Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca« (it. 137) z dne 17. VI. 192S Štev. 25 Pogled na Novo Štifto pri Ribnici s ceste iz Žlebiča v Sodražico. Foto Kumar, Ribnica. 194 K napetim odnošajem međ Anglijo in Egiptom: Oddelek efiiptovske kinulerije v paradni ra/vr>tilvi: po/oriiost ol)rueajii iiase zlasti prekrasni konji. ŠveđsKi Kralj Gustav V. ki je slavil včeraj svojo "Oletnico. Kitajski begunci Dolgoletna državljanska vojna, ki divja na Kitajskem, je rodila neizmerno fiorja. Cele pokrajine so opustošene in tudi tam so se seznanili, kakor pri nas med svetovno vojno, 7. — bcfrunci. Tisoči in tisoči be/e z vsem, kar morejo oilnesti. z vojnega ozemlja, ne vedoč kam. — -Slika nam kaže skupino bežeče kmetiške družine. — Kdaj se bodo uredile kitajske politične razmere, je nemogoče prorokovati, kajti vso težko situacijo komplicirajo še velevlasti, zlasti Japonska, ki zasledujejo seveda le svoje sebične cilje. Za enkrat zmagujejo južne čete in sc-vernokitajska armada, ki ji poveljuje general Čangsolin, je morala pred kratkim zapustiti že celo kitajsko prestolnico Peking. Središče se-vernokitajskih čet je sedaj Mukden. Iz Hortyjeve rezidence Madžarski državni upravitelj in bivši admiral Hortv nima ravno slabega življenja. Za svoje bivališče si je izbral budimpeštanski kraljevi dvorec, na katerem prireja pogosto razko.šne slavnosti. Slika nam kaže teraso kraljevega dvorca s Hortyje-vimi gosti. S terase je prekra.sen razgled na Donavo in Budimpešto. Zlasti lepo je videti impozantno stavbo madžarskega parlamenta (poslopje s kupolo), v katerem imajo še vedno prvo in zadnjo besedo magnat je z grofom Bcthlenom na čelu. Da se llortvju nič kaj ne mudi, rešiti še vedno viseče vprašanje dr-' žavne oblike na Madžarskem, si lahko mislimo. Radoslav Agatonović podpredsednik iiiiše iitirodne skupščino in odličen politik IJavidovičeve deiiiokiutske stranke, ki je "'I. niujii nenadoma umrl. Naš notranji minister dr. Korošec v Makedoniji koncem meseca aprila je inspicirul dr. Korošec Makedonijo, obiskal oh tej priliki vse \ečje kraie in prišel \ stik /. vsemi sloji Ijiulstva. Njegovo potovanje je napravilo i)o\sod najboljši vtis. Zveza rezervnih častnikov Od 26. do 2S. maja se je vršil v Sarajevu letni kongres Zveze re/erviiili častnikov, ki /diu/uje pod svojim okriljem impo/antno armado nad IS.OIK) članov in ima že \eč milijonov dinarjev imetja. Zve/.a je dosejjla za s\oje člane že iiiarsikake ugodnosti in je tudi sicer jako važen činitelj. Zlito' je tem bolj obsodbe vredno, da se jo je skušalo zapeljati v motne politične vode. Pri tem je, žal, sodeloval tudi ljubljanski pododbor. K sreči se nakatu- niso posrečile in na čelu mogočne organizacije je ostal še vedno dosedanji predsednik Ka-dosavljevič. ki se trudi odvrniti od Zveze vplive političnih strank. Ves ki.ngres je izzvenel v veliko manifestacijo za kralja in državo. Picdsednik zveze, rezervni podpolkovnik 61. Dj. Radosaoljeoić, (jozdravlja predstavnika mesta. Iz sprevoda rezervnih častnikov v Sarajevu: Zastaoa Zt>e/.e, dar kralja Aleksandra. Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Borghi Jožef MS4di pokrit hodnik, čigar streha sloni na kamnitih stebrih. Tukaj so svojčas ob velikih shodih postavljali spovednice in cele noči spovedovali številne romarje. Na .severni strani cerkve pa so svete stopnice«, obložene z marmorjem, naloniljenim prav pod Novo .