GLASILO SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.

LETO XXII. V LJUBLJANI, 15. SEPTEMBRA 1919. ŠTEV. 9.

Na pomoč čebelarstvu.

je vpeljano! moderno čebelarstvo: marsi¬
kdo, posebno če nima gmotnih sredstev,
bo prisiljen, poseči po nekdanjem barbar¬
skem sredstvu, da bode čebele raje uničil
sam, namesto da bi jih pustil počasi umirati
od gladu. Posebno žalostno bode s čebe¬
larstvom na kmetih, in opravičeno smemo
trditi, da bode kmetsko čebelarstvo! v
mnogih krajih popolnoma uničeno, ako se
ne oskrbi pravočasno- izdatno pomoč.

Da bi bila propast čebelarstva, ka¬
kršna se nam obeta za prihodnjo zimo,
velikanska škoda za naše narodno gospo¬
darstvo, je pač vsakomur jasno. Ta škoda
bo tem večja, ker se je število panjev vsled
tega, da je bilo toliko čebelarjev leta in
leta v vojni in so bile živalice v mnogih
slučajih pripuščene same sebi, že itak
prav zelo skrčilo. Opravičen je t-oiraj naš
klic: Na pomoč čebelarstvu, dokler je še
čas! Naši narodni zastopniki, naše ikmej-
tijsko poverjeništvo, katero gotovo tudi
upošteva važnost te panoge za narodno
gospodarstvo, naj takoj,  posebej naj
bode še naglašeno takoj,  ako se ni
morda že zgodilo, ukrene vse potrebno,
da se nakaže za jesensko pitanje pravo¬
časno dovoljna množina sladkorja, — ne
kofetarcam, ampak čebelarjem!

Priznamo radi in hvaležno, da so me¬
rodajni činitelji oskrbeli v pretečeni spo¬
mladi za čebele precejšnjo množino slad¬
korja. Ampak ta sladkor je došel prepozno

Letošnje leto je za čebelarstvo v prav
mnogih krajih naravnost katastrofalno.
Letošnji veliki traven bomo pomnili vse
svoje žive dni. Vsa narava bi bila morala
biti odeta v cvetje in našim ljubljenkam
miza bogato obložena, toda prav v tem
času je zavladala v panjih najhujša beda
in zgodilo se je, kar pomni le redko- ka¬
teri čebelar, vel. travna so panji umirali
od gladu. Najmanj tretjina ljudstev je
padla, pri čemur so prizadeti posebno oni,
ki obratujejo še po starem kopitu, ker se
niso mogli pač talko lahko prepričati, da
čebele gladujejo, Ali tudi pozneje je bila
slaba. Mraz je stisnil cvetje, ki se je sicer
razvilo, a ni medilo in tudi ni nastavilo
sadu. Akacija je pozebla, pašo na travnikh
je oviral dež, jelovo drevje letos sploh ni
medilo, glavna paša je bila torej v marsi¬
katerih krajih uničena docela. Pač pa sta
medila kostanj in nekoliko tudi lipa, kar
je čebele napeljalo, da so jele staviti sredi
poletja prav obilo zalege in tudi močno
rojiti. Toda večni dež v pašnih dnevih je
uničil veselje njim in nam. Panji so sicer
natlačeni muh, a brez medu. Alko spod¬
leti ajda, katere radi slabega vremena
sploh niso- mogli veliko sejati, bodo panji
v jeseni brez zimske zaloge. Ker je slad¬
kor tako neznansko drag, gledamo čebe¬
larji pač s strahom in trepetom v bodoč¬
nost. Strašno je povedati, pa zgodilo se
bode, kar se ni zgodilo še nikdar, odkar

Stran 122.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

in se mu jie žaliibog tudi odprla pot v ne¬
prave, ne čebelarske roke. Ne rečemo, da
bi namen ne bil blag, nakloniti sladkor
vsem čebelarjem in ne samo tistim, ki so
včlanjeni v čebelarskem društvu. Sladkor
se je namreč delil, vsaji drugače ni bilo
mogoče, — na maloštevilnih izdajališčih,
torej za več občin skupaj. Odpravniki pa
niso mogli vedeti, ali je vsak, ki je prišel
z občinsko izkaznico v rokah, res tudi če¬
belar. Navezan je bil na pismena potrdila
županstev in takšna potrdila si je izpo¬
slovalo jako mnogo neopravičenih oseb,
ki niso nikdar gojile čebel. Je že res;
stiska za sladkor je bila tudi drugače
strašna, upoštevamo te razmere in ko[-
nečno — jezične kofetarce se lahko ustraši
tudi najbolj korajžen župan, da ji raje
ustreže, samo da se reši. Če bi se pa bil
nakazal sladkor samo za organizirane če¬
belarje, bi bila kontrola lahka in naklo-
nitev na neopravičene bi bila malone iz¬
ključena. S to uredbo je bilo torej v pre¬
cejšnji meri prikrajšano naše čebelarstvo
in oškodovana naša čebelarska organiza¬
cija, kar prav gotovo ni bilo umestno.

Da bi se v prihodnje taki nedostatki
onemogočili, odločno povdarjamo sledeče:

1. Ukrene naj se vse potrebno, da
bode sladkor za naše čebelarstvo, ki je
letos v skrajno kritičnem položaju, pravo¬
časno, to je do 20. kimavca t. L čebe¬
larjem na razpolago.

(Pride do konca t. m. Op. uredn.)

2. Pravico do naklonjenega sladkorja
imajo le tisti čebelarji, ki so bili tudi že
v pretečenem letu društveni člani.

(Pravico do njega imajo samo člani, ki so
vplačali udnino za 1. 1919, v znesku 12 K.
Op. uredn.)

3. Izposluje se naj ta sladkor carine
prost, toraj po taki ceni, da bode omogo¬
čena tudi revnejšim in kmetskim čebelar¬
jem, ki že itak hudoi občutijo denarne
stiske in tudi niso in bržčas ne bodo do¬
bili letos za med nič. V nasprotnem slu¬
čaju, torej, če bi bil naklonjeni sladkor
neprimerno drag, bi si ga mnogi talki če¬
belarji ne mogli nabaviti in velika mno¬
žina panjev bi bila uničena.

'(Kdor pozna razmere v državni upravi, bo
vedel, da je danes nemogoče doseči kako zni¬
žanje cene, oziroma kako izdatno podporo v
to svrho. Sladkor, ki ga dobimo je po 12 K
kilogram. Ako bi nam država dovolila v to
svrho recimo celih 100.000 K, bi bil pa po
11 K. Za izdatno  znižanje cene bi morali
dobiti milijon kron podpore. Op. uredn.)

Naj bi naš klic ne bil glas vpijočega
v puščavi! Tisti, ki imate moč in dobro
voljo, pomagajte nam in našim gojenkam,
dokler je še čas. Ako ne dobimo pravo¬
časno izdatne pomoči v sladkorju po
zmerni ceni, kaj lahko bode prihodnjo
spomlad udejstvena s odba : C vi el t oi č e
slovensko čebelarstvo je uni¬
čeno po malomarnosti tistih,
ki bi 'bili lahko pomagali, pa
niso hoteli!

(Pričujoči članek smo predložili s ponovno
prošnjo na ministrstvo za prehrano v Belgrad
— žalibog, da brez povoljnega uspeha. Slad¬
kor smo morali izposlovati sami, Belgrad se
ob sedanjih razmerah bore malo briga za
čebelarje. Op. uredn.)

Mih. Levstik. — Celje.

Izkušnje s prevešanjem.

Prav je, da ste gospod! urednik objavili
članek g. Jaklja v »Čebelarju«, obratno bi
bilo zelo napačno, ko bi ga vrgli v koš. Le
na ta način nam je mogoče priti v tako
Važnih zadevah na jasno. Čemu na tihem
se norčevati in posmehovati kakemu opra¬
vilu? Ravno pri čebelarstvu je mnogo pra¬

vil, ki gredo od ust do ust, iz enega časo¬
pisa v drugega in celo po najraznejših knji¬
gah jih najdeš, dasi ta pravila še daleč ni¬
so pravila, ker jim mati narava prekriža
mnogokrat račune. Nič bolje se ne godi
našemu prevešanju,,

Stvarnih dokazov proti prevešanju

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 123.

pravzaprav v g. Jakljevem članku sicer
ne najdem, trdim pa odločno, da so gosp.
Jaklja skušnje s prevešanjem krajevne in
niso tako resne, kot si on misli. Enotnosti
v prevešanju ni, pravite. No, saj je ni tre¬
ba. Čebelairiti v raznih krajih na isti na¬
čin, bi bilo popolnoma napačno.

Prevešanje ni tako novo, da ne bi bi¬
lo preizkušeno. Iznajditelj Preuss ga v
svoji knjigi »Meine Bienenzucht-Betriebs-
weise und ihre Erfolge« zelo natančno opi¬
suje in podpira z uspehi. Ni ostal osamljen,
dobil je mnogo posnemalcev, po celem
svetu, osobito v zadnjem času.

