168 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov). V endar smo kljub dobri zakonodaji in in{pekcijskemu nadzoru na tem podro~ju {e vedno pri~a precej{njemu neredu. Prepre~evanje zbiranja osebnih podatkov pa zaradi organizacijskih zahtev na nekaterih podro~jih ni uresni~ljivo. Zato bi bilo, po avtorjevih ugotovitvah, potrebno dose~i transparentnost zbiranja in uporabe osebnih podatkov, ter s tem tudi mo‘nost zmanj{anja njihove zlorabe. S tem namenom predlaga avtor razmislek o kadrovskih okrepitvah in{pektorata za varstvo osebnih podatkov. Knjiga Mateja Kova~i~a Zasebnost na internetu je dobrodo{el, aktualen ter izviren prispevek k razumevanju razvoja, vloge in na~ina nadzora v dana{nji dru‘bi. Poleg vsebine je potrebno pohvaliti tudi avtorjev jasen in razumljiv jezik, ter prilo‘en slovar uporabljenih pojmov. Zato knjiga ni namenjena zgolj ozki javnosti, ki se profesionalno ukvarja z obravnavano tematiko, ampak tudi posameznikom, ki na kakr{enkoli na~in delujejo v kibernetskem prostoru. Tatjana Rakar Zinka Kolari~, Andreja ^rnak-Megli~, Maja Vojnovi~: Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi. Ljubljana: Zalo‘ba FDV, zbirka Politi~ni procesi in in{titucije, 2002 186 strani (ISBN 961-235-084-1), 2.800 SIT Znano je, da pred sistemskimi spremembami v letu 1990 v tako imenovanem »dr‘avno- socialisti~nem sistemu blaginje«, ki se je v svojih razli~icah oblikoval v dr‘avah Srednje in Vzhodne Evrope, formalno ni bilo prostora za zasebne neprofitne organizacije pri zagotavljanju storitev za dr‘avo blaginje. Avtorice ugotavljajo, da je bila vloga zasebnih neprofitnih organizacij v nekdanjem dr‘avno-socialisti~nem sistemu blaginje predvsem v tem, da so podpirale potenciale in sposobnost neformalnih socialnih mre‘, da so te skrbele za svoje ~lane. Skladno s spremembami vloge zasebnih neprofitnih organizacij v obdobju tranzicije, saj nastopajo tudi kot producentke storitev na razli~nih podro~jih dr‘ave blaginje (vendar {e vedno v majhnem obsegu, kar podrobno prikazuje pri~ujo~a knjiga), nara{~a tudi pomembnost prou~evanje razvoja tovrstnih organizacij tako s stali{~a njihove vloge v dru‘bi kot prou~evanja njihovih zna~ilnosti. Gre za {irok spekter organizacij, ki niso niti tr‘ne niti dr‘avne, v javnosti pa so ozna~ene z razli~nimi imeni kot so neprofitne, prostovoljne, neodvisne, civilnodru‘bene, pri nas pa se najpogosteje uporablja izraz nevladne organizacije. Avtorice so se na podlagi temeljne zna~ilnosti obravnavanih organizacij – njihova raznovrstnost – odlo~ile za uporabo skupnega termina »zasebne neprofitno-volonterske organizacije« tako, da je sam termin tudi hkrati njihova definicija ter opredeljuje njihove skupne zna~ilnosti. Te so po definiciji avtoric naslednje (str. 6): so zasebne, kar pomeni, da so institucionalno lo~ene od dr‘ave, oziroma, da so njihovi ustanovitelji zasebne fizi~ne ali pravne osebe; so neprofitne, kar pomeni, da je osnovni smisel njihovega obstoja delovanje v splo{ne dru‘beno koristne namene; so organizacije, kar pomeni, da imajo izoblikovano osnovno organizacijsko strukturo in pravila; so prostovoljne, kar pomeni, da ~lanstvo v njih ni zakonsko obvezno, pritegnejo pa ve~ji ali manj{i ~asovni ali denarni vlo‘ek volonterjev. Raziskovalne pristope prou~evanja zasebnih neprofitnih organizacij lahko v grobem razdelimo na dve raziskovalni usmeritvi (DiMaggio & Anheier 1990): prou~evanje zasebnih neprofitnih organizacij s stali{~a institucionalne izbire (obravnavajo vpra{anje obstoja zasebnih neprofitnih organizacij in temeljijo na pojasnjevanju razlik v razvoju in vlogi zasebnega neprofitnega sektorja v posameznih dru‘bah) ter prou~evanje zasebnih neprofitnih organizacij s stali{~a delovanja in zna~ilnosti samih organizacij (prou~ujejo zna~ilnosti strukture in delovanja organizacij ter njihovo Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 