Štifto. Romarji stopajo po njih le po kolenih ker so vanje vdelane razne relikvije. Legenda, ki je še zelo živa v ljudskih ustih, pripoveduje, da se je na tem griču, ki se je takrat imenoval Brinjev vrh, .Marija sama prikazala pobožnemu kmetu .Vlatiju Furlana iz bližnje vasi Sušja in mu ukazala t\i zidati cerkev nji v čast. Pokazala da mu je prav kraj za cerkev in načit, ki naj se po njem ziila. Ril^niški grajski valpet Riglar ga je dal zato zapreti v ječo. češ. da se kmet izpametuje. Za kazen je valpet oslepel, dokler se ni vdal v voljo božjo, in je graščina potem piva začela z zidavo cerkve. Zgodovinski viri in listine ne vedo o tej legendi ničesar, pač pa se opirajo tudi na neka skrivnostna prikazovanja, listine .pripovedujejo, da so videli Ijvidje v prvih desetletjih 17. stoletja na Hrinjevem vrhu ponoči večkrat različne luči. Z ozirom na to je ribniški baron Jurij Jernej Kizelj zaprosil oglejskega patriarha .Vlarka (}radonika, naj mu dovoli tam sezidati .Marijino cerkev in nastaviti kaplana, ki bo opravljal službo božjo. Patriarh mu je poslal tako dovoljenje dne "51. marca 1640, v katerem se izrecno sklicuje na neke luči (in loco ubi nocturmi tempore lumina varia a pluribus visa sunt — grajski arhiv v Ribnicil. ribniški župnik in naddijakon Frančišek .Maksimilijan Vaccani pa naj po obredu rimske cerkve položi za novo cerkev temeljni kamen, kar se je zgotlilo v nedeljo po sv. Martinu leta 1041. -Naslednje leto pa je že baron Kizelj pr7), in Knobleliai-. ki je na Nilu dosegel otok l.umutat (1854), najjužnejšo točko, do katere je dotlej prodrl beli človek, je bil /a zahodni .Sudan \ resnici to. kar je bil Livingstone za južno .\friko. Kdor se hoče natančneje poučiti o zanimivem življenju in (leh)vanju obeh misijonarjev, kojih 60-, oziroma 7()-letnico smrti letos praznujemo, naj seže po knjižici Baraga in Knoblehar<. ki jo je pravkar izdala L nio Cleri« v Ljubljani kot tretji zvezek svoje knjižnice (ceua Din 6,—). Inđifanslco posveio-vanfe v pokrajini Baragovega misijonar-jenja. Na levi: Potniške lađfe na Gornjem Nilu \ Knobleharjcvi dobi. 199 Franc Barle iist.inovitel j in starosta Jugoslovanske gasilske /ve/e. ki Je umrl J'i. maja; njegov M'Iiéasten pogreb je najbolje poka/.al. kak silen ugled je u/.ival med slo\enskimi gasilci. m ¦imKKSSm^^ Foto J. Gaber, Reteče. K pričetRu letošnfe kopalne sexone: Ljubljančanom se je /.adnji dve leti najbolj priljubilo kopanje v .Savi pri lletcčali. zato Je zgradil letos tam neki podjetni Šentvidčan nekaj kabin in kantino, ki bo nudila kopalcem malico. Ako zacnes na pravem kroju in pravilno nadaljevati, dobis otUomek znane pesmi. — 1. nagr.: Beg, iSAHt OUBL; 11. nagr.: Andre, R.\UKJ. Hcsitev kri/aljkc v si. 2). Vodoravno: pozor, etapa, Monako, Izidoi-. oder, kij, rosa, Aron. Asta, Omar, Ivka, kimo-vec, ar, la, arzenal, uf, si, od, tolpa, tr, en, ve, opomin, srnak. del, Nepal, .Stanko, pagat, ta, os, |)a, es, opora, oče, Egon, opal. Mara, Anam, pok, Konoii, uš, es, so, s. r,, ikona, Apatin, Peter, kit, denar, Abadon, oj. na. oj, pogan, ta, so, ia, ig, nagovor, po, ag, postila, kila. krov. tast. trak. kuna. vik, uboj, vštric, lopata, kerub. spona. — Navpično: pek, otok, /a, opij, raz. oda. Noro, aroma. Irska, dota, osa, Ra, iz, nart, avla, ne, ar, kuma. Itigcmja, os, vis, cona, Aleš, Alpe, zel, en, avtomobil, Lear, da, od, pl, te, opora, opeka, nagon, rt, Koper, navod, as, spaka, napad, orkan, ton, sas, pas, oni, Oton, štor, liga, snop, Ra. nada. pav. ej, ta, es, ris. no. polt, nart, at, ob, d, pisar, gorup, od, kaut, vaba, tuš, pi (II), kot. ko, vcep, khin, Ja. iks, oba, ro. Pravilnih rešitev Je prispelo %. Žreb Je določil I. nagrado J.Ciwtku, Imeno, p. Podčetrtek, U. nagrado pa Viktorju Sach-tifiallu. računskemu uradniku, Ljubljana. Sergej Minclov: Car Berendej. (Pove.st iz sibirskega pragozda.) II, POGLAVJE. — Predlani je padel iz sedla. Ponoči ga je presenetila v stepi nevihta. Ves dan se je vozil s hlap-eem, pa mu nič ni bilo. Ko pa se je stemnilo in .se zabliskalo, se je pričel pla.