Kuntzsch, ki je napravil s svojo knjigo
»Inkerfragen« pravo revolucijo med nem¬
škimi čebelarji, ga sicer ne posnema do¬
sledno, ker to ne bi bilo originalno, pač pa
preveša.  V mnogih nemških časopisih
in knjigah se oglašajo razni iznajditelji s
svojimi panji in sistemi, za naštevanje bi
rabil pol »Čebelarja«, jih hvalijo nad vsemi
ostalimi, toda povsod najdemo princip za-
branjevanja rojev. Ali je prevešanje kaj
drugega? Gotovo ne! Nesmisel pa je trditi,
da se s prevešanjem zabrani rojenje, ker
ni vedno istih okoliščin. Ameriški čebelar¬
ji so gotovo mojstri v čebelarstvu, pa ne
prevešajo', Francozi so s svojim Sylvia-
kom neizprosni protivniki vsakemu pogle¬
du v plodišče, Angleži se za Preussa še
zmenili niso, tudi Švicarji so ga v svoji vse¬
vednosti ignorirali, Nemci, znani po svoji
disciplini, se niso upali seveda niti na
stran ozreti od svojega panja, ki ga je pri¬
poročilo društvo, Toda prišli so »krivi pre¬
roki« in zmešali glave celemu svetu.

V letih z dobro pašo, lahko delaš ka¬
kor hočeš, imel boš obilo medu, v slabi le¬
tini ga vsa umetnost ne spravi skupaj. Za
smernico naj nam bodo pa le srednje le¬
tine.

Govoril bom o svojem kraju, zato pri¬
dem, z g. Jakljem navzkriž. Čebele mora¬
jo rade iti v medišče in predno jih zvabim
gor (v tej zadevi mi ravno ne manjka na¬
činov), mi A. Ž. z malimi izjemami nasta¬
vi matičnjake in seveda tudi izroji. Koliko
bi moral imeti zaloge medil v satnikih, če

bi hotel pri par sto panjih devati spomladi
med v medišče?!

S prevešanjem pa posežem ravno v
pravem času v čebelino gnezdo, to je ob
času, ko stojijo čebele pred odločitvijo za
rojenje, Res je nasilen način, je pa v glav¬
nem, če je pravilno izvršen v potrebnih
slučajih, smotren in koristen. V potrebnih
slučajih rečem, kar dam tudi g, Jaklju
prav, da ni vedno na mestu prevešanje.
Dobičkaželjni, novodobni čebelar se ne
zmeni mnogo za klofuto, ki jo priloži na¬
ravi.

Sicer se prevešane čebele kmalu pri¬
vadijo novemu gnezdu in so zelo hitro v
starem tiru, osobito, če se preveša le po¬
lovico satov,

Čebelnemu nagonu po razvitju smo
ugodili in družini tako za nekaj časa pre¬
gnali misel na roj. Med tem nastopi tako-
zvana glavna paša in roji so preprečeni, V
tem smo si pač edini, da ob obilni paši in
zadostnem prostoru čebele ne rojijo rade.

Iz čisto istega vzroka g. Jaklju čebele
ne rojijo. Predno se namreč panj razvije,
ima on dobro pašo' in misel na roj je po¬
kopana, Pač mu rojijo pozneje, ko preneha
intenzivna paša, Amerikanci imajo stalno
dobro pašo, in se jim ni bati obilega ro¬
jenja, Nemci eni kot drugi s Švicarji vred
imajo leno pasmo. Nam ostane pri naši
kranjici le umetni način zabranjevanja, do-
sedaj je še najuspešnejši: prevešanje.

Preuss in drugi »iznajditelji« preveša-
nja so čebelarili prvotno na ta način, da so
kar odprli ali nastavili medišče. Zapustili
so ta način in imenovali prevešanje iznajd¬
bo, ki da mnogo medu in malo ro¬
jev.

Verjamem rad, da dajo nekatera izro¬
jena ljudstva med, stvar je popolnoma in¬
dividualna, priporočiti Vam morem le:
vzgajajte si od njih matice.

Omenil sem »krive preroke«, ki so na¬
redili revolucijo v čebelarstvu. Najzname¬
nitejši med njimi je gotovo Kuntzsch, ki
prezimuje v medišču in preveša doli,
Preuss in Wiederhold tako kot mi, Elsas-
ser preveša na stran, razni drugi slično.

Stran 124,

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR

Načini so razni, vzrok in čili je vedno isti,
dasi so vsi načini le navadnol naše staro
prevešanje, Elsasser zameni tudi žrelo in
prevešene čebele od starih popolnoma lo¬
či, da 'i vzgojijo popolnoma novo matico.
Njegovo delo temeljito pregledano, je na¬
vsezadnje zopet navadno prevešanje.

Če se Nemci preklajo, kako naj pre¬
vešalo, mi vendar prevešanja ne bomo
opustili, ko je že vpeljano in se je sploš¬
no dobro obneslo.

Ali in kako naj kdo preveša, prepu¬
stim vsakimi! poedincu v preskušnjo, Vse¬
kakor je začetnikom svetovati prevešanje,
ker je več slabih krajev in letin kot do¬
brih, v kojih prevešanja ni treba.

Metodo g. Jaklja seveda preizkušam
in Vam objavim uspeh v »Čebelarju«, ako
katerega izmed naju prej burja ne vzame.

J. Kajfež. — Nova Sela.

V trgovino z narejeno obleko te vsto¬
pil Primož Raca. Iz navade, ne iz potrebe,
se je med vratmi pripognil, ker je bil čez
2 metra visok,

V trgovini ni bilo slučajno nikogar
drugega nego trije trgovski pomočniki in
vajenec, ki se je dolgemu, koščenemu mo¬
žu tako čudil, da je imel še usta odprta,
ko je že ta stal pred pultom.

»Kaj želite, gospod«? vpraša komi.

»Suknjo!«

»Kako dolgo, prosim?«

»Do kolen!«

»Izvolite malo potrpeti, jo takoj po¬
iščem v skladišču.

G. Raca se vsede, vzame v rolke na
pultu ležeči cenik najnovejše obleke in
bere.

Črez pol ure prineseta dva skladiščni¬
ka poln naročaj raznih sukenj, Postrežljivi
komi namigne odjemalcu, ki sleče suknjo,
da pomeri novo. Ali ena suknja je zanj
prekratka, druga bi že bila dosti dolga, a
ima zanj prekratke rokave, tretja je zopet
preširoka v plečih ona pa preozka v pasu.

»Gospod! Ali veste kaj?« se oglasi
vajenec.

»Kupite dve suknji, ono dolgo s krat¬
kimi rokavi za poletje, to kratko z dolgimi
rokavi za zimo!«

»Tiho! Svetuj kadar te bom naprosil!«
odsekne užaljeni g. Raca in vpraša komija:

»Zakaj pa nimate več primernih su¬
kenj, da bi si mogel izbrati?«

»Oprostite, gospod! Rad, zelo rad bi
vam ustregel, a ne zamerite, talko velik še
Goliat ni bil! Sem v tej trgovini že deset
let, pa suknje take mere še nismo potre¬
bovali!«

* * *

Prav ima g. Jakelj, ko se pritožuje čez
razno prevešanje. Res ni nobenih natanč¬
no določenih in začrtanih pravil za preve-
šanje satnikov iz vališča v medišče. Ta
preveša že malega, drugi velikega travna,
ta prenese le dim do tri sate zaprte zalege
brez vse trotovine, drugi 5 satov pa tudi
trotove, a brez zalege itd.

Mislim, da skušnja dela čebelarja pa
nikakor ne knjige in časopisi, V teh na¬
hajamo le glavni, splošni pouk in pa razna
navodila, kako naj bi to ali ono opravilo
izvrševali. Ukazov, določil, odlokov mi če¬
belarji ne poznamo! Poznamo in priznamo
le skušnjo, kako naj bi čebelarstvo s pri¬
dom izkoristili. Kakor ni vsaka suknja za
vsakega in kakor g. Raca ni mogel izbrati,
ampak je moral iti iz trgovine h krojaču,
da mu je ta suknjo pomeril in naredil pri¬
merno! njegovi velikosti, tako mora če¬
belar precej let izbirati razne načine če¬
belarjenja in upoštevati razmere kraja,
čas cvetja, udobnost panja itd., da končno
najde in si določi zanj najbolj koristni na¬
čin čebelairenja. Odtod pride, da ta preve-,
ša prej, drugi pozneje, eden tako, drugi
onako! Skratka; Ni vsaka suknja za vsa¬
kogar.

Vendar se mi zdi, da je najboljši način
prevešanja ta, ki ga priporoča g. Žnideršič
in ki bi z malimi izprelmembami utegnil
postati splošen. Prevešaj, ob lepem vre¬
menu med 10. in 2. uro opoldne koncem
malega ali v začetku velikega travna, ka¬
dar so že vse ulice med in pod satniki in
dnom gosto s čebelami zasedene tako, da

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 125.

iz panja skozi žrelo puhti vročina! Prenesi
le tri do pet satov zrele zalege s čebelami
vred, ki na njih sedijo.

Sate z bolj odprto zalego in matico
pusti v plodišču. Poleg satu, na katerem
je sedela matica in ki pride sredi plodišča,
deneš na vsako stran ali enega aii dva
prazna, popolnoma izdelana čebelna sata
ali cele satnice, pritrjene za žico. Plodišče
od medišča, ki ga dobra odeni, je ločeno z
matično rešetko. Pri prevešanju nikari ne
prezri morda že nastavljenih matičnjakov,
ki jih poreži, in pa trotovskega že zaleže-
nega satja, ki ga znatno omeji! S tem pre¬
prečiš za nekaj časa roj.