169 Recenzije »diferenco specifiko« v odnosu do organizacij v sferi trga in dr‘ave). Pomembna odlika pri~ujo~e knjige je, da zajema oba pristopa in tako ponuja celovito sliko zasebnega neprofitnega sektorja. Knjiga je smiselno razdeljena na {tiri poglavja. Pri~ne se z umestitvijo neprofitnih organizacij v dru‘beni prostor in opredelitvijo njihovih temeljnih zna~ilnosti. Pri tem gre izpostaviti analizo njihovih zna~ilnosti na podlagi teoretskega koncepta trikotnika blaginje, ki predstavlja zanimiv okvir za obravnavo zasebnih neprofitnih organizacije kot entitet v sferi civilne dru‘be in pojasnjuje njihovo so~asno zaprtost in odprtost v odnosu do drugih sfer, sfere trga in sfere dr‘ave (str. 14- 19). Omenjeni koncept pa nazorno prika‘e tudi svojevrstnost zasebnih neprofitnih organizacij v primerjavi z entitetami v sferi trga in dr‘ave, to je, da nimajo svoje »diference specifike«, kar je hkrati tudi njihova prednost (str. 20-22). V drugem delu so predstavljene teorije o vlogi in pomenu zasebnih neprofitno-volonterskih organizacij v sodobnih razvitih dru‘bah s posebnim poudarkom na sociolo{kem pristopu k razlagi vloge in pomena zasebnih neprofitno-volonterskih organizacij. Avtorice se s tem odmikajo od v zgodovini prou~evanja zasebnega neprofitnega sektorja bolj prisotnih teorij, ki jih Anheier in Siebel (1990) v grobem razdelita na ekonomske teorije, politolo{ke teorije in v zadnjem ~asu prisotne socialnopsiholo{ke teorije. Razvoj zasebnega neprofitnega sektorja je tako s pomo~jo sociolo{ke analize razumljen glede na vlogo zasebnih neprofitnih organizacij v posameznih sistemih blaginje (liberalni, konservativno-korporativisti~ni, katoli{ki, socialno-demokratski in dr‘avno-socialisti~ni). Osrednji del knjige predstavljata tretje in zadnje sklepno poglavje, ki pojasnjujeta vlogo in razvoj zasebnih neprofitno-volonterskih organizacij v Sloveniji. V tretjem poglavju so sprva predstavljene zgodovinske korenine in razvoj zasebnih neprofitnih organizacij v razli~nih zgodovinskih obdobjih, od obdobja pred drugo svetovno vojno, obdobja socializma ter s posebnim poudarkom na devetdesetih letih. Analiza obsega, strukture in vloge zasebnega neprofitnega sektorja v devetdesetih letih temelji na empiri~ni raziskavi, izvedeni na podlagi metodologije mednarodne primerjalne raziskave, ki so jo izvedli ameri{ki raziskovalci, kar omogo~a mednarodno primerljivost podatkov. Primerjalna analiza poka‘e, da gre v Sloveniji za majhen obseg in obrobno vlogo zasebnega neprofitnega sektorja (str. 114-123). Avtorice ugotavljajo, da je tak{no stanje predvsem posledica majhnega prostora za delovanje tega sektorja, kar izhaja iz pokritosti potreb po javnih dobrinah in storitvah s storitvami obse‘nega javnega sektorja, ki se je iz obdobja socializma skoraj neokrnjen ohranil tudi v obdobju tranzicije. Vloga zasebnih neprofitnih organizacij je tako v tako imenovanem »modelu dominacije dr‘ave« omejena na dopolnjevanje storitev mo~nega javnega sektorja. Obse‘ni analizi vloge zasebnih neprofitnih organizacij v slovenskem sistemu blaginje pa sledi zadnji sklepni del, ki je osredoto~en na zasebne-neprofitne organizacije in njihov razvoj. Razvoj zasebnih neprofitnih organizacij je obravnavan na podlagi treh med seboj tesno prepletenih procesov: procesa etatizacije, procesa komercializacije in procesa profesionalizacije (str. 156- 177). Vsi trije procesi skupaj pomembno vplivajo na strukturo in zna~aj zasebnih neprofitnih organizacij ter vlogo volonterjev v njih. Avtorice menijo, da je ugodna smer razvoja zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji mo‘na le, ~e se bo v slovenski dru‘bi ohranila »javna skrb za socialno«. Zasebne neprofitne organizacije bi se tako vzpostavile kot nekak{ne vmesne/ intermediarne strukture v povezavi in hkratni distanci v odnosu do vseh