šno ozirati. Čim se je za,svetlikala strela, se je že okrenil v .sedlu: dozdevalo se mu je, da koga sluti v bližini. Kakih petkrat se je tako zasukal, potem pa je na vso moč udaril konja z bičem! Ta je zletel v eni sapi čez drn in fitrn! Hlapec je skočil za njim, ker se je tudi prestrašil. Zopet je razsvetilo v.so stepo. Hlapec je zagledal, da zdaj leti Vabilinov konj po stepi že sam: griva se mu je bila naježila, sedlo je bilo zlezlo na bok. Hlapec je malioma zadržal svojega konja, pričel je klicati — nihče se ni odzval! Dolgo je iskal in končno je prijahal do gospodarja: ležal je brez zavesti s prelomljeno nogo. Natovoril ga je vrh sedla na konja, pa ga privedel domov kakor mrtvega. -Še dobro, da nista iiuela daleč do pristave! Polivati so ga morali z vodo, da bi se zavedel. Od tistega časa šepa. — Če take stvari počenja, ga seveda morajo preganjati strahovi! — je sklenil Vedenej Savič. — Kajpada! — je pritrdil črnobradec. — Sicer pa tam zagleda lahko človek prikazni, tudi, če ne dela nič hudega: tam prežijo hudiči in vsaka slična nesnaga menda pod vsakim grmom! — Beži no. kaj pripoveduješ! — Samo resnico pripovedujem: kje drugje naj bi se lažje zaredila ta zoprnost? Saj ni tam na tisoče ver.st daleč nobene cerkve in nobenega križa, povsod samo kamenje pa divja tajga. Zato .so nasuta na vsakem vrhu in v vsaki soteski molišča iz okroglih kamnov — avve jim pravijo. Popa ne boš nikjer našel. Zato pa je v.se polno vešč in vedežev! Hudo je tam . .. Znanci so natočili iz zelenke še zadnje čašice za slovo, in Vedenej Savič se je pričel poslavljati. Nič ni bil vesel kramarjeve povesti. Mrko je odkorakal domov, da bi prinesel Matveju Paliču vesti o njegovem starem prijatelju, carju Berendeju. III. POGLAVJE. — Tvojim znancem teče jezik kakor mlin: menda lažeta, kakor bi orehe trla? ... je pripomnil Matvej Palic, ko je poslušal do konca poslovodjo. — Tega ne bi rekel, prosim . . . prej se mi zdi, da nekako držita jezik za zobmi! ... je odgovoril ta. 200 Modni kotiček tudi v dveh barvah n. pr. svetlo beige z rjavo, bela s črno, lososova s črno itd., pri čcnicr mora imeti ajour otenjavc temnejšega blaga. Enostavna platnena obleka \ lepi mochii barvi se da poceni narediti, a vendar učinkuje izredno odlično. Prav gotovo je zato, da bodo pralne obleke popolnoma prevladovale, če ne letos, pa prav gotovo prihodnje leto. Prvi model v na.ši sliki kaže vzorec take enostavne obleke iz sirovega platna — barve poljubne — z ajour-jem ob vratnem izrezu in na zgornjem delu obleke, a tako, da sega spredaj še dalje od pasu. Drugi model nam predočuje, kako neprecenljivo lepo učinkuje ajour s svojo enostavnostjo na modernem blagu ali svili. Blago si moramo misliti Ajour na oblekah. Modi, ki hoče biti enostavna, se ajour naravnost vsiljuje kot okrasek. Dejansko se po vseh modnih salonih vidijo modeli z ajour jem v najrazličnejših izvedbah. Vseeno je, ali je blago najtanjši modni izdelek ali pa chinacrepp, georgette ali pa celo crepp-satiu: na vseh se uiwrablja ajour. Večinoma je okrasek enake barve kakor blago, a ne zanietavajo se tudi niti barvui kontrasti. Tako da n. pr. se veže belo, beige ali rožnato blago s črnim ajourjem, beige s temno-niodrim, teinnozeleno s sve-tlozelenim itd. Tudi izdelava ajourja se menja od naj-priprostejše do najbolj sestavljene. Ajour se uporablja za dopoldanske, popoldanske in večerne obleke. Mnogo teh oblek je ukrojenih tako, da morejo priti vpoštev tudi za jesen. Naša .slika nam kaže par modelov z ajourjem. Zadnji model iz crepp-satina, ki je sploh izredno priljubljen materijal, predstavlja enostavno pronie-nadno obleko. Krilo je spredaj položeno v gube (blago narobe), bluza je kombinirana iz obeh