsikatera njegovih figur pravtako učinkovala v sami risbi brez barve. V delu zadnjih dveh se torej prav lepo izraža provincializem, preko katerega sc je povzpel edino Moretto. To pa je bistvo provincialne umetnosti. Ona živi od zunanjih vplivov in le redki so, ki se v tem provincionalizmu povzpno do močnih osebnih ustvaritev. Brcsciansko slikarstvo nam v delih Moretta, Romanina in Savolda to prav lepo potrdi. • Glasovi o nas V zadnji številki »Meridiano di Roma« (od 25. junija t. I.), ki postaja vodilni slovstveni tednik objavlja Umberto Urbani dolg članek pod naslovm »11 piu orientale romanzo .sloveno«. Najbolj vzhodni slovenski roman). Uvodoma ugotavlja, kako se iz »Dom in Sveta« in iz »Ljubljanskega Zvona« izšli vsi predstavniki »cvetočega modernega slovenskega slovstva« Nato omenja »Modro Ptico«, list in založbo. ki je poleg številnih prevodov izdala že tudi par izvirnikov Omenja predvsem Gradnikove »Večne vrelce« in ga imenuje »poeta dali anima italo — slava« (pesnik z italijansko — slovensko — pesniško — dušo). V glavnem pa se člankar bavi s pisateljem Vladimirjem Bartolom in njegovim orijentalskim romanom »Alamut«. Nazivlja ga »belissimo«. Vprašuje se pa ali bo sin Sejdune zopet dobil vero v večne vrednote, kar se ne da storiti ne z omamili ne z vizijami umetno prirejenih rajskih vrtov. Ob koncu pripominja Urbani, da je Bartol ne glede na modroslovna razmotrivanja ustvaril veliko delo, za katero se že zanimajo nemški in angleški prevajalci ter celo kinematografske družbe. R. B. Češki prevod starozakonskih psalmor. — Msgr. dr. Josef Heger, profesor bibličnih in orientalnih znanosti na Karlovi univerzi v Pragi, si je postavil med drugim nalogo, da ritmično prestavi v češčino vse pesniške knjige Starega zakona. Več let se je pripravljal na to z natančnim filološkim kakor tudi biblijskim študijem ter je prestavil najprej v brnen-skem časopisu »Akord« knjigo »Job«, nato Izajijo ter Jeremijcve žalo/stinke kakor tudi prevod Salomonove Velike pesmi. To vrsto filološko natančnih a pesniško visokovrednih prevodov je zdaj zaključil z lepim prevodom starozakonskih psalmov, ki jih je francoski pesnik Paul Claudel imenoval najmočnejšo in najpopolnejšo poezijo, ki je bila kdaj-koli napisana. Teh 150 psalmov je prevedel prof. Heger tako mojstrsko, da kritiki imenujejo njegovo dejanje resnično za mejnik v prevodih iz starega zakona. Belgrajska državna tiskarna, ki zadnji čas silno aktivno posega na področje izdajanja čisto književnih del (za 550 letnico bitke na Kosovu bo razdala prebivalstvu na Kosovu 20.000 izvodov knjig kosovskih epskih narodnih pesmi!), je začela izdajati tudi mladinska dela (prevode) v zelo prijetni izdaji. Pred dobrim tednom je izšla znana »Bibi« Karin Michaelis, ki jo imamo prevedeno tudi Slovenci, pravkar pa je v isti izdaji izšlo (že tretje) Kastnerjevo delo »35. maj«. Srb Ljubomir Durkovič-Jakšič je izdal v Varšavi obsežno delo »P e t a r II. Petrovič Njegoš«, v katerem se predvsem peča z Njegoševo politično delavnostjo in zlasti z zunanjo politiko Črne gore tistega časa. V tem oziru knjiga prinaša marsikaj novega, zlasti zato, ker je pisec imel vpogled v doslej še neznane poljske vire (zveza Njegoša s poljsko emigracijo v Franciji!). Delo, ki je bilo pisano kot doktorska disertacija (1937) za varšavsko univerzo, je zanimivo tudi zato, ker prinaša več doslej manj znanih Njegoševih slik. Pri »Hemusu« v Sofiji je kritik in zgodovinar M. Arnaudov izdal obsežno monografijo o Ivanu Vazo v u. Prav tako moram omeniti, da so Bolgari dobili v njegovi redakciji novo izdajo Vazovljevih izbranih del v 12. knjigah. Tornado sc bliža V Ameriki, južno od mesta Anoke, se je spretnemu fotografu posrečilo ujeti posnetek bližajočega se tornada, ki je prihrumcl nad mesto in ubil 9 liudi Znani ameriški letalec polkovnik LindbeTgh, ki fe prvi preletel Atlantski ocean, je zdaj v ameriški državni letalski službi. Slika je posneta na letališču Mofiet pri San Joseju v Kaliforniji. Velike skrbi observatorijev. Uganka Marsa Posebno pažnjo zasluži padec meteorja