če je prav dobra paša in je opraviče¬
no upanje, da bo dalje ostala, prevesi čez
14 dni one že zaležene sate iz plodišča v
medišče in z medom napolnjene iz medišča
v plodišče, da omejiš zaleganje in izrabiš
dobro pašo. Navadno se osmi dan po pre¬
vešanju pregleda medišče, če je tam kaj
trotov, da se ob solnčnem dnevu izpuste,
aii če so čebele nastavile kaj matičnjakov,
da se odstranijo, ali če je tjakaj zašla ma¬
tica, da se spravi nazaj v plodišče.

Vendar se nikakor ne more tajiti, da
je prevešanje kolikor toliko stava v lote¬
rijo in da je združeno tudi za najbolj izvež-
banega in ročnega čebelarja s precejšnjim,
ne ravno prijetnim opravilom, zlasti v pa¬
njih, ki imajo nepremakljivo medišče!

Jaz čebelarim v panjih lastnega izvo¬
ra, ki imajo premakljivo medišče zgoraj in
nepremakljivo medišče ob strani. Obe mi
prav dobro služite.

Prvo za prevešanje, drugo za razšir¬
janje plodišča oziroma za drujca, trekovca,
da z njimi jeseni okrepim plemenjaka in z-
menjam matico, če sem z večkratnim pre-
vešanjem ob izvrstni paši preprečil roj. Da
imam s prevešanjem satov iz plodišča v
nastavek (medišče), ki ga položim poleg
sebe na stol in ki se odpira od zgoraj, tako
kakor plodišče, lahko, da, zelo lahko de¬
lo, je pač umevno. Tu ni nobene nevarno¬
sti, da se kaka čebela stre, satniki nepra¬
vilno obesijo, satje polomi itd.

Za to opravilo uporabljam solčni dan

in kadar je panj res poln, zelo poln čebel.
Rojile bi koncem malega travna ali v za¬
četku velikega travna, ako bi ne pre¬
vešal. Ker se pa tudi s prevešanjem,
vsaj v našem kraju, težko popolnoma pre¬
preči roj in ker ob ugodnem vremenu
meseca rožnika lahko nastane prav
izdatna paša v gozdu, zato sprejemam od
vsakega plemenjaka še pred prevešanjem
prvca. Drujca vrnem, ko sem porezal v
izrojencu vse nastavljene matičnjake in
trotovino. Mlade matice, ki so izlezle med
mojim delom iz matičnjakov, pustim v pa¬
nju, ako jih slučajno ne potrebujem za re¬
zervne panjiče, da jih čebele same odstra¬
nijo, Če nisem prezrl kakega matičnjaka,
ne rojijo več.

Da so ti panji z vrnjenimi drujci zelo
močni, si lahko vsakdo misli! V panju je
še precej zaprte, zrele zalege, vse čebele,
ki so bile na paši in še celi vrnjeni drujec.

Čez tri tedne, torej koncem vel. trav¬
na ali začetkom rožnika, poveznem na
plodišče nastavek, v katerega denem le
za vabo en sat z zrelo zalego in medom,
druge sate izdelane, a prazne.

Tako z uspehom čebelarim jaz, a
vprašanje je, če bi isti način tudi drugod
uspel? Ni vsaka suknja za vsakogar!

Fr. Lakmayer. -r- Preddvor.

Ko sem čital članek »Proč s preve¬
šanjem« gosp. Val. Jaikeljna, sem si mislil:
»Tega pa ne podpišem!« Zanimala me je
še opomba uredništva, ker ima pisatelj
že tam odgovor. O tem predmetu se to¬
liko ne piše kot govori. Prevešanje je bilo
mnogokrat povod krajšim in daljšim raz¬
govorom.

Prevešanje je vobče stvar individual¬
nega oklusa posameznega čebelarja. Eden
se vglobi v ta, drugi pa v drugačni način
in je prepričan, da je isti način pravi.
Kakor je vse čebelarsko obratovanje od¬
visno od paše, vremena in individualnosti
čebelarja, tako je tudi prevešanje, Čebe¬
larim šele 7 let v A, Ž. panjih in prevešam,
Prepričan sem, da se v tem panju mora

Stran 126,

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR

prevešati in da je vse obratovanje nave¬
zano! na prevešanje. S prevešanjem za-
branim rojenje in mi dosedaj še noben
prevešen A. Ž, panj ni rojil. To je čebelar¬
stvo na med, Pred kostanjevim cvetom
sem dobil še vedno iz medišča 10—15 kg
medu. Pri prevešanju isitinito nimam no¬
benega sistema in načel; jih tudi ni treba.
Ne pazim na število predjanih satov. Ma¬
tica mora ostati spodaj in kolikor mogoče
vsa trotovimi. Dodajo se le celi sati, nik¬
dar pa ne začetki. Sicer pa umen čebelar
po paši in razvoju panjev lahko sam raz¬
sodi, na kakšen način naj njegova roka
posega vmes. Prav nič me ne briga, ali
matica takoj leže jajčka ali ne. Jaz hočem
le med in to dosežem s prevešanjem, ker
mi panj ne roji. Sicer pa matica po pre¬
vešanju jako hitro začne z zalaganjem.
Družine se namnože, da je veselje in kako
krasno nosijo sedaj, ko to pišem iz otavi-
nih »rož«. Kako bo nosilo to krepko ljud¬
stvo še le v 10—20 dneh iz ajde ter bo v
ugodnem vremenu medišče zopet polno!
Čez zimo imam od leta do leta vedno
krepke plemenjake. Z njimi nimam dru-
zega posla, kakor da jih prevesim in jim
odvzamem med. Plodišče pustim v jeseni
nedotaknjeno. Vsako drugo ali tretjo leto
zamenjam ob vzimovanju matico. To je
gotovo manj posla, nego ogrebanje I. roja,
porezavanje trotovine in matičnjakov ali
pa vrnitev drujca plemenjaku. Sploh sem
Pa sovražnik vsakega porezovanja troto¬
vine; ta posel je neko nenaravno in kruto
poseganje v čebelino življenje. Začetniku
bi ga pa celo nikdar ne priporočal. Pri
tem delu lahko obleži tukaj košček in zo¬
pet tam kaka drobtina zalege, ki lahko
povzroči gnilobo. Pri vzimovanju omejimo
trotovino. Ako si čebele napravijo v ka¬
kem kotičku še nekaj trotovih celic, bo to
imelo; le malenkosten vpliv na moj pride¬
lek medu. Ako pravi gosp. Jakelj »Proč s
prevešanjem!« rečem jaz z večjo upravi¬
čenostjo »Proč z izrezovanjem, zlasti tro¬
tovine!« Tudi matičnjakov nisem še izre¬
zoval in jih tudi ne bom. Ves panj moraš
razstaviti, vse matičnjake ogledati — po¬

tem porezati in le enega najbolj razvitega
pustiti. Morebiti mlada matica že koraka
po satovju in kaj rada odleti v zrak ter se
izgubi; ta bi bila bržkone najboljša za
pleme. Ljudstvo razburiš in lahko se pri¬
peti, da sam povzročiš brezmatičnost, Ako
so pogoji v panju in v naravi za drujca,
naj pa roji. Saj itak združujem pred ajdo,
ali pred vzimovanjem, Ne dam tedaj mo¬
jega prevešanja za izrezovanje matičnja¬
kov. Prepustimo čebelo kolikor mogoče
svoji naravi in v tem oziru je prevešanje
čebeli veliko bolj prikladno kakor n. pr.
obglavljanje trotov.

Nikakor si pa ne morem tolmačiti
gosp. Jakeljnove trditve, češ, da so tista
jjudstva, ki jim je zabranil roje, bilo o kre¬
su, ko se paša pretrga, najbolj revna z
medom, ter so ona, ki so odrojila, imela
vsaj nekaj. Vsak roj odnese vendar nekaj
medu. Ako pa prej ne roji,  ostane ta
mend v njem. Panj ki roji, ima vendar ne¬
kaj tisoč čebel več, ki v najboljši paši tudi
berejo in tudi nekaj naberejo. Ako so bili
roječi in neroječi panji v enakem, normal¬
nem in dobrem stanju, morajo neroječi z
medom biti vendar daleč naprej. Zaradi
pridelka roje zabranjujemo in če bi bila
trditev g. Jaklja splošno resnična, ne vem,
zakaj se potem ves čebelarski svet trudi,
da bi iznašel zanesljivo sredstvo proti ro¬
jenju.

»Pitaj rajši zjutraj nego zvečer!« Gosp,
Jakelj je še pristavil, če se ni bati ropa¬
nja, in sicer pred izletom. Pitanje zjutraj
bo povzročilo redno in povsod ropanje —
gotovo pa v času brez paše. Saj pitamo
zvečer, pazimo, da se kaplja ne raznese,
vse sploh pravilno opravimo, a vendar vi¬
dimo drug dan kakega tata, ki se ga naša
krepka ljudstva komaj ubranijo.

Nisem imel namena se baviti s po¬
drobnostmi, vendar sem čutil potrebo, se
s tem dopisom oglasiti. Vsa pota vodijo
v Rim, in ako gosp. Jakelj pride do me¬
du in na svoj čebelarski račun, ima zase
tudi prav.