treh sfer: sfere skupnosti, sfere dr‘ave in sfere trga. Le tako bi lahko izkoristile svoj potencial entitet brez »diference specifike« in bile sposobne inovativno kombinirati logike delovanja, sredstva in potenciale iz svojega okolja. Avtorice so ‘elele s pri~ujo~o knjigo zapolniti vrzel pomanjkanja znanja o slovenskih zasebnih neprofitno-volonterskih organizacijah, kar jim je nedvomno uspelo, saj knjiga predstavlja pionirsko in obse‘no delo na podro~ju prou~evanja slovenskega neprofitnega sektorja. Avtorice zaklju~ijo, da kljub temu, da sta tako obseg kot tudi pomen slovenskega zasebnega neprofitnega sektorja 170 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije sicer majhna, se v njegovih zna~ilnostih in strukturi odpirajo mo‘nosti za hiter prihodnji razvoj. Analiza obsega in razvoja zasebnega neprofitnega sektorja v pri~ujo~i knjigi temelji na podatkih zbranih leta 1996/97 zato se postavlja vpra{anje nadaljnjega razvoja zasebnega neprofitnega sektorja v zadnjih nekaj letih in bi bila ponovitev tak{ne {tudije nedvomno zanimiva in dobrodo{la. Knjigo priporo~am kot zanimivo in pou~no branje vsem tistim, ki jih zanima podro~je zasebnih neprofitnih organizacij in socialne politike, kot tudi tistim, ki oblikujejo politiko za razvoj tovrstnih organizacij in nenazadnje tistim, ki v njih aktivno sodelujejo. Literatura: Helmut K. Anheier, Wolfgang Siebel (ed.): The Third Sector – Comparative Studies of Nonprofit Organisations. Berlin, New York: Walter de Gruyter, 1990. Paul J. DiMaggio, Helmut K. Anheier: The Sociology of Nonprofit Organisations and Sectors. Annual Review of Sociology, 1990, Vol. 16: 137-159. Jana Urh Martin Hollis: Filozofija dru‘bene vede. Maribor: Aristej, zbirka Dialogi, 2002 271 strani (ISBN 961-220-030-0), 5.000 SIT prevod Leo Petrovi~ Brecelj Martin Hollis je bil do svoje smrti leta 1998 predavatelj filozofije dru‘benih ved na Univerzi Vzhodna Anglija v Norwichu. Njegov tekst Filozofija dru‘bene vede je v prvi vrsti u~benik, splo{ni pregled novej{e zgodovine filozofskih idej, ki sooblikujejo znanstveno raziskovanje v okviru dru‘benih ved. Kot tak je namenjen vsem {tudentom (in profesorjem) dru‘boslovja in humanistike. Nesporna {tudijska uporabnost teksta, zaradi katere ga je mogo~e dolo~iti kot obvezno branje za slu{atelje predavanj na fakultetah za dru‘bene vede, se ka‘e predvsem v zbirki primerov in alegorij. Skrbno izbrani primeri u~inkovito gradijo most med konkretnim in abstraktnim, kar je za razumevanje znanstvenih metod v dru‘boslovju lahko klju~nega pomena. Uporabnost Hollisovega u~benika je po povr{nem sprehodu skozi tekst tako o~itna, da nestrpnega {tudenta lahko kaj kmalu odvrne od misli, da bi bila avtorjeva pripoved lahko tudi zanimiva. A {e eden od must read za {tudente se po natan~nej{em branju, ki zahteva kar nekaj empati~nega napora, skorajda ~ude‘no spreobrne v nadvse fascinantno igro, v kateri »nujnosti mi{ljenja, idej ali jezika (de dicto) ne gre me{ati z nujnostmi naravnih zna~ilnosti, mo~i in procesov (de re)« (str. 42). Igra bi lahko prevzela tiste izmed dru‘boslovcev, ki so ‘e kdaj odigrali partijo {aha ali brid‘a, navdu{i pa lahko prav vse, ki so se igram s figurami ali kartami ‘e kdaj predali s strastjo. Hollis - kot racionalist, ki se mu ni potrebno bati stigmatiziranja »racionalne‘ev«, niti ne vidi razloga, da bi ga ustrahoval determinizem - se za vzbujanje bral~evega zanimanja ne poslu‘uje priljudnih prijemov. Postavi to~no dolo~ena pravila za igro razumevanja, a bralcu prav v ni~emer ne pomaga, da bi se pravil la‘je nau~il. Potovanje v ontologijo, metodologijo in epistemologijo igre in igranja kon~uje in ponovno za~enja s kitico T.S.Eliota iz pesmi Little Gidding: »Ne bomo odnehali raziskovati, in konec vsega na{ega raziskovanja bo, da bomo pri{li tja, kjer smo za~eli in spoznali kraj prvikrat « (str. 263).