v državi Obregon (Portland) dne 2. julija 1939. Ta dogodek naravnost izpričuje, kako Mars vpliva na meteorje. Za zdaj 6e je vreme nekam umirilo, dasi so na površju velika motenja 6onca. A proti koncu julija bo vreme 6pet motenj vprav po vplivu Marsa. Ker bo 31. julija polna luna zavila v gravitacijsko črto nad Marsom—Zemljo—Soncem, 6e bo ie več meteorjev obrnite proti Soncu. Ob tej priliki se lahko dotaknemo uganke, ki jo nam Mars še zmeraj zastavlja glede na bivanje vode in zraka. Če vsebuje Mars vodo v tekoči obliki, če je obdan z ozračjem zadostne gostote, potem so dani tudi najvažnejši pogoji, da jc omogočeno na Marsu življenje, kakršno je na zemlji. Pri tem imajo seveda velik pomen tako zvani Marsovi kanali, ki jih je bil Schiaparelli, milanski astronom, odkril 1. 1877. Dandanes vemo, da 6o te temne črte in geometrijske oblike, po spremembi daljnoglednih odprtin, zdaj bolj široki zdaj bolj ozki; če jih gledamo z modernimi teleskopi, jih sploh ni več videti. Če se bo v nedeljo, 23. julija 1939, Mars spet na najbližjo točko približal naši Zemlji, kakor je bilo to v letih 1892, 1909 in 1924. tedaj je pričakovati, da bodo veliki observatoriji dognali spet kaj novega glede na Marsovo površino. Vendar nikar ne pričakujmo, da bo s tem že do dna rešena uganka tega rdeče blestečega se, čudovitega planeta. Kako močna je fašistična milica Razne organizacije »črnih srajc« imajo po najnovejših podatkih 722.000 miličnikov, od teh skoraj 50.000 navadnih miličnih vojakov. Ti 60 večidel vpoklicani samo za večerno službovanje in na kratke vaje, v času vojne preimejo vpoklice v tiste dele armade, v katerih so prej službovali. Med posebnimi organizacijami miličnikov je: protiletalska obramba z 90.000 miličniki; železniška milica, ki ima 30.000 članov in univerzitetna milica s 23 000 miličniki. Drugi posebnostni oddelki so še obmejni, pristaniški, gozdarski, poštni in cestni miličniki. K »prostovoljni milici za varnost naroda« spada tudi 200 »ducejevih mušketirjev« (Moschettieri del Duce), to je elitna četa, ki izvaja sprejemnostne in reprezentacijske službe in osebno spremstvo; sestavljena je iz izbranih ljudi, ki imajo večidel častniški čin. ŠPORT Letošnje motodirke na Ljubelj Že vse letošnje leto kroži med našimi športniki in prijatelji motociklističnega športa vest, da je mednarodna motociklistična federacija FfCM v Londonu uvrstila tradicijonalno vsakoletno ljubeljsko dirko v svoj športni koledar in ji priznala naslov »mednarodne dirke«. Naslov »mednarodne« prireditve so nosile ljubeljske dirke že tudi doslej, vendar je ta prišel le odtod, da so se dirk udeleževali nekateri inozemski tekmovalci — kot gostje. Letos je pa stvar drugačna. Na svojem zadnjem letnem kongresu v Parizu je bila naša država oz. naša motozveza kralj. Jugoslavije ponovno sprejeta za rednega člana FICM. Kot redni član ima tako naša zveza pravico tudi na tri mednarodne termine, torej tri dneve v evropskem motošportnem koledarju, ki jih more okupirati tako, da se v teh dnevih ne more nikjer v Evropi vršiti istočasno še kaka druga mednarodna motošportna prireditev. Naša motozveza je te termine uporabila za prireditve, za katere je mogla že vnaprej računati, da bodo izvedene na zadostni višini in je določila: Ljubeljsko dirko, ki jo more izvesti Motoklub Ilirija, druga je dirkališčna dirka I. hrv. motokluba v Zagrebu, a tretja je cestna krožna dirka pri Sv. Nedelji v Zagrebu, ki bi se morala vršiti že 11. junija, a je bila odpovedana in preložena na 3. september. Tako bo torej letošnja ljubeljska dirka prva mednarodna motociklistična prireditev v naši državi. Motoklub Ilirija je pravočasno občutil, kako veliko in težko nalogo je s tem prevzel in s to zavestjo se je tudi lotil dela. 2e sam razpis letošnje ljubeljske dirke so Ilirijani izdali naravnost velikopotezno v zelo okusni obliki v štirih jezikih. Razpis je že razposlan na vse športne in turistične organizacije Evrope in labko smo prepričani, da bo že ta povsod napravil najboljši vtis. Nemško moštvo za Davisov pokal Koncem meseca se srečajo