F. Kurbus. — Celje.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Stran 127.

S člankom g. Jaklja se strinjam tudi
jaz, Poskušal sem že v več krajih spraviti
čebele v središče s prestavljanjem zalege
in medenih satov, s praznim satovjem in
satnicami.

Pred tremi leti me je naprosil neki
čebelar na Opčini pri. Trstu, da bi mu pri¬
šel prevesit čebele. Čez par dni sem se res
mimogrede oglasil pri njem in našel 12
AŽ panjev popolnoma godnih za preveša-
nje. Ker sem imel le prav malo časa, ni¬
sem utegnil prevešati »po pravilih«, ker
bi se bil zamudil predolgo, Kaj storiti?
Hitro sem se odločil. Gospodar je pripra¬
vil prazno satje, jaz pa kar ločilne dilje
ven in rešetke noter. Nato sem nastavil v
vseh 12 mediščih prazno satje. Le po en
skrajni sat z medom in cvetnim prahom
sem vzel iz plodišča in je prestavil v medi-
šče. Dobre pol ure sem bil z vsem gotov.
Ko sem prišel čez 5 dni pogledat sem na¬
šel vsa medišča zasedena in povsod v sat¬
ju že med.

Leta 1917 sem imel za poskušnjo 1
AŽ panj na Vrhniki. Paša je bila izvrstna
na jelki. Ker nisem imel nič izdelanega sa¬
tovja, sem nastavil v medišče same satni-
ce. Pa so mi začele čebele delati satje in
zanašati satje kar od s p o d a j n a v z g o r.

Zapredle in zazidale so plodišče z vali-
ščem, tako tesno, da ni bilo nič mogoče
spraviti narazen. Nad plodiščem je bilo
vse zanešeno z medom, zgornji del medi¬
šča je bil pa prazen. (Ko bi bili prevesili
v medišče pa le en sam sat z zalego, bi bi¬
le čebele redno zasedle vse medišče in de¬
lale pravilno od zgoraj navzdol. Op. ur.).
Leta 1918 sem poskusil v Nabrežini tako,
da sem pri enem AŽ, panju, ki je imel v
plodišču 8 satov dobro zasedenih, odprl
medišče in nastavil vseh 9 satov izdelanih,
pa popolnoma praznih. Drugemu ravno ta¬
kemu plemenjaku se pa dal v medišče po¬
lovico izdelanih satov polovico pa satnic.
Čez 10 dni ste bili obe medišči zasedeni
in že močno zaneseni z medom. Seveda
moram povdarjati, da je bila paša izvrstna.

Jaz bom delal vedno takole: Ako bom
imel izdelano satje, ga bom v medišče kar
nastavil brez prevešanja. Kadar bom mo¬
ral seči po satnicah, bom pa iz plodišča
prevesil 1 sat z medom in obnožino.

Prepričan sem, da bom na ta način
dosegel dober uspeh.

(Gotovo! Toda le ob dobrih letinah in
ob taki paši kakor je na Nabrežini ali pa v
gozdu, ko medi jelka. Op. ur.)

M. Mihevc. —■ Vič.

Mnenja o medunosnosti lipe.

Imam dva Kanitz-ova magacina (pa¬
nja). Leta 1917. so čebele brale od začetka
rožnika na jelki in so mi napolnile medišče
s samim jelkovim medom. Mal, srpana za¬
čno pri nas cvesti lipe. Čebele so zapustile
jelko in so se s tako silo zagnale v lipov
cvet, da so letale celo po noči ob mese¬
čini na bližnje lipe. (To pa menda ne bo
res? Op, uredništva). Ravno tiste dni pri¬
de k čebelnjaku neki profesor iz Kočev¬
ja in hoče kupiti 10 kg lipovega medu v
satju. Nisem dolgo premišljal, pa sem po¬
tegnil 4 polne okvirje iz medišča enega
Kanitzovega magacina. Tehtali so ravno
8 kg. Gospod je bil izredno zadovoljen z

»lipovim medom«, jaz pa tudi. Namesto od¬
vzetih polr.ih, sem dal v medišče 4 prazne
sate, ki sem jih imel v rezervi.

Na lipo so letele čebele potem še cele
3 tedne. Mislil sem si; Sedaj bom pa imel
čist lipov med. Hodil sem gledat dan za
dnevom v tiste štiri sate, foda zaman,
ostali so suhi, dokler je lipa medila. Ko ie
odzvetela, so se čebele zopet lotile jelke
In glej, v petih dneh so bili satovi zopet
polni in zadelani kakor prej. — Po mojem
mnenju lipa ni medunosna rastlina. Njen«
cvetje ima le tako mamljiv duh, da z neko
silo privablja čebele nase. Kadar priprav¬
ljam sladkor za čebele, denem vanj kuhat

Stran 128 .

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

nekoliko lipovega cvetja. Tak sladkor če¬
bele jako rade vzamejo, ker ima prijeten
vabljiv vonj, Filip Krš, — Kočevje,

S člankom »Kaj je z lipo?« v 7. štev.
»Slov, Čebelarja« se popolnoma strinjam.
Čebelarim že 25 let in sicer ne samo tod
okrog, ampak izvečine v primorskih de¬
želah. Navado imam že od. nekdaj, da
prepeljavam čebele v pašo v razne kraje.
Ko sem bil v Nabrežini, kjer je paša samo
spomladi, sem jih vozil poleti v Logatec,
kjer je veliko 1 i p in jelovi gozdi.

Neko leto pred vojno sem imel silno
močne panje. Kdor jih je videl, se ni mo¬
gel načuditi tem orjakom. Saj ga pa tudi
ni boljšega kraja za spomlad in jesen, ka¬
kor je na Primorskem. Tam se zaleže ži¬
vali, da je čuda. S takimi močnimi dru¬
žinami sem prišel v Logatec. In kaj je
bilo? Dokler se ni lipa razcvetela, so bili
panji vedno enako močni, živalni. Ko je
pa lipa odcvetela, pa ni bilo ne živali, ne
medu.

Prvo leto nisem niti opazil, kam so
izginile čebele. Drugo leto tudi ne, ker
je takrat izvrstno medil gozd (hoja). Pač
pa sem stvar preizkusil tretje leto, ko sem
bil vedno ob lipovem cvetju 14 dni pri če¬
belah. Vsak dan je bilo manj živali v pa¬
njih, tako da sem moral nekatere združiti 1 ,

dasiravno je bilo vreme vseh 14 dni še do¬
volj ugodno, da so čebele lahko vsak dan
izletavale. Poizkušal sem čebele pred pa¬
nji, pa ena bolji suha in prazna kakor
druga, Grem na lipo, kjer je vse mrgolelo
čebel. Toda tudi tu ravno isto, kakor pred
čebelnjakom: suša, popolna suša. Ni ka¬
zalo druzega kakor čebele popokati in
hajd z njimi nazaj na Opčino,

Posebno priliko za opazovanje lipe
sem imel' tukaj na Krasu. Nekega dne, ko
je lipa močno cvetela, splezam nanjo in po¬
izkušam zopet izprešati kaj medu iz če¬
bel, pa vse zaman; tako so bile suhe, ka¬
kor v Logatcu. Naslednjo noč je močno
deževalo. Hajdi zjutraj pogledat, kaj počno
čebele po dežju na lipah. Ko pridem pod
drevo, je zgoraj že tako šumelo', kakor bi
lipo obletavali roji. Toda po tleh je bilo
toliko mrtvih čebel, da nisem imel kam
stopiti. Iz tega sem sklepal, da so ostale
po noči na lipah, odkoder jih je po noči
spral na tla dež. Ravno isto sem izkusil
že prej v Istriji in v Furlaniji, pa žalibog
nisem vedel, zakaj je vedno toliko mrtvic
pod cvetočimi lipami. Šele leta 1916, sem
se prepričal, da je lipa čebelam in čebe¬
larju le v škodo. Svetujem vsakemu čebe¬
larju, da naj bo ob lipovem cvetju čim da¬
lje od lip, Če ne bo imel od tega drugega
haska, si bo ohranil vsaj živalne panje.

M. Mihevc, — Vič.


Brezletnost

Devet let sem čebelaril v hribih in
niti enega leta se ne spominjam, da bi ne
bil imel te bolezni v čebelnjaku, »Brezlet¬
nost« jo imenujem zato, ker čebele po nji
napadene, ne morejo vzleteti, »nosema« jo
imenujemo pa po bacilu »nosemo«, kate¬
remu je dal to ime prof. dr. Zander v Er-
langenu na Bavarskem. Največ žalosti in
škode mi je ta bolezen napravila meseca
maja in junija. Obolele čebele hite ena za
drugo iz panja, padajo na desko pred če¬
belnjakom, se prekucujejo, vstanejo in zo-

kjai

ali nosema.

.0

pet hite naprej, padajo na tla obležijo ali
se prično zvijati, naprej poganjati, kakor
bi hotele vzleteti, končno v gručah obsta¬
nejo in poginejo.