strani blaga in okrašena z ajourjem. Seveda se more taka jumperska obleka skrojiti v svetli barvi, a izpod ajourja se organično zlivajo gube. Predzadnja slika nam kaže odličen model za popoldneve in večerne prireditve. Tkanina je georgette ali gaze. Zgornji del je okrašen z ajourji v lokih; krilo ima dva dela, oba ob robeh okrašena z ajourjem. Rokav je spodaj bogato naguban in istotako okrašen z ajourjem. Z obleko soglaša moderni široki klobuk iz žime. Iloletni večerni plašč, : ki ga s preudarkom uvaja letošnja moda, se bo brez dvoma priljubil in v v<-liki meri uveljavil. Od poletnega večernega plašča moramo zahtevati, da pristoja k vsaki obleki, zato moramo izbrati zanj čisto nevtralno barvo, najbolj«; črno ali pa beige. Na vsak način mora biti enobarven in enako tudi podloga. Najprimernejši kroj, ki je zgorai čisto gladek, a spodaj zvočast. Naša slika nam kaže model, ki je na rokavih obšit s kožuhovino. Potna prtljaga. K odličnemu nastopu na potovanju je poleg elegantne potne obleke potrebna tudi elegantna prtljaga. Modna barva za kovčeg je tačas črna z medenimi okovi. — Zelo hitro so se priljubili manjši kovčegi, ki jih vzamemo s seboj v kupe. Na potovanju je na vsak način potreben tudi majhen necessoir za toaletne potrebščine in druge drobnarije. Zelo praktičen je ovoj za dežnik, ki mora biti dovolj velik, da spravimo vanj tudi plet. — Ne, prijatelj, to mi ne gre v glavo. Čul sem sicer da ,so včasih postali razbojniki pozneje trgovci, če jim je bila sreča mila. A prvič slišim, — Ana--njevih je skomignil z rameni, — da bi postal trgovec razbojnik! Le vprašuj v mestu o naših trgovcih, pa ti bodo o njih natvezli vse polno skrivnosti: eden je v mladosti koga okradel, drugi je bil voznik in je zaklal potnika, tretji pa je tujcem kovčeg izmaknil. Kdo naj bi verjel tem bedarijam;* — Bogve .. pravi se, da ni dima brez ognja, prosim! E! Dedci so še bolj klepetavi ko babnice: tudi brez ognja znajo narediti dim! Preveč brusijo jezike. Vse to govoričenje ni piškavega oreha vredno! No. samo da ste Vabilinu prišli na sled, to je že dobro!...« Matvej Palic se je za trenutek ustavil. »Svoj denar moram nazaj dobiti ...« je dodal. »Če je Petra Mosejič res obogatel, bo dolg vrnil. Še lepo zahvalo mi bo sporočil za uslugo, aa sem mu pomagal v nepriliki. Saj ga dobro poznam. Krut človek je, precej sirov. Odtod piha veter!« Vedenej Savič je molčal. »Sklenil pa sem tako-le ...«, je nadaljeval Matvej Palic: — Ta bo moral imeti glavo na pravem koncu, ki bo hotel biti kos temu opravku... Koga naj pošljem tja razen tebe? ... Če boš vse dobro opra- vil, te bom takoj odslovil iz službe. < Pogledal je Vedeneja Savica. Ta pa je uprl v gospodarja oči, kakor da bi ga bila strela zadela. — Ne boš za rabo v novi trgovini pa te heee«i odpustiti iz službe: za družabnika te vzamem! Vedenej Savič je ves prebledel in planil na noge. »Kako pa to? ... Ali me res hočete? ...« je rekel in mu je celo zadrhtela dolnja ustnica. Ni čuda: v življenju se mu je sreča vselej izmuznila kakor jegulja iz rok, in zdaj glej! — sama je k njemu prišla. Matvej Palic se je smehljal. — Saj hočem! ... je ponovil. — Samo prej si moraš to zaslužiti. Denar mi prinesi. pa je stvar končana: takoj boš postal moj družabnik! — Prinesem ga z božjo pomočjo ... — mu je odgovoril poslovodja, kakor da bi bilo to samo po-.stranska zadeva. Samo oči so kazale, da mu je srce poskakovalo. — No pa prav! Izberi si še dva pomočnika izmed onih, ki so bolj zanesljivi, pa pojdite z Bogom! Pa še nekaj ... — Matvej Palic je za trenutek umolknil in si pogladi 1 brado: »Štirje boste šli: hočem, naj gre s teboj še moj Grišutka .. .« (Dalje prih.) Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani