STRIC TINE Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni. r-v r—i pradavni dobi, ko je bila majka zemlja še v polnem \ \ jf> cvetju mladosti in ko ji še ni gospodoval človek. \ \ Cv/ so žnele po tedanjih širnih šumali in brezdanjih \ \ /AJ vodah prečudne živali. Vsi v začudenju in polni 1 ^ft groze bi jih gledali, ko bi danes vstale nied nanii. 1 Wk Pa jih ni več. V teku mnogili stotiscčletij je poginil I \Jt^) r(>d za rodom brcz naslcdnikov. Za njimi so nasto- / ^J pili živalski rodovi drugačnih ob!ik, da zopet kdaj / / B izginejo drug za drugim brez sledi. Kdo je torej vi- / / M del one živalske pradede. da si una danes ,.jovorifi / L *\ ' o njih v rodobi in bescdi? Nihče! In vendar sino ^* ^ upravičeni govoriti o njih in iili tudi upodobiti, za- kaj izginili niso brez sledi. Njih ostanki so se ohranili stotisočletja do Uanašnjih dni. Sredi živega kanieiiia, v pesku in večnem !edu je izsledili človek ogromne kosti, pa tudi popolna okostja živali, ki jih ni nikjer vcč na, tej zemlji. Učeni možje so preiskali te ostanke. Izpopolnili so jih z novimi iiajdeninami. Po mestu, kjer so jih odkrili, so sklepali na njih starost in nekdanje živlijcnie. V teku desetletii so izsledili vsepolno novili oblik. Pa so zopct primerjali, scstavljali in izpopolnjevali. Vsak večji inu- zej ima okostje ali vsaj skromen del kakšne take živali. Tudi današnje dni živi na zemlji na tisoče najrazličnejšib živalskih rodov. Razločujejo se drug od drugega \:o obliki in življenskih navadah. Mnogo, iiiuogo jih poznate. Mnogo, preninogo vam je pa neznanih. J)a bi spoznaii le majhen del te ogroinne, kosmate in gole, kričave in inol-čeče, koristne in škodljive družbe, bi morali potovati po svetu vse živ-Ijenjo ali pa vsaj prclistati in prečitaii kopo knjig. Izpočetka sem name-raval, da vam pokažem dvanajstorico čudakov iz pradavne dobe. V veijo zabavo »Zvončkovcev« sem pa dodal vsakeinu takeniu velikanu še ro eno živa! iz sedanjega živalstva. Nobcna se ne odlikuje s krvoločnostjo. z velikostjo ali kakoržebodi. Ampak njih zunanja postava je taka, lim, — vidcli boste! 1. LABIRINTODON. Poglejte si junaka! Napol žaba, napol krokodil. Ko bi še danes iio-dile take spake po svetu, bi bežali pred njiini živi in inrtvi. še iine je čudno. a to so mu dali učcnjaki z ozirom na posebno obliko zobovja, kar nas ne zanima i)osebno. Prav i:opclnega okostja te ž\\ ine šc doslej niso iiašli. Vseeno pa toliko, da so si ustvarili prilično -obliko tclcsa. Res, preccjšnja živalca je bila to. Saino glava, pravijo, da meri podol-Keni en meter, povprek pa polovico metra. V takem v.c.bcu bi izginil marsikdo izmed vas, da bi se kornaj videli podplati na trevliili! —— 1U <»— 2. KLJUNOROŽEC. Rajske ptičke bi si človek gotovo ne mislil v tej obliki. In če gle-damo ta ogromni kljun in njega nastavek, bi prisegli, da se živa! sto-krat na dan postavi na glavo. Sicer pa to ni ptička, arnpak ptič, ker je često velik kct puran. Tudi na glavo ne pade, zakaj kljur je z njega nastavkoin vred lahak kakor bi bil iz papirja. Prav čudno navado ima kljimorožec ob času valitve. Ko sede samica na gnezdo, jo samec za-zida. Le tako veliko luknjo pusti, da skozi njo lahko pita samico in po-zneje mladiče. Šele ko so mladiči godni, zapusti sainica' jjnezdo. 3. BELODON. To je |)a že skoraj krokodil, navzlic svojemu imenu. ki so niu ga dali radi koničastih zob. Prve ostanke te predpotopne zverine so našli pred šestdesetimi leti delavci v nekem kamnolomu r.a Virteinberškeni. Kmalu sc je posrečilo dobiti še več delov okostja tako, da imaio danes sestavljcno žc skoraj popolno žival. Kakšen orjak je bil to v življenju! ()d čudno zakrivljenega nosu pa do konca repa je baje meril sedeni metrov. In vendar so živcli za njitn še ogromnejši živalski velikani. _—r+t 11 t^.—- 4. MAKL Človek ne ve, ali bi sc bal ali smcjal. O prebivalcih indijskih sto-kov, kjer /ivi maki pravijiO, da se ga res boje. In še narn se vidi kot gozdni škrat. Pošastne oči, velike uhije, mrtvaško suhi prstki s čudnimi krpicami nu koncih, vse je grozotno pa smešno obenem. Prav čudno ga je gledati, kadar lovi različen mrčes. Vidi sc, kakor bi skakala ogroin-na bolha med listjem od veje do veje. A ne mislite, da je posebno velik. Telo inu je komaj petnajst centimetrov dolgo. 5. IHTIOZAVRIJ. Na Švabskem iinajo starodavne kamnolome za skrilinik. V teli katn-nolomih se nahaija vsepolno okamenelih živalskih delov, pa tudi popol-nih okostij. Med temi najdejo delavci prav pogosto okostje ihtiozavrija ali ribjCija zinaja. Kako strašen je moral biti pogled na živo živ^l! Res. prav tako žrelo bi moral imeti zmaj, ki vam pripoveduje o njem Ijndska pravljica. Petino preko šest metrov dolgega trupla tvori glava. Očesne jcimice v okostju so tako velike, da bi lahko v nje položili julmi krož-nik. Z inočnimi plavutasthni nogami in z mogočno repno olavuto je ribji zniaj čotovo s bliskovito fiitrostjo sledil svojemu plenu. 6. MRAVLJINČAR. \ Vse bi bilo lepo in prav. Če pogledarno najprej rep, inoramo pri-znati, da ie v svoji košatosti in dolgosti prav lep. Tudi z dolgo dlako poraslo truplo nima na sebi baš velikih posebnosti. In krasno marogasti vrat bi nam koiovo ujjajal, ko bi ne sedela, oh — glava! Jeli je to sploh podobno glavi? Zdi se mi kot klin, ki so naša mati ž njim sadili zeljne sadike. Ust ni skoraj nič. [Ja jih tudi ni treba, zakaj mravljinčar se lirani le z mravljami. Vseeno je pa često velik kot mesarski pes. Z reponi vred pa še enkrat tolikšen.