Bacil nosema se množi v črevesih in
povzroča čebeli silne bolečine. Odkod je
prišel v črevesa, še ni dokazano in tudi ne
vedo s čem bi ga uničili. Zato nimamo no¬
benega uspešnega zdravila. Obolela čebe-,
la mora poginiti in ker je bolezen nalez¬
ljiva, se hitro razširja po celem panju,
Medtem ko se bacil alvei (pri gnilobi) pre-

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 129.

naša že po okuženi matici na jaj¬
čeca, se bacil nosema prenaša od čebele
na čebelo. Trot in matica za to boleznijo
sploh ne obolita, kakor tudi ne šele izle¬
žene čebele. Te obolijo šele takrat, kadar
prično streči zalegi. Zato sem mnenja, da
povzroči to bolezen voda s tem bacilom
okužena in ki jo donašajo za zalego v panj
čebele vodarice. V ravninah, kjer je dovolj
mehke, tekoče vode, se nosema le redko
pojavi in še to ne v nevarni obliki. Dosti¬
krat zadostuje, ako se taki čebelni družini
poda zjutraj solnčnega dne nekoliko mlač¬
ne sladkorne vode, da se prisilijo k izletu.
Umljivo je, da moramo skrbeti za snažno,
čisto, zdravo vodo v napajalnikih pred če¬
belnjaki, kamor po vodo prilezejo in v do-
tiko pridejo čebele iz vseh panjev.

Kadar se je bacil nosema v črevesih
čebele razvil, postanejo čebele žejne in
lačne. Zato porabijo silno veliko medu in
celo obnožine, če medu ni dovolj. Nasle¬
dek tega je, da se nabere preveč blata v
končniku, ki sili čebelo vun tudi ob naj¬
slabšem vremenu in zato tudi ne morejo
vsled prenapolnjenega končnika zleteti.
Ta bolezen je torej podobna griži, a se
vendar lahko loči od nje.

Panj, v katerem se je že nosema zelo
razpasla in zahtevala veliko žrtev, je iz¬
gubljen in zato, da se po njem ne zanese

kuga drugam, se zažvepla in mrtve čebele
sežgo. Panj in satniki se razkužijo.

Če je pa po nosemi obolela družina še
dovolj močna, jo preselimo v drug, čist,
razkužen panj na zdrave sate ali na umet¬
no satje. Če se spekulativno pita, ako ni
v naravi dovolj paše, si hitro opomore.
Matico je treba zamenjati le tedaj, če je
prestara in ne dovolj rodvitna. Satje z
zrelo zalego se prenese v novi, jim odka-
zani panj, da se izležejo čebele, potem se
odstrani in prekuha v vosek. Med iz oku¬
ženega panju se porabi za domačo potre¬
bo, vosek za svečavo,

Paziti je treba, da se tisto leto sat¬
niki okuženih čebel ne pridevajo drugim
Vendar si dobro zapomnimo, da vsaka
brezletnost čebel še ni nosema! Po slabem,
dalj časa trajajočem vremenu, kadar pri¬
čne čebelam primanjkovati medu, prično
uživati tudi obnožino. Ker je pa ta težko
prebavljiva in se niso mogle sproti očisti¬
ti, prično lezti iz panju in seveda tudi po¬
ginejo Če tako čebelo streš, ostane ti na
tleh po obnožini rumeno blato. Daj
hitro lačni družini zdravega redkega me¬
du m v treh dneh je zopet v redu. Ker ;e
pa v tem slučaju nevarnost, da je vsled la¬
kote že zamrlo kaj zalege, preglej panj, da
preprečiš še hujše zlo!

Fr. Lakmayer. — Preddvor.


Kranjska in hrvaška čebela.

Vsakemu čebelarju je znano, da čebe¬
le roje. Ne ve pa vsakdo, zlasti ne začet¬
niki, kako velika je v tem oziru razlika
med poedinimi čebelnimi pasmami. Ome¬
niti hočem par opazk o rojivosti naših naj¬
bolj sorodnih pasem — o kranjski in hr¬
vaški čebeli.

čebelarim že 15 let in gojim domačo
hrvaško čebelo. Vsa ta leta sem marljivo
opazoval njene lastnosti glede pridno¬
sti in krotkosti, zlasti pa glede rojivo¬
sti,  Letos spomladi pa sem kupil 15 ro¬
jev kranjske čebele, pa sem se v tem
kratkem času prepričal, da se kranjica

močno razlikuje od njene hrvaške sestrice.

Hrvaška čebela je dovolj marljiva, pa
precej huda in zelo vztrajna v borbi z ro¬
paricami. Roji manje in kasneje in samo ob
dobri ali vsaj srednji paši. Ob slabi paši
roji prav redkokedaj.

Pri kranjski čebeli sem pa opazil, da
je nekoliko marljivejša in krotkejša od hr¬
vaške. Zato pa ni tako odločna in vztraj¬
na v obrambi pred tujimi vsiljivkami. Zla¬
sti pa preveč rada roji. Zaraditega je z njo
veliko težje racijonelno čebelariti na med
nego s hrvaško.

Zelo redkokedaj se primeri, da bi hr-

Stran 130.

Leto XXII.

»SLOVENSKI ČEBELAR,

vaška čebela rojila prej, predno nima za- prazna in vrhutega ni bilo nobene paše in
zidanega zadnjega kotička v košnici in niso imeli nikake medene zaloge,
včasih marsikak teden naseda pred koš- Konečno moram omeniti, da imamo

nico predno roji. Pri letos nakupljenih letos izredno slabo čebelarsko letino. Zad-
kranjičih sem pa izkusil velik nagon za nja nada je ajda. Če odreče še ta, potem
rojenje, ker sta mi dva prvca dala vsak po bomo imeli prihodnjo spomlad komaj četrti-
dva roja. V štirih košnicah sem pa moral no od sedanjega števila panjev, ker slad-
večkrat izrezavati matičnjake. Prvci so mi korja ni dobiti niti za drag denar,
rojili, ko je bila še ena tretjina košnice Drag. Presečki. — Krapina.

K izboljšanju čebelne paše.

Napredno čebelarstvo podpira pridne
čebelice na vse mogoče načine, da bi na¬
nosile hitreje in več medu. Človek jim pri¬
pravi udobno stanovanje, naredi namesto
njih satje ali pa prikroji staro tako, da je
takoj sposobno za uporabo. S tem je čebe¬
lam močno olajšano njihovo delo, Marsi¬
katera zleti na pašo, ko bi morala sicer
ostati doma.

Za trud in negovanje pa zahteva če¬
belar tudi plačila. Toda pogosto je razoča¬
ran. Nele, da čebelam nič ne preostaja, še
zase ne dobijo dovolj in treba je na spo¬
mlad ali na jesen ali pa obakrat globoko
seči v medeno dežo ali pa v mošnjo.

Slabo, deževno in mrzlo vreme je naj¬
večkrat krivo, da čebele ne morejo izra¬
biti paše. Seveda v tem slučaju si ne more
pomagati niti čebelar, niti čebele. Dosti¬
krat in v marsikakem kraju pa čebele kljub
najlepšemu vremenu nanosijo malo ali pa
nič, ker ni cvetočih rastlin, ki
bi izdatno medile.

Brezbrižnost čebelarjev in čebelarskih
organizacij je kolikortoliko kriva, da marsi¬
kje primanjkuje čebelne paše. Za vse dru¬
go se namreč brigamo, samo za izboljša¬
nje čebelne paše se ne zmenimo prav nič.

Za danes omenimo samo eno rastlino,
ki je vredna, da bi se razširila povsod,
kjer imamo ugodne prostore in ki skoro
nima para glede medunosnosti, ako je le
količkaj ugodne vreme. To je robinija
ali akacija.

Akacija je medunosna rastlina prve

vrste. O tem bi nam lahko povedali marsi¬
kaj zanimivega Goričani in Mažari, Pa
tudi po nekaterih krajih Dolenjske je že
razširjena in prav velikrat napolni panje.
Ako zasadimo akacijo na prikladna boi,
suha peščena tla, neznansko hitro raste in
se tudi tako naglo širi na vse strani, da
sčasoma zaduši pod seboj vsako drugo gr¬
movje. Tri- štiriletni grmi že cveto, da je
veselje in čim večja in. starejša je rastlina,
tem bolj cvete. Druga imenitna lastnost
akacije je ta, da ni tako muhasta kakor
n. pr. ajda, ki včasih krasno cvete, pa nič
ne medi, ker ni pravega vetra. Akacija
medi najbrže ob vsakem vremenu. Ako
med cvetcjem dežuje in čebele ne morejo
izletavati, je seveda ne morejo obrati. Njen
cvet je tako ustvarejn, da čebele prav lah¬
ko pridejo do nektarja. Pa kako obilen je
nektar v akacijevem cvetu! Teden dni le¬
pega vremena o pravem času, pa so medi-
šča polna. Cvete pa kratko dobo 8—10 dni,
pa je po njej, zlasti ako je gorko iu suho
vreme. Cvete navadno vsako leto enako.
Včasih se pač zgodi, kakor n. pr. letos, da
spomladi pozebe, ako nastopi prehud mraz
ko je že začela odganjati. Vendar se to ne
dogaja pogosto, ker jako pozno odganja.
Ko je gozd že davno zelen, je akacija še
vedno gola, kakor pozimi.

Akacija se razmnožuje na dva načina
in sicer s koreninskimi izrastki in s seme¬
njem. Kjer so za akacijo ugodna tla, poga¬
nja kot vrv debele, mnogo metrov dolge
korenine na vse strani plitvo pod zemljo.

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 131.

Iz teh korenin rastejo mlade akacije daleč
okrog materine rastline, Ako jih primer¬
no izkopamo in odrežemo od glavne kore¬
nine, dobimo prav krepke in dobro ukore-
ničene sadike. Še hitreje se pa razmnoži s
semenom, ki raste v strokih kakor fižol in
je podobno leči in silno trdo. Sejemo ga
lahko kar naravnost po dotičnem prostoru,
kjer nameravamo zarediti akacijo, Ali ga
pa vsejemo najprej v sejalnico kakor n. pr.
smrekovo ali sadno seme in potem dve-
ali triletne rastline presadimo na stalno
mesto.

Starejša akacijeva drevesa dajejo tudi
izvrsten les za kolarje; v vinorodnih kra¬
jih sekajo tudi akacijeve kole za vinograde.
Za drugo pa ni prida, ker je grozno trnje¬
va in bodeča, posebno dokler je mlajša.

Ali imamo pri nas kaj primernih pro¬
storov, da bi jih zasajali z akacijo? Dovolj!

Zlasti je primerna za razne brežine, meje,
pašnike ni sploh prostore, kjer nam ne bi
delala kake škode & tem, da bi izpodri¬
vala drugo koristnejše gozdno drevje.

Kakor že rečeno, akacija ne uspeva
ravno v vsaki zemlji. Take neverjetno buj¬
ne rasti, kakor sem jo opazoval na Dolenj¬
skem, nisem videl nikjer drugje. Vsekako
ji tudi vsako podnebje ne ugaja, dasi sicer
raste povsod. Zdi se, da so ji posebno všeč
gorkejše lege.

Slovensko čebelarsko društvo naj ne¬
kaj ukrene, da se bo začela ta rastlina bolj
širiti. Svetoval bi, da se v primernem kra¬
ju ustanovi drevesnica za akacijeve sadike,
ki bi se vsako leto razpošiljale čebelarskim
podružnicam, da bi jih razdajale med svoje
člane. Kdo ima v tem oziru še kakšen na¬
svet?

A. P.


Izmenjava matic«

Hrvatski spisal t B. Pejnič. — Prevel Iv. Šega.

Dobra matica je prvi pogoj za uspešen
razvoj vsakega panja. Stare, triletne ali
pa celo štiriletne matice dokaj zaostajajo
v poileganju jajčec, pogostoma se izjalove,
ali pa ležejo samo trotovo zalego. Pač na¬
ravno, da panj s tako> matico mora zelo
oslabeti in slednjič propasti. Dogaja se pa
tudi često, da tu in tam tudi mlada matica
ne leže tako kakor bi morala in panj vsled
tega polagoma gineva.

Take matice mora oprezen čebelar
čim preje zamenjati z dobrimi, mladimi,
oplojenimi maticami. Vsak čebelar mora
imeti po razmerju svojih panjev nekaj mla¬
dih matic v rezervi, da si takoj lahkot po¬
maga, ako naleti na slabo matico, ali ako
je iz kateregakoli vzroka kak panj prišel
ob njo.

Prigodi se večkrat, da same čebele iz¬
menjajo svojo matico, ne da bi čebelar ve¬
del za to. So tudi slučaji, da ima kak panj
poleg mlade tudi- še staro matico. Da pa
posamezni panji preležejo in to je večkrat,

kakor si čebelar misli, je dober dokaz pač
ta, ker mnogo panjev sploh ne roji, a
vendar imajo vedno lepo zalego in se sploh
ddbro razvijajo.

Zamenjati matice ni ravno težavno.
Storiti pa mora to čebelar čim preje, tem
bolje, kajti drugače panj preveč oslabi in
pozneje tudi ne sprejme matice izlepa.

Ako hočemo kakemu panju zamenjati
matico, moramo to storiti — ako le mo¬
goče — še prej, predno je opazil, da nima
matice.

Panj, ki začuti, da nima matice, se
razburi, zelo brenči, ali kakor pravijo če¬
belarji — »tuli«. Tako je do skrajnosti raz¬
kačen ter ne izletava pravilno na pašo.
Brezmatičen panj, ki nima mlade zalege,
sprejme prav rad novo matico, toda panj,
ki ima dovolj mlade zalege, se pa brani
sprejeti vsiljeno matico. Če opazijo namreč
čebele, da so brez matice, a imajo dovolj
mlade zalege, takoj nastavijo nekaj matič-
njakov in za bodočnost je preskrbljeno.

Stran 132.

Leto XXII. —'■ »SLOVENSKI ČEBELAR«

Ako želiš dati brezmatičnemu panju
matico, deni jo vselej v sredo zalege, tu
so mlade, komaj godne čebele in te sprej-
mo takoj novo matico, stare čebele so bolj
trdovratne, branijo se d el j časa, sprejeti
tako- usiljivko.

Čebelar, ki pozna natančno življenje
čebel, bo rabil pri izmenjavi matic taka
sredstva in take načine, da se mu bo stvar
vselej dobro sponesiia. Matice se lahko
izmenjavajo pri raznih prilikah in ob raz¬
nem času.

Porabljal sem češče pri izmenjavanju
matic takozvani švicarski način, ki se mi
je vselej prav dobro obnesel. Vzel sem
vselej svojo pipo, natlačil jo s suhim, pre¬
perelim listjem in jo zapalil. Matico sem
prinesel v matični gajbici pred letalo brez-
matičnega panja, jo izpustil, parkrat za-
puhal v letalo, da se je panj deloma na¬
polnil z dimom, zamašil letalo za 10 do
15 minut in nakana se mi je vselej posre¬
čila, če je bil roj le brezmatičen.

Ako pa le sumiš, da je kak panj brez
matice, oziroma, da se prepričaš, če je
nima, vzemi iz drugega panja okvir z mla¬
do, še nezalepljeno zalego. Ako osumljeni
roj ne napravi v dveh dneh v tej zalegi
matičnjaka, ima še lastno matico, mogoče
slabo. To matico je treba pač odstraniti in
drugo dodati. Na ravnokar označeni švi¬
carski način se lahko da takemu panju
mlado, še neoplojeno matico, bolje je pa
pač, ako se mu postreže z že oplojeno
matico.

V svoji dolgoletni praksi sem uporab¬
ljal pa tudi sledeči način: Staro, nerabno
matico sem zaprl v gajbico ter jo tako za¬
prto postavil v plodišče, kjer sem jo pustil
5 do 10 ur. Sedaj vzamem staro matico iz
kletke in zaprem vanjjo ono, ki jo mislim
pridati. Vratico v kletko napravim iz me¬
denega testa ali pa nadomestim z tankim
voščenim pokrovom. Čebele čez noč go¬
tovo pregriznejo to zaporo, osvobode ma¬
tico ter jo popeljejo v svoje kraljestvo.

Ako je panj že dalje časa brez ma¬
tice, pa je nastavil matičnjake, tedaj je
treba najprej matičnjake izrezati in šele
potem dati novo matico. V tem slučaju
mora pa biti matica najmanj 24 ali tudi
48 ur zaprta v kletki, predno jo izpustimo.
Dokler je še matica v kletki, moramo opa¬
zovati čebele, kako se zadrže proti zaprti
matici Ako vidiš, da čebele hočejo silo-
mo vdreti skozi železno rešetko- v kletko,
tedaj ne smeš še izpustiti matice, ker bi
jo čebele gotovo umorile. Šele po preteku
enega ali dveh dni, ko so se čebele že
umirile in se drže le posamezne na kletki,
smeš izpustiti matico.

Pri izmenjavi matice moraš paziti po¬
sebno na to, da ne vznemirjaš tega panja
4 ali 5 dni. Čebele se morajo nove matice
privaditi, a matica mora tudi imeti mir,
če hočemo, da vrši nemoteno svojo zadaoo,
Ako pa ljudstvo vznemirjamo, se prigodi
prav lahko, da čebele umore v svoji vzne¬
mirjenosti in razdraženosti svojo novo
kraljico.


O prevažanju čebel na pašo.

V mnogih krajih v Jugoslaviji preva¬
žajo čebele v pašo. To se vrši v različnih
letnih časih. V tem članku se hočem ba-
viti s prevažanjem čebel v ajdovo
pašo,  kakor se to godi na Dolenjskem.

Začetkom meseca avgusta si preskr¬
bijo čebelarji naših gorskih pokrajin, kjer
ne sejejo ajde ali kjer ne medi, ugodne po¬
stojanke v krajih, kjer sejejo veliko ajde.

Take so nekatere vasi, n, pr, okoli Novega
mesta, Trebnjega, Vel. Loke itd. Pogodijo
se s posestniki ter jim izročijo proti od¬
škodnini svoje čebele v nadzorstvo. Stvar
je s tem urejena. Tako približno je uve¬
deno od davnih časov. Izkušnja je poka¬
zala, da niso vsi kraji enakovredni. Tudi
si pridobijo čebelarji razne dobre in zle
izkušnje, ki jih upoštevajo pri vsakolet-

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 133.

nem prevažanju čebel v ajdovo pašo. Kjer
kdo sluti boljšo pašo, tja pa pelja čebele.
Vsled te neurejenosti se nekateri kraji
preveč izkoriščajo,  t. j. v dotični
kraj pripelje preveč čebelar jev
čebele v ajdovo pašo,  dočim se
drugi kraji ne upoštevajo, čeravno imajo
ravno tako ali še boljšo pašo.