naši teniški igralci z nemškimi v Zagrebu v evropski finalni borbi za Davisov pokal. Oglejmo si natančneje nemške nasprotnike, ki bodo nastopili v Zagrebu napram našim. Henner Henkel, prvi na nemški lestvici med tenis igralci se je rodil 9. oktobra 1915. Iz Erfurta, kjer je začel igrati tenis, je prišel v Berlin leta 1928. Tenis igra od leta 1922. Je član »Lawn tenis Turnier klub rot-weiss. V letu 1932 in 1933 jen zmagal v singlu in doublti na juniorskem prvenstvu Nemč ije. Leta 1932 je bil na 31. mestu v Nemčiji, naslednje leto ie prišel že na šesto mesto in od leta 1934 je samo von Cramm boljši od njega v državi. Leta 1935 je dosegel celo vrsto mednarodnih uspehov. V tekmovanju za Davisov pokal je premagal Mac Gratha in Grawforda, nato grofa Bawarovskega, von Mctaxa, Palado, Tloczynskega in Hebda, je zmagal v doublu Nemčije s v. Cram-mom ter v mixed doublu s Cilli Aussem. Leta 1936 je na 9 mestu svetovne teniške liste. Naslednje leto je bil že na tretjem mestu svetovne liste, je dobil dalje prvenstvo Francoske v singlu in doublu s v. Crammom, narodno in mednarodno prvenstvo Nemčije v singlu. prvenstvo Amerike, Avstralije in Egipta itd. Leta 1938 je igral nekoliko sla-beje zaradi obolenja desnice, a je vendar zmagal v prvenstvu Nemčije v singlu ter jc zmagal nad raznimi nevarnimi nasprotniki. Leta 1938 sodeluje v tekmovanju za pokal kralja Gustava Švedskega, je premagal Punčeca na rivijeri ter Kukuljeviča v Wimbledonu. Roderich Menzel zaenkrat še ni v nemški lestvici. Rojen je 13. aprila 1907 leta v Reichenber-gn, kjer ja začel igrati tenis leta 1921. Leta 1925 6e ie preselil v Prago, leta 1931 je odšel v Berlin a se je naslednjega leta zopet vrnil v Prago. Od leta 1931 je član berlinskega LTTC »Rot-Weiss«, Še v letu 1926 je premagal Kehrlinga in od leta 1929 do leta 1938 je bil na čelu češkoslova škega tenisa. Prvak Češkoslovaške je bil od leta 1933 do leta 1938. Zmagal je za prvenstvo Nemčije leta 1931. Naslednje leto je bil tretji na francoskem prvenstvu v Parizu, je premagal Perryja, Jiro Sato, v. Cramma ter Cravvforda. Leta 1933 je postal mednarodni prvak Jugoslavije in Madžarske. Leta 1934 je bil na sedmem mestu svetovne teniške liste, katero mesto je obdržal tudi leta 1937 in 1938. Istega leta je bil drugi v Parizu v singlu in tretji v doublu tako v Parizu kakor v Wimbledonu in drugi v ameriškem prvenstvu v mixcd-doublu. Med drugimi je premagal Punčeca, Henkela, Mac Gratha itd. Leta 1939 je zmagal v prvenstvu Nemčije v zaprtem prostoru ter je igral prvikrat v nemškem moštvu v tekmovanju za pokal švedskega kralja. Bavi se z novinarstvom ter sodeluje pri nemških, ameriških, avstralskih in egiptovskih časopisih. Izdajal je list »Tennisbuehne« in je napisal nekoliko knjig o tenisu, ki so imele lep uspeh pri čita-teljih Georg von Metaxa ie drugi na nemški listi najboljših teni6 igralcev. Rojen je na Dunaju 7. oktobra 1914. Tenis igra od leta 1925. Leta 1932 je bil drugi pri juniorskem prvenstvu Nemčije. Od leta 1933 stalno sodeluje na avstrijskih in inozemskih turnirjih ter ie enaindvajsetkrat zastopal Avstrijo na meddržavnih tekmah. Premagal je veliko število znanih igralcev. Leta 1937 je bil na prvem mestu avstrijske tabele tenis igralcev. Leta 1938 je mnogo doprinesel s 6voja izvrstno igro k zmagi Nemčije proti Franciji in Jugoslaviji v evropski coni za Davisov pokal. Istega leta je bil s Henke-lom drugi v doublu v Wimbledonu. Je član LTTC »Rot-Weiss«. Roli Goenfert je rojen leta 1916 v Nurnber-gu a živi v Berlinu. Leta 1937 je bil na sedmem mestu v Nemčiji. Doslej je igral meddržavne tekme proti Italiji, Švedski in Poljski. V letu 1937 je premagal Mitiča in druge Njegova izvrstna igra v tej sezoni ter veliki odpor, katerega je prožil v. Metaxi, 60 mu omogočili sodelovanje v nemškem moštvu za Davisov pokal. ZFO Nastop naših mednarodnih tekmovalcev na Stadionu V nedeljo, 23. L m. ob 4. uri popoldne. Mednarodna telovadna vrsta nastopi na orodju, v prosti vaji ter v teku na 100 m. Zanimivo bo zlasti tekmovanje v poljubnih orodnih vajah in v