Umevno je, da so v teh krajih tudi
domači čebelarji, ki računajo na dobro
pašo v tem času. Navadno je v takih kra¬
jih zelo razširjeno čebelarstvo. Že mnogo
let se čujejo od teh čebelarjev pritožbe,
da njihovim čebelam škoduje uvažanje tu¬
jih čebel; pa ne zaraditega, da jim pri¬
manjkuje živeža, ampak ker se čimdalje
pogosteje dogaja, da tuje čebele domačin¬
ke ropajo in to v takem obsegu in tako
nasilno, da mnogi čebelarji obupavajo in
si ne vedo pomagati. To oškodovanje za¬
hteva pravične ureditve.

Jasno je, da je prevažanje čebel v
ajdovo pašo ne le za čebelarstvo vele-
važno, ampak je tudi za oploditev ajde
neobhodno potrebno. Na njivah, kjer ne
obletavajo čebele cvetoče ajde, je ob času
žetve polno gluhih cvetov, Res je, da če¬
belarji gorskih pokrajin prevažajo v aj¬
dovo pašo samo dobre živalne panje, njih
čebele so se ob obilni poletni paši ugodno
razvijale, so silno pridne in vsled vožnje
postanejo zelo razdražene. Ako prepelja¬
ne v ajdovo pašo ne najdejo takoj obilne
bire, skušajo si šiloma pridobivati med s
tem, da vohunijo po tujih čebelnjakih, kjer
navadno naletijo na bolj slabotne panje,
ki jih začno ropati. Če domač čebelar ne
opazi te nevarnosti o pravem času in si
ne zna hitro pomagati, ima v kratkem
lahko veliko škodo. Prav tako se godi po
ajdovi paši. Navadno se pripeti, da paša

na mah neha. Močne tuje čebele sledijo
po paši, in ker jih vabi mamljiv duh po
medu iz domačih panjev, jih napadejo, na¬
stane ropanje, da v malih urah ves čebel¬
njak izpraznijo. Pisatelj tega članka je vi¬
del sam tak slučaj; in premnogo pritožb
znanih čebelarjev iz novofmeške okolice)
mu potrjujejo to dejstvo. Ker se mora to
oškodovanje domačih čebelarjev ustaviti,
zato se priporoča sledeče postopanje:

Županstva imajo pravico — če veljajo
še stare avstrijske postave v tej zadevi,
ki se niso še preklicale — da dovolijo le
določeno množino panjev v svojo občino,
upoštevajoč stanje domačega čebelarstva.
Ker se pa ne more pričakovati, da bi žu¬
panstvo samo od sebe kaj ukrenilo, je
dolžnost prizadetih čebelarjev, da ga v
primerni vlogi na to škodo opozorijo in o
pravem času, to je pred ajdovo pašo, pro¬
sijo za ugoditev. Prepričan sem, da bo
vsako županstvo tako vlogo upoštevalo.

Kako naj si pa pomagajo tuji čebelarji,
če se jim uvoz čebel v ajdovo pašo prepo¬
veduje?

Naša vinorodna Dolenjska ima ob
ajdovem cvetju prav veliko takih leg, Ljer
je v izobilju čebelne paše. Samo navada
je, da silijo čebelarji le v posamezne obči¬
ne. Iz tega razloga naj bi si le ti poraz¬
delili na obsežnejše kraje. S tem bi bilo
obema strankama ustreženo. Domačim
čebelarjem pa svetujem':

1, da se ukvarjajo bolj intenzivno s
čebelarstvom, to se pravi, da naj goje več
in močnejših panjev;

2. da si pred začetkom ajdove paše
s spekulativnim krmljenjem vzgoje moč¬
nejša ljudstva, pa se jim ne bo treba bati
ropanja.

A. Lapajne, — Novo mesto.

Stran 134.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Društvene vesti.

Odborova seja dne 22. avgusta 1919.

Navzoči gg.: prošt Kalan, Humek, Strgar,
Slapšak, Verbič, Mesar, Zirkelbach in Okorn.

Gosp. predsednik otvori sejo in pozdravi
vse navzoče. Tajnikom se izvoli g. Okorn,
blagajnikom g. Mesar, ki prevzame tudi
upravo lista.

G. predsednik izreče zahvalo doseda¬
njemu tajniku in blagajniku g. Zirkelbachu,
kateremu se dovoli tudi primeren honorar za
upravo lista in razdelitev sladkorja.

G. Humek se naprosi, da še nadalje ob¬
drži uredništvo. G. prof. Verbič poroča o
opazovalnicah. Odbor sklene, da po možno¬
sti naroči potrebno orodje za opazovalnice.
Naročijo naj se tudi razni čebelarski listi in
hakupi' nekaj knjig za društveno knjižnico.

J. Okorn, t. č. tajnik.

Čebelarska podružnica v Grahovem. V

smislu sklepa ustanovnega občnega zbora je
priredila tuk. podružnica dne 17. vel. srpana
t. 1. ob 15. uri čebelarski shod. Udeležba je
bila častna. Kajti od 75 podružničnih članov
jih je bilo navzočih nad 60. Poleg tega se je
udeležilo shoda tudi nekaj nečlanov.

Predsednik pozdravi navzoče, povdarjajoč
veliko udeležbo, kj je znamenje, da se zave¬
dajo važnosti čebelarstva. Nato predstavi
došlega predavatelja, ter ga prosi, naj začne
s predavanjem.

G. Okorn pozdravi predvsem navzoče če¬
belarje v imenu poverjeništva za kmetijstvo
pri deželni vladi za Slovenijo. Nato poda
kratko poročilo o občnem zboru osrednjega
čebelarskega društva. Iz poročila smo posneli,
zlasti, da je cena medu poskočila do 40 K kg,
vosku pa primerno višje in da se je članarina
zvišala na 14 K.

V nadaljnem svojem govoru nam je prav
poljudno očrtal pravilno čebelarjenje v Kra-
njiču, pravilno krmljenje, kuhanje sladkorja in
pokladanje, izbiro dobrih plemenjakov in ma¬
tic ter pravilno vzimljenje. Dotaknil se je tudi
čebelarjenja v panjih s premakljivim delom.

Predsednik pozove nato navzoče čebe¬
larje k stvarni debati. Oglasilo se je nekaj
čebelarjev. Predlagalo se je, naj poverjeništvo
za kmetijstvo nakaže podružnici sladkor za
pitanje po znižani ceni, ker je skoro po vsem
podružničnem okolišu napravila toča 3. ma¬
lega srpana veliko škodo. Da ne bilo te uime,
bi gotovo čebele nabrale zadostno množino
medu za prezimovanje. Tako pa že sedaj mr-
jejo ne samo roji, ampak tudi plemenjaki. Je¬
senska paša tu ne pride v poštev. G. Okorn
se naproša, da sporoči ta naš predlog s pri¬
poročilom poverjeništvu za kmetijstvo.

Nekateri člani, posebno oni iz Begunj, so
se pritožili, da so prejeli komaj po eno ali dve
številki »Čebelarja«. Predsednik jih opozori na
razne poštne težkoče ter opomnj, naj priza¬
deti vsak sam zase reklamira list pri upravi.
Reklamacija je itak poštnine prosta. G. Okorn
si je nato nekatere zabeležil.

Ker se po besedah g. praktikanta ne sme¬
mo preveč zanašati na sladkor za jesensko
krmljenje, saj bi pri visoki ceni ne bilo niti
racijonelno, opozori predsednik čebelarje na
združevanje slabičev, da rešimo vsaj nekaj
dobirh plemenjakov. Menda je vsakdo pre¬
pričan iz svoje lastne izkušnje, da nam donaša
več koristi deset močnih plemenjakov, ki bodo
dobro prezimili, nego 50 slabičev, od katerih
le redki dočakajo pomlad.

Ko je še večina čebelarjev doplačala po¬
višano naročnino 6 K ter napovedala število
vzimljenih plemenjakov, je bil shod zaključen.

Predsednik.

St55a9SC5a9GŠ9S15SaS)GlS29®SSaS6?S29S«5?2SeiSSa96?Sa£X55S3S(De5a9S5Si£)StS5!£)(565a9SSSiS6CS2£)

Drobiž.

O nabiranju cvetnega prahu. V št. 5. 1. 1.

Slov. Čebelarja« piše g. Jocif o nabiranju
cvetnega prahu. Spis je jako praktično se¬
stavljen, da ga more vsakdo razumeti. Vem,
da niso vsi kraji enako bogati na primer¬
nem cvetju, vendar pa nisem mislil, da bi ga
kje tako primanjkovalo, da bi moral zanj
skrbeti čebelar.

Pri nas na Hrvatskem, posebno v Za¬
gorju je toliko tega naravnega blaga, da mir¬
no trdim, da ga je veliko preveč.  Redno

ga čebele nanosijo toliko, da je ena tretjina,
včasih celo polovica vsega satja napolnjena
z njim. Tako sem pred nekaj dnevi našel v
nekem roju na desetih satih po 39 cm dolgih
(koliko pa širokih? Op. uredn.) štiri in pol
sata napolnjenih s samo obnožino. Dosti je
slučajev, ko dobim iz medišča komaj kak
kilogram medu, ker je vse satje nabito polno
obnožine. Zato se mi bavimo z mislijo, kako
bi preprečili preobilo nanašanje cvetnega
praha, ker smo prepričani, da v mnogih slu-

Leto XXII. — .SLOVENSKI ČEBELAR

Stran 135.