poljubni prosti vaji, v katerih nam bodo pokazali tekmovalci sodobno vrhunško telovadbo in vaje, s katerimi bodo nastopili v Belgiji. V katol. telovadni in športni zvezi, ki ima svoj sedež v Paruu, so včlanjene močne organizacije, ki so na telovadnem in športnem polju na visoki stonnji. Zato bo v Liegeu zelo ostra borba za prva mesta. V nedeljo nastopijo na stadimu tudi lahkoatleti ZFO. Zato pozivamo naslednie atlete, da se sijjurno udeleže tega tekmovania: Burja A., Bratož H.. Doli-nar Z., prof. Dobovšek M., F.iman St., Erman F., Furman S., Gunde .M., Jerman S., Klinar T., Lebinger H., Lončarič Rado. Merala R., Mravlje Fr., Potočnik Č., Potokar R„ Smrdel O., Strupi J., Zupančič S., Žga-lin F. Poleg reprezentance in omenjenih atletov naj startajo na tem teknovanju tudi ostali atleti. Smrdel in Zupančič naj prineseta skakalne palice seboj. Opozarjamo aktivno članstvo, ki nima prilike videti naših mednarodnih tekmovalcev, da se jih v nedeljo ogleda. Vstopnina: sedeži 5 din, stojišče 2 din. To je varstvena znamka ta Sonefml ki trajno odpravi vse slabe posledice potenja (zopern duh, razjedanje l:ože in tkanin, tvorbo kurjih očes, otišancev itd.) Gospod DOBERLE M. iz Ljubljane piše: » ... . Navzlic skrbni negi nog je potenje napredovalo tako, da sem strašno trpel pri svojem poklicu. Poslužil sem se Vašega praška, ki mi je čudovito pomagal. Vsakomur priporočam zoper potenje nog Vaše sredstvo »SANOPED«, ki je v resnici učinkovito.« Zahtevajte ..SANOPED" v vseh specijalnih trgovinah Glavna zaloga za Jugoslavijo: drogerija M. JANCIGAJ, Ljubljana, Krekov trg 10 700 letnica minoritshega samostana v Ptuju 5.f 6. in 7. avgusta Knjno obvestilo za mladinski dan Vse, ki prirejate skupine za naš mladinski 'dan 5. avgusta, vljudno prosimo, da bi nam sporočili: 1. Ali se pripeljete z vlaikoin, avtom, vozni ali pridete peš in kdalj? 2. Koliko udeležencev bo štela Vaša skupina in kaj l>o predstavljala? S. Koliko od teh računa na kosilo v gostilni? — S temi podatki nam boste delo mnogo olajšali; obenem pa dobimo pregled čez celoto in bomo mogli sestaviti spored sprevoda, ki naj bo ena najlepših točk mladinskega dne. Prehrana! Za hrano bo v Ptuju dovoljno poskrbljeno. Kdor ne bo prinesel s seboj, jo ho dobil v Ptuju, okusno, obilno in dnevnim cenam primerno hrano. Tudi za jedila po izbiri Ik> v v»eh gostilnah poskrbljeno po nizkah cenah. Cena kosil je: zakuhana juha 1.50 din, zakuhana juha z mesom 3din, majhno kosilo: juha, meso. dve prikuhi 6 din. Kosila v gostilni se morajo javiti prehranjevalnemu odseku najdalje do 1. avgusta! V splošnem bo jamčil prehranjevalni odsek za točno prehrano le onim udeležencem, ki bodo hrano naprej naročili. V tem primeru bodo izdane posebne prehranjevalne nakaznice z navedbo gostilne, kjer bo hrana zanje pripravljena. , , __, Igra >Kuga< bo predvajana tudi za otroke! Obenem Vas obveščamo, da bomo tudi otrokom predvajali veličastno skupinsko igro »Kuga« od D. Petančiča 5. avgusta ob 2 popoldne oziroma po blagoslovu; zato odpade priprava za popoldansko akademijo. • Ljudsko petje. Ponovno prosimo, da vadite mladino v petju za ljudsko petje pri škofovi maši za otroke. Pele se bodo pesmi: »Jezus male k sebi kliiče«, »Lepa si, lepa roža Marija«, »Ponižno tukaj poklekninio«, »O Marija moje želje«, »Je angel Gospodov« iu »Najsvetejši Tebe počastiti«. Gg. voditeljem »Križarjev« in »Klaric«! Za proslavo 700 letnice samostana bi bile zelo primerne prav Vaše skupine, ki so Frančiškove skupine. PTosimo, da bi Vaše skupine nastopile v popoldanskem sprevodu v enotnih oblekah. Za te se prav posebej zanimamo in si jih želimo čiim več! Zato vljudno prosimo gg. voditelje, da bi se udeležile naše proslave. Tudi za te nam sporočite število, čas prihoda, koliko jih hoče sikupno kosilo, kakor je zgoraj omenjeno. Problemi alkoholizma na učiteljskem tečaju Ljubljana, 19. julija. Za 4 dni so določena predavanja o problemih alkoholizma na učiteljskem tečaju, p katerem snjo že poročali. V torek so bila štiri predavanja zdravstvene sekcije Lige proti alkoholizmu. Predavali so dir. Drž. higienskega zavoda dr. Ivo I'i r c o življenjski bilanci Slovenije z ozirom na alkoholizem; univ. doc. dr. Bogdan Škerlj o vplivu alkohola na dednost in manjvrednost otrok; primarij dr. J. Marinčič o alkoholizmu in duševnih boleznih; naposled šolski, upr. g. V. J a god i č o vplivu alkohola na pokvarjenost in zločinstvenost mladine. Udeleženci tečaja so z največjo pozornostjo sledili vsem predavanjem. Pri debatah o vseh omenjenih problemih pa so pokazali mnogi veliko globokega smisla za praktično delo proti alkoholizmu in so podali prav zanimive, uvaževanja vredne iniciativne predloge. V torek po|>oldne, ker so nastale tehnične ovire, je odpadel poučen izlet v bolnišnico za duševno bolne na Studencu, zato so tečajniki obiskali šolsko polikliniko in nato še najvzornejšo, najmoderneje urejeno ekonomijo usmiljenih sester v Mestnem logu, kjer je tudi šola za duševno omejene otroke. Vsi so občudovali moderne naprave racionalnega kmetijstva in živinoreje. V sredo popoldne so 6e nadaljevala predavanja o alkoholizmu z ozirom na naše gospodarstvo in socialno politiko. Referent kmetijskega oddelka banske uprave g. VI. K u r e t je podal prav izčrpno in jedrnato poročilo o slovenskem alkoholnem gospodarstvu. Treba je omejiti in zajeziti alkoholizem, to s tem, da se zmanjša število trt-samorodnic, da se odstrani žganjekuha, da se uvede strožja kontrola nad vsemi, v Slovenijo uvoženimi vini in da se izboljšajo vrste grozdja. Šolski nadzornik v p. g. Andrej Š k u 1 j je podal prav zanimive podatke o našem sadjarstvu, o izvozu sadja in o uporabi sadja doma. Tajnik 1)Z g. Filip Uratnik je poročal o potrošnji alkohola v delavskih družinah; član ban. sveta : g. Jože Rozman pa o viničarskem vprašanju. Popoldne so tečajniki napravili izlet v Lukoviro pri Brdu, da so si ogledali vse naprave tamoš-njega Zdravstvenega doma. Vodil jih je dir. Hig. zavoda dr. Ivo Pire. Obilo poučnega, sistematično zbranega gradiva o alkoholizmu je bilo nanizanega že na predavanjih teh treh dni. I)r. Ivo Pire je podal na pr. za naše zdravstvene in socialne prilike uničujočo bilanco Slovenije v pogledu umrljivosti. Ugotovil je resno in s statističnimi podatki, da umrljivost pri nas splošno hudo narašča po vinorodnih krajih, nasprotno drugod, kakor na pr. na Gorenjskem, umrljivost pada. Umrljivost je največja v brežiškem, ptujskem in mariborskem okr. Tu je veliko števiol slučajev nasilne smrti (umori in uboji). Splošno pride v Sloveniji kot celoti na 1000 prebivalcev 9.8% primerov nasilne smrti, v brežiškem okraju samem pa na 1000 prebivalcev kar 27%. Tudi nesreč in nezgod je največ v vinorodnih krajih, nato pa v industrijskih centrih. Glede industrijskih krajev je treba omeniti, da pride tam največ nesreč in nezgod na delavce, doma iz vinorodnih krajev. Ako objektivno gledamo statistiko, je rodna sila največja v vinorodnih krajih, toda vitalni indeks je tam najnižji, ker je umrljivost oseb v starosti do 1 lela izredno velika. * Moj možni mogel verjeti svojim očem!" izjavlja gospa GabyWagner, • PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA. EVO.KAKO SEM TO DOSEGLA." Fotografija gospe Wagner pred vporabe nove kreme za kožo Tokalon z Blocelom. "TMl se ml res kakor čudež«, to so bile ^ Vladkove besede. Se pred dvema me-secima sem Imela brazde in gube na čelu. okrog oči ln ust — Imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divljo moji jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, naj kakor Jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Biocelom. Nekatera so se mi posmehovale, dokler niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor 6om jaz.« Fotografija gospe Wagner, ki kale pral«* netljlvo izpremembo v nekaj tednih. Vporabljajte za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon, ki vsebuje Blocel, Iznajdbo znamenitega dunajsk^a vseučlliškega profesorja. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen Iz kože mladih živali — enak je dragocenim ln prlrodnlm hranilnim elementom v Vaši lastni koži. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo Jasno ln gladko ter jo očisti od zajedalcev In razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, ali pa se denar vrne. izžrebanih številk I, loterije prostovoljne gasilske čete v Šmarju pri Jelšah z dne 16. julija 1939 — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice. 72 3732 5223 8344 12676 15408 18972 21067 24444 27126 113 3405 5304 8130 12755 15007 18724 21140 24630 27718 391 3678 5650 8992 12939 15935 18012 22803 24622 27976 735 3105 5979 9294 12785 16647 18683 22804 25703 28375 765 3331 5852 9203 12616 16571 19209 '22187 25041 28344 tl82 3199 6271 9242 13180 16617 19164 22302 25618 28298 1433 3515 6656 9953 13224 16272 19534 22937 25729 28583 1748 3873 6186 9617 13160 16658 19407 22461 25321 28288 1759 3213 6203 9307 13099 16732 19873 22209 26018 28467 1504 3167 6679 9002 13625 16508 19736 22438 26033 28858 1507 4101 6123 9549 13674 16804 19264 23728 26956 28917 1389 4282 6064 10152 13395 16354 20009 23945 26493 28429 2056 4182 6570 10467 13697 16694 20922 23902 26180 28750 2842 4124 6956 10647 13585 17902 20655 23647 26899 29593 2653 4558 7325 10088 14181 17009 20954 23465 26730 29287 2608 4522 7831 11248 14866 17335 20636 24306 26729 29560 2532 4474 7560 11951 14120 17893 21535 24830 26266 29922 2558 4456 7860 11627 14276 17274 21612 24736 26623 2782 5393 7904 11503 14658 17637 21406 24387 27272 2399 5825 8838 12560 14061 18674 21238 24456 27771 2974 5011 8490 12130 14514 18048 21323 24647 27789 3786 5571 8734 12836 15715 18899 21267 24749 27604 Darujte za kongres Kristusa Kralja SLEPEC oo Detektivska povest »Le oglejva si še enkrat eorpora delicti,« je dejal in me prijel za roko. Odšla sva v predsobo ter pokimala stražniku, ki je 6tražil pri vratih. On se je prav malo menil za naju, kajti z iztegnjenim vratom in osupnjeni-mi očrni je skušal ujeti na uho dokazovanje, ki ga je tedaj podajal veliki detektiv iz Yarda. McNab je malone planil k palici in jo 'jel preiskovali vsevprek, zgoraj in spodaj. Palica se je tresla v njegovih rokah. »Slišali ste me trditi, da je bila soba v temi, ko so okrvavljene roke napravile odtise na tisti steni?« je vprašal in glas se mu je tresel spričo pridušenega razburjenja. »Da, sem. Pa ete se, kajpada, motili, kajti soba jo bila žarko razsvetljena, ko sem stopil vanjo.« On je odločno odkimal. »Pa se le nisem motil, dečko. Vidite tole palico? Dobro j* poglejte, pa mi povejte, kaj mislite O njej.c Vzel sem palico ter jo jel zbliza ogledovati. »Opišite jo,« mi je ukazal. »To je navadna, cenena, težka hrastova palica. Tzvzemši, da jo ije moral rabiti kakšen zelo velik fclovek, se ne razlikuje od drugih palic take vrste,« sem odvrnil, radoveden in začuden, kajti pričakoval sem nekaj velikega. »Pa ee le razlikuje. Glejte! Postavite jo pokonci, kakor da bi hodili. Vidite, da jc njen podplat obrabljen proti tistemu koncu, ki ga imenujete peta? A palica, ki bi jo rabili vi, bi bila lahko obrabljena na strani, ki je bližja vaši desni no«. Ker ste desničar, bi se palica prej ali slej obrabila na najbližjem stranskem robu. Podobno U se pri levičarju obrabila proti njegovi levi nogi. Kajti nihče ni drži palice povsem navpično; vedno je bližja njegovemu boku kakor pa njegovim čevljem.« »Ampak tukaj ni ne prvo no drugo,« sem ga prekinil in obrnil palico navzgor. »Obrabljena je, zelo obrabljena, toda ne ob straneh, marveč ravno čez peto « »Točno. Rekel sem, da je tisti človek napravil svoje grozno delo v temi. in imel sem prav. Res je tako. Ta palira to dokazuje.« Menise je zdelo, da je McNab pri vsem svojem odločnem glasu izgubil glavo. Zaskrbljeno sem ga gledal, ko je ogledoval nesrečno palico, ki je bila zdaj spet v njegovih rokah. Na obrazu mu je igral izraz velikega veselja. Prav zares, podoben je bil profesorju, ki spoštljivo prevrača v roki telesce kakšnega neznatnega, toda nenavadnega žužka. Nisem vedel, kaj mi je sklepati i/, tega. Bil je trenutek, v kakršnem ti je misel kakor odrevenela. Na um mi je prišel nejasen spomin na Mojzesa in palico, ki se je spremenila v kačo. Tedaj pa se je McNab ozrl kvišku in začel govoriti vprav kakor profesor, ko začne svoje predavanje. »Tukaj,« je dejal, »imamo dokaz za veljavnost logične metode. Navzlic Snargrovljevemu utemeljevanju tega primera in navzlic vašemu zaupnemu pomožnemu pričevanju le nisem mogel verjeti. da je bila soba razsvetljena, ko so bili narejeni na tisti steni krvavi madeži. Ne, nisem mogel verjeti tega. Tako početje se mi je zdelo nesmiselno. In vsako dejanje ima kakšen smisel, ki ga moremo izslediti v čem drugem. Tako sem za nagrado za svojo vernost prišel do presenetljive resnice.« Blaznel jo kakor kakšen zakrknjen profesor z dolgim vratom. »Ne razumem, kako bi vam mogla ta palica kaj povedati,« sem rekel, da bi ga bil izpodbudil k nadaljevanju. »Ne? No, to bo zadevo čisto spremenilo. Ču-de-n človek, zares! Toda vrv je, rekel bi, že zadrgnjena okoli njegovega vratu.« Položil je palico nazaj na mizo in se, kakor jo bilo videti, prebudil iz svojega zamaknjenja. »Takoj moram videti Mathesona,« je dejal z drugačnim glasom. »Treba bo denarja — mnogo denarja. Toda, moj Bog, to bo nekaj donosnega za irjegov list! To je zadeva, ki bo napravila hrup v svetu, Chance!« Začel se je odpravljati proti vratom. Zaustavil sem ga, kajti bil sem že zadosti radoveden. »Povejte mi kaj več,^: sem ga silil. Toda on se me je otresel. »Butec! Nejevernež! Saj imate vse, pred oSmi. Če ne morete razumeti, bo čakanje prav primerna kazen za vas.« Spet setn ga prijel za suknjič. Toda on se mi je iztrgal. »Ne, ne! Matheoom mora biti prvi, ki bo to zvedel.« Nato je skoraj stekel proti vratom. XII. Toda če ne hi bilo stražnika, ki je pazil na »eorpora delicti«, bi bil ujel McNaba, še preden je prišel do vznožja stopnic. Kajti prav nič me ni bila volja jiodvreči se kazni čakanja, da bi bil zvedel za njegovo presenetljivo odkritje. Za njegovo mučno odklonitev, da bi mi bil [»ovedal, sem se imel zahvaliti pričevanju, ki ecm ga bil pravkar podal in ki je slučajno podprlo Snargw Ijevo teorijo. Toda stražnik pri vratih me je zaustavil. Opozorjen na pomen svmje dolžnosti, mogel bi reči, ko je McNab planil mimo njega, se ie vznemiril in me pridržal. dokler ni preštel in pregledal vseh razpostavljenih predmetov. To ni zahtevalo po-ebno mnogo časa, ampak v trenutku, ko je dokončal in ee popraskal po glavi nad predmeti, je bil McNab že izven dosega. Ko sem prišel v pisarno, sem zvedel, da ie McNab za zaprtimi vrati pri Mathesonu že celih dvajset minut. To. sem si mislil, je že napravilo križ čez mojo priložnost, da bi zvedel kaj več. Ma- theson je gotovo naročil McNabu, da ne sme ničesar povedali. Toda ko sem se že ravno hotel vdati svojemu položaju, je ostro zabrnel šefov telefon in prišel je nalog, naj me takoj odpravijo k njemu, kakor hilro bom prišel v pisarno. Ko sem vstopil, sem našel Mathesona za mizo, sklonjenega in zamišljenega, po čemer sem ga tako dobro poznal. McNab je stal na ognjiščni preprogi, ko je bil že po vsem videzu končal svoje pripo\e-dovanje, in se je igral s cigareto. Mathesonu, za ralliko od McNaba, ni bilo prav nič do bistroumnih izsledkov v kakšnem kriminalnem primeru, a McNabu. za razliko od Matheso ^ ni bilo nič do tega. ali bo kakšen zločin zbudil veliko zanimanje za njegov list ali ne. Zato sein vedel, da me ni fiokliral McNab. marveč moj šef. da bi so tako mogel prepričali, ali je zadeva vredna Recordo-vega denarja. In to mi je odkrilo dve reči. Prvič, ker mi je bila že znana Malhesonova želja, 0) Dan se je že nagibal in sonce je stalo že za drevjem. Minilo je teden dni, od kar so se palčki odpravili na pot. Na omenjenem kraju, kjer se naj zopet snidejo, je ves utrujen in izmučen sedel gospodar palčkov Petorčkov. >Toliko sem prehodil in toliko povpraševal za Kukico, pa vse zastonj,« je godrnjal. (51) In že se je približeval počasnih korakov Sredinček. »Povpraševal sem rože in ptice, toda ničesar nisem izvedel,« se je opravičeval in tiho prisedel k bratcu. Mali oglasi V malih orlanth velja Tinka beseda I din; tenltovanjakt oirlasl t din Debelo tiskane naslovne besede «r računajo dToJno. Najmanj«! tnrsck ta mali oglaa din. - Mali • elaal ae plačujejo takoj pri naročilu. • Prt oglasih reklamnega inafaja »r ratuna enoknlnnska. 3 mm visoka »elitna »rstlra po I din. • Za plamene odgovore (led* malih oglasov treba priložiti znamko. Službe iičejo Oskrbnik a večletno prakso, Išče službo na večjem posestvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11673. Dekle ki Je služIla pri zdravniku, želi Blužbo pri zdravniku na deželi. Ponudbe upravi pod št. 11630. ISlužbodobe Spretno modistko sprejme salon Ivanka S t e r g a r, Stritarjeva 9. Več natakarjev jelonoS, sprejme za časa kongresa Kristusa Kralja (25.—30. Julija). Restavracija Union, Ljubljana. Kravar! Na večjem posestvu blizu Ljubljane sprejmemo poštenega, treznega, pridnega in zanesljivega kra-varja. Plača 250 din na mesec in oskrba. Nastop službe konec meseca. — Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Priden kravar« št. 11691. Graverskega pomočnika mlajšega, za priučltev spcclelnega posla — Išče tekstilna tvornlra v Mariboru. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor, pod »Gravtcrskl učenec«. Perfektno kuharico z večletnimi Izpričevali v dobri, večji gosposki hiši, sprejmem takoj aH 1. septembra. Ponudbe s prepisi Izpričeval na upr. »Slovenca« pod značko »Zdrava« st. 11714. Oskrbnik-kmetovalec z ženo se sprejme na kompletno posestvo na Dolenjskem. Pogoj dober sadjar, živinorejec, vinogradnik ln gospodar. Ponudbe z navedbo dosedanjega dola Je poslati na upravi »Slov « pod »Pošten oskrbnik« št. 11690. Inžinirja aH absolventa srednje tehnične šole, samostojnega v napeljevanju Instalacije centralne kurjave in zdravstvenega poslovanja, Iščemo za takojšnji nastop. Samo re-flektantl z dolgoletno prakso, naj stavijo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in referencami na Hačič d. d., Zagreb, Vlaška 73 a. b Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je zapustil po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, naš ljubljeni oče, gospod Janez špeh mestni delavec v pokoju. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 20. julija, ob pol 5. izpred splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 19. julija 1939. Žalujoči: Ivanka. Minka, Anira. hčerke, Anton Peternel, zet, Zvonko, vnuk. čevljarskega pomočnika mlajšega, Izurjenega za stalno delo, sprejme takoj Zorman, ltuše. Zanesljivo gospodinjo ki se razume na vsa hlft-n« dela, zna kuhati In šivati ter se razume tudi na zelenjadnl, sadni ln cvetllnčl vrt In na kokoš-jerejo — sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zdrava« št. 11714. I Automofor i Avtomobil »Opel.-Olimpia, kabrlolet ugodno naprodaj. Vprašati pri Splošni trgovski d. z o. z., Tyrševa c 33, Javna skladišča. (f) ESEEED Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) Ksllolltni tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tyrševa c. 36 a Telefon 27-16 - Brzojavi: MATERIAL I Radio Radioaparat I Trgovska hiša velika, dvonadstropna, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali ln veliki mi skladišči naprodaj. . Ponudbe na podr. »Slov.« Celje pod »Kapital« 11660 Hiša na Bledu v najboljšem stanju, obstoječa lz 6 sob, kuhinje, drvarnice, vrta, vodovoda ln elektrike - zaradi od-potovanja ugodno naprodaj. — Gabriel Rus, Bled, Krekova cesta 163. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. e, telefon 87-83, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih tn stanovanjskih hiš ln vil. • Pooblaščeni graditelj tn eod-nt cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Hranilne knjižice 3"/* obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova «0 Razno Brezplačen zavitek »Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za atroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah ln drogerljah originalni karton 33 din. ODDAJO: Podstrešno sobo z kuhinjo oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod 11688. 4pa#a otomane, žične vložke, riwOlOW zavese, odeje, linolej, preproge, otroške vozičke kupite najceneje pri ..OBNOV A" F. Novak, Jur