čajih zelo ovira pravilen razvoj celega panja.

Drag. Presežki — Krapina.

Izvrstno sredstvo za združevanje rojev
ali čebelnih družin sploh je fini vinski cvet
(špirit), ki mu primešamo na pol litra 50 g
rožmarinovega olja. Ta zmes ima jako močan
duh, ki se ohrani do 14 dni. Kadar hočemo
združiti dva roja ali dve družini, jima denemo
v košnice v primerni škatlici, ki ji navrtamo
pokrov, po nekaj kapljic te tekočine. V krat¬
kem času imate obe družini popolnoma isti
duh in se združita brez vsake nevarnosti, da
bi se med seboj spoprijele. To sredstvo mi
vedno vrlo dobro služi, posebno pa je pri
združevanju rešilo marsikaki čebeli življenje.

Suh, lepo osnažen in zbran mah je naj-
izvrstnejša snov za mašenje raznih praznih
prostorov med posameznimi panji ali med
panji in stenami čebelnjaka. Suh lep mah je
rahla, vsled tega zračna in gorka snov, ki je
tudi ne mara nobena golazen niti miši. Vrhu-
tega ima še to veliko prednost, da nič ne
stane. Neki hrvaški čebelar trdi, da je z ob¬
širnimi in natančnimi poskusi dognal, da če¬
bele bolje uspevajo in več meda nanesejo, ako
so zadelane z mahom, nego tedaj, če uporab¬
ljamo za to žaganje. Sploh moramo poudar¬
jati, da je ni slabejše snovi v to svrho, nego
je žaganje in drobno oblanje.

Podružnice, ki žele predavanj, naj do
konca t, m, javijo, kdaj in kje hočejo
imeti čebelarska predavanja. Tudi je že¬
leti, da označijo tvarino,  ki naj se ob¬
ravnava na predavanjih.

Lovilnik za trote in matico. G. Fr. Hart¬
man iz Vranskega nam je poslal načrt in opis
lovilnika za trote in matico. Žal, da za enkrat
ne moremo priobčiti podob, ker ni mogoče
dobiti klišejev. Sicer pa v tem slučaju popol¬
noma zadostuje opis. Lovilnik g. Hartmana
je navadni lovilnik za roje,  kakor je
znan vsakemu čebelarju in je bil v našem
listu svoj čas že opisan in narisan. Namesto
žične mreže ima naš lovilnik matičng re¬
šetko,  ki zadrži samo trote in matico,
čebele se pa presejejo in zlete. Ta lovilnik
uporablja g. Hartman posebno pri drujcih in
sploh pri rojih, ki jih namerava vrniti ple¬
menjakom. Ko začne rojiti iz panja, nastavi
lovilnik, v katerem ostane pa samo matica in
troti. Čebele zlete pa skozi rešetko v zrak in
se vrnejo same v plemenjak, ko ne najdejo
matice. Seveda se zgodi, da mlada vitka ma¬
tica tudi pogodi skozi rešetko. Zato pa pravi
g. Hartman, da je treba tako rešetko na
gladki kovinski podlagi nekoliko potolči, da
se vrzeli primerno zože. Pripravo uporablja
g. Hartman tudi za to, da lovi z njo trote,

dasi bi v to svrho boljše izhajal s prepostejšo
in majhno pripravo, ki bi morala biti tako
narejena, da ne bi ovirala izleta delavkam i z
panja in v panj.  Troti bi morali imeti
prost izhod iz panja skozi begalnico v dotično
pripravo, iz katere bi pa ne mogli ne v
zrak ne nazaj v panj.  Tak lovilnik
za trote bi ostal na panju lahko par dni, da
bi se odstranili vsi troti, Samo žrela naših
panjev so nekoliko preozka za to napravo.
Sicer se da to tako urediti, da se polovica
žrela zapre z begalnico, ki se odpira na ven,
polovica pa z matično rešetko.

Prejeli smo od nekega čebelarja sledeče
pismo, ki ga priobčujemo kot kuriozum brez
komentara:

»Spoštovani gospod! V ,Sloven. Čebelar¬
ju' št. 6., berem o nekem oskrbniku čebel —
Vildmanu. Zahvaljujem pisatelja za ta zanimiv
članek. Dasi ga ne morem prav verjeti, ga
vendar odobravam, ker sem sam poskusil s
čebelami štiri stvari, ki so se mi vrlo dobro
obnesle. I. Prva stvar, ki je potrebna za vsa¬
kega malega in velikega čebelarja, zlasti pa
za onega, ki je navezan na službo in ne utegne
čakati na roje in za one, ki imajo kakor jaz
sovražne sosede, je ta, da zna roju ukazati
kam naj se vsede. Kakor znano razpošlje panj
predno ali ko roji, nekaj čebel iskat stano¬
vanja za roj. Tem čebelam je treba pokazati
na vrtu prazen panj ali košnico ali pa tudi
samo vejo na drevesu, kjer želimo, da se vse¬
de. Brez skrbi se bo potem roj vsedel ravno
tam kamor mu pokažemo, najsibo prvec ali
drugec — to je vseeno. Te čebele, voditeljice
roja, je treba poznati, kar ni težko. Matica
namreč ne vodi roja, ampak čebele vodite¬
ljice. Te se vsedejo na drevo ali košnico in
čakajo na matico, če je ni, jo gredo iskat in
le če je ne najdejo, se ne vrnejo nazaj. Brez
matice seveda ni roja. — II. Imam 12 panjev.
Teh 12 družin lahko pošljem na rop uro daleč,
in dotičnemu čebelarju vse oropajo in si ne
more pomagati na noben način, kajti poslane
čebele ne gredo posamez, ali po dve, tri, ka¬
kor navadne roparice. To gre prav tako ka¬
kor na fronti, ko se je zakričalo hura! hura!
Vseh 12 družin izleti naenkrat izropat odka-
zan čebelnjak. — III. Ako so kje v gozdu v
kakem duplu čebele in se jim približam v raz¬
dalji četrt ure, pridejo k meni pokazat, kje so
in jih naenkrat najdem. Če bi jih ne bilo v
tej daljavi naokolu mene, grem četrt ure dalje,
na katero stran se mi zdi in jih gotovo naj¬
dem. — IV. Mojih 12 družin morem razložiti
po svojem vrtu sat za satom ali okvir za
okvirjem ne da bi me katera pičila, dočim

Stran 136.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR.

bodo tujce pikale. Moje čebele me ne pikajo.
Naj delam z njimi kar hočem, niti ena se me
ne loti.

UREDNIŠKA LISTNICA.

Zaradi reda v poslovanju in da se po ne¬
potrebnem ne zapravlja dragoceni čas, nujno
prosimo vse podružnice in posamezne člane,
da se pri dopisovanju v društvenih zadevah
ravnajo brez izjeme po sledečem redu:

1. Na uredništvo »Slov. Čebelarja« v
Ljubljani, Linhartova ulica  12, naj
se pošiljajo izključno samo dopisi, poročila,
vprašanja — sploh samo spisi, ki so na¬
menjeni za list,  pa nič drugega.

2. Vsi dopisi podružnic ali posameznih

članov, naročbe na sladkor ali kako drugo
blago, pritožbe in sploh vse, kar ni name¬
njeno za objavo v listu, naj se pa pošilja na
naslov: »Slovensko čebelarsko društvo« v

Ljubljani, Marijanišče.

3. Vse denarne pošiljatve, na¬

menjene za društvo, torej članarina, naroč¬
nina, doplačila itd., naj se naslovljajo pa iz¬
ključno na blagajništvo čebelarskega društva
v Ljubljani, Jugoslovanska knji¬
garna.

Vprašanjem, ki zahtevajo pismen odgo¬
vor, naj se vedno pridene frankovan za¬
vitek, opremljen  z naslovom ali za
kratke odgovore zadostno frankovana do¬
pis n ic a. To velja za vse tri prej navedene
naslove.

Poudarjam še enkrat, da nobena stvar
poslovanja tako ne ovira, nego napačno na¬
stavljanje in ako se v enem in istem pismu
zahtevajo stvari, ki spadajo v različno pod¬
ročje. Društveni tajnik, njegov blagajnik ter
urednik »Stav. Čebelarja« stanujejo daleč na¬
razen in se ne morejo shajati vsak dan in pre¬
našati take zmedene pošte drug do drugega.
Le ako se bodo podružnice in člani držali
tega potrebnega reda, bo tudi odbor reševal
vse hitro in v redu.

Prodam nov ličen čebelnjak

za 18 A.-Ž. panjev, 12 do 14 Gerstungovcev z okvirji in satjem brez čebel in 6 ležečih
panjev iste mere. — E. Kiinzl, gozdarjeva soproga, Draga pri Kočevju.

Prvo mariborsko čebelarsko mizarstvol

Maribor, Ptujska cesta 14, Tezen 7.

Priporočam se za izdelovanje vsake vrste panjev in raznih delov
Posebno priporočam R.  Ž. panje, izdelujem tudi dvojake, Kuntzscheve
panje i. t. d. p 0  j 0  Alberer.

Alberti-Žnideršičeve panje

natančno po meri izdelane razpošilja,
izdeluje tudi po vzorcu panje vseh drugih sistemov

Čebelarsko podjetje Viktor Vokač,

Dvor, Kranjsko.

Odgovorni urednik Hinko Zirkeibach. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